Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1042 0 1942 6771408 6164603 2026-10-28T10:42:19Z TadejM 738 /* Bizantinsko cesarstvo */ sedanjik -> preteklik 6771408 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1042''' ('''[[rimske številke|MXLII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == ===Bizantinsko cesarstvo=== [[Slika:Histamenon nomisma-Micael V-sb1776.jpg|thumb|right|300px|Bizantinski cesar Mihael V. Kalafat je uspel vladati vsaj toliko časa, da je skoval novce s svojo podobo]] * [[18. april]] – Cesar [[Mihael V. Kalafat]] je zaprl v samostan socesarico [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zojo]]. Po smrti cesarja in soproga [[Mihael IV. Paflagonec|Mihaela IV. Paflagonca]] je konec prejšnjega leta regentka Zoja Bizantinska za naslednika določila nečaka in posinovljenca Mihaela V. Kalafata v upanju, da bo ugodna marioneta. ↓ * [[19. april]]a → Naslednjega dne je sledil vsesplošen upor množice v Konstantinoplu, ki je zahtevala obnovitev Zojinega sovladarstva. Mihael Kalafat je bil prisiljen ugoditi zahtevam. ↓ * [[20. april]]a → Socesarica Zoja je odstavila nesojenega 'samostojnega' cesarja Mihaela V. Kalafata, ki se je zatekel v varstvo samostana. Kljub temu, da se je odpovedal vsem pravicam do prestola in podal redovniško prisego, je bil po bizantinskem aristokratskem običaju oslepljen, kastriran in iznakažen. Umrl je štiri mesece pozneje. Cesarica Zoja je za kratek čas kot sovladarico priznala svojo sestro [[Teodora III.|Teodoro]]. * [[11. junij]] – Poroka med cesarico Zojo in [[Konstantin IX. Monomah|Konstantinom IX. Monomahom]]. S tem je dobil Konstantin pravico do bizantinskega prestola in kratkotrajno zavezništvo Teodore z Zojo je postalo brezpredmetno. * Bizantinski general [[Jurij Manijak]] se je uprl novemu bizantinskemu cesarju Konstantinu IX. Monomahu, ker mu le-ta ni priznaval uspeha pri zavzetju dela Sicilije od Arabcev. Hkrati se je ob podpori normanskih najemnikov razglasil za cesarja in začel marširati proti Konstantinoplu. [[1043]] ↔ ** Bodoči norveški kralj [[Harald Hardrada]], ki je bil vodja elitne garde varajaških najemnikov v bizantinski vojski, je bil odpuščen iz bizantinske vojske in napoten domov. Ni znano, kakšna je bila njegova vloga v vsesplošnih zarotah bizantinskega dvora. ** [[Vojislav (knez)|Vojislav]], knez [[kraljevina Duklja|Duklje]] (danes Črna gora) je izgnal Bizantince. [[Slika:Empress_Zoe_mosaic_Hagia_Sophia.jpg|thumb|right|250px|Mozaik Konstantina IX. Monomaha s soprogo Zojo]] ===Ostalo=== * [[8. junij]] - '''Po smrti anglodanskega kralja [[Hartaknut]]a, ki se ga je na neki poroki napil do smrti, zasede angleški prestol kralj [[Edvard Spoznavalec]]''', ki vlada do leta [[1066]]. V političnem vakuumu, ki se vzpostavi s smrtjo Hartaknuta ↓ * → norveški kralj [[Magnus I. Norveški|Magnus I.]] doda svoji kraljevini še Dansko. * Normani si za prestolnico nastajajoče vojvodine izberejo mesto [[Melfi]] v Apuliji. * [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] prenese pravice do Vojvodine Bavarske na [[Henrik VII. Bavarski|Henrika II. Luksemburškega]]. Cilj obeh Henrikov je zaustavitev vpadov madžarskega kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]] na ozemlje Svetega rimskega cesarstva. * Po smrti emirja [[Abad I.|Abada I.]] prevzame oblast v muslimanskem [[Seviljsko kraljestvo|Seviljskem kraljestvu]] njegov sin [[Abad II.]] * '''Maroko: vzpon berberske dinastije [[Almoravidi|Almoravidov]].''' * [[Dinastija Song]] dobrodušno zviša svoje tributarne dajatve [[dinastija Liao|dinastiji Liao]], s katerimi si je kupovala mir pred njimi. Razlog je v vzpostavitvi novega cesarstva [[Zahodna Xia|Zahodne Xie]], ki je tudi poznalo vojaške šibkosti Songa. Kitajska treh cesarstev Songa, Liaa in Zahodne Xie je obstajala do vzpona Mongolov dve stoletji kasneje. * Začetek gradnje [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]]. == Rojstva == * [[papež Urban II.]] († [[1099]]) * [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]], poljski kralj († [[1081]]) * [[Sančo Ramirez]], aragonski kralj († [[1094]]) == Smrti == * [[25. januar]] - [[Abad I.]], seviljski emir * [[8. junij]] - [[Hartaknut]], danski in angleški kralj (* [[1018]]) * [[24. avgust]] - [[Mihael V. Kalafat]], bizantinski cesar (* [[1015]]) * [[9. november]] - [[Oldřih Češki|Oldřih]], češki vojvoda (* okoli [[975]]) ; Neznan datum * [[Džajasimha II.]], indijski kralj Zahodne Čalukje == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1042|*]] g8qkerk3nc6egq5mqxvifeloowmsvf2 6771409 6771408 2026-10-28T10:44:25Z TadejM 738 /* Ostalo */ sedanjik -> preteklik 6771409 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1042''' ('''[[rimske številke|MXLII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == ===Bizantinsko cesarstvo=== [[Slika:Histamenon nomisma-Micael V-sb1776.jpg|thumb|right|300px|Bizantinski cesar Mihael V. Kalafat je uspel vladati vsaj toliko časa, da je skoval novce s svojo podobo]] * [[18. april]] – Cesar [[Mihael V. Kalafat]] je zaprl v samostan socesarico [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zojo]]. Po smrti cesarja in soproga [[Mihael IV. Paflagonec|Mihaela IV. Paflagonca]] je konec prejšnjega leta regentka Zoja Bizantinska za naslednika določila nečaka in posinovljenca Mihaela V. Kalafata v upanju, da bo ugodna marioneta. ↓ * [[19. april]]a → Naslednjega dne je sledil vsesplošen upor množice v Konstantinoplu, ki je zahtevala obnovitev Zojinega sovladarstva. Mihael Kalafat je bil prisiljen ugoditi zahtevam. ↓ * [[20. april]]a → Socesarica Zoja je odstavila nesojenega 'samostojnega' cesarja Mihaela V. Kalafata, ki se je zatekel v varstvo samostana. Kljub temu, da se je odpovedal vsem pravicam do prestola in podal redovniško prisego, je bil po bizantinskem aristokratskem običaju oslepljen, kastriran in iznakažen. Umrl je štiri mesece pozneje. Cesarica Zoja je za kratek čas kot sovladarico priznala svojo sestro [[Teodora III.|Teodoro]]. * [[11. junij]] – Poroka med cesarico Zojo in [[Konstantin IX. Monomah|Konstantinom IX. Monomahom]]. S tem je dobil Konstantin pravico do bizantinskega prestola in kratkotrajno zavezništvo Teodore z Zojo je postalo brezpredmetno. * Bizantinski general [[Jurij Manijak]] se je uprl novemu bizantinskemu cesarju Konstantinu IX. Monomahu, ker mu le-ta ni priznaval uspeha pri zavzetju dela Sicilije od Arabcev. Hkrati se je ob podpori normanskih najemnikov razglasil za cesarja in začel marširati proti Konstantinoplu. [[1043]] ↔ ** Bodoči norveški kralj [[Harald Hardrada]], ki je bil vodja elitne garde varajaških najemnikov v bizantinski vojski, je bil odpuščen iz bizantinske vojske in napoten domov. Ni znano, kakšna je bila njegova vloga v vsesplošnih zarotah bizantinskega dvora. ** [[Vojislav (knez)|Vojislav]], knez [[kraljevina Duklja|Duklje]] (danes Črna gora) je izgnal Bizantince. [[Slika:Empress_Zoe_mosaic_Hagia_Sophia.jpg|thumb|right|250px|Mozaik Konstantina IX. Monomaha s soprogo Zojo]] ===Drugo=== * [[8. junij]] – Po smrti anglodanskega kralja [[Hartaknut]]a, ki se ga je na neki poroki napil do smrti, je zasedel angleški prestol kralj [[Edvard Spoznavalec]], ki je vladal do leta [[1066]]. V političnem vakuumu, ki se je vzpostavil s smrtjo Hartaknuta ↓ * → Norveški kralj [[Magnus I. Norveški|Magnus I.]] je dodal svoji kraljevini še Dansko. * Normani so si za prestolnico nastajajoče vojvodine izbrali mesto [[Melfi]] v Apuliji. * [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] je prenesel pravice do Vojvodine Bavarske na [[Henrik VII. Bavarski|Henrika II. Luksemburškega]]. Cilj obeh Henrikov je bil zaustavitev vpadov madžarskega kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]] na ozemlje Svetega rimskega cesarstva. * Po smrti emirja [[Abad I.|Abada I.]] je prevzel oblast v muslimanskem [[Seviljsko kraljestvo|Seviljskem kraljestvu]] njegov sin [[Abad II.]] * Maroko: vzpon berberske dinastije [[Almoravidi|Almoravidov]]. * [[Dinastija Song]] je dobrodušno zvišala svoje tributarne dajatve [[dinastija Liao|dinastiji Liao]], s katerimi si je kupovala mir pred njimi. Razlog je bil v vzpostavitvi novega cesarstva [[Zahodna Xia|Zahodne Xie]], ki je tudi poznalo vojaške šibkosti Songa. Kitajska treh cesarstev Songa, Liaa in Zahodne Xie je obstajala do vzpona Mongolov dve stoletji pozneje. * Začetek gradnje [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]]. == Rojstva == * [[papež Urban II.]] († [[1099]]) * [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]], poljski kralj († [[1081]]) * [[Sančo Ramirez]], aragonski kralj († [[1094]]) == Smrti == * [[25. januar]] - [[Abad I.]], seviljski emir * [[8. junij]] - [[Hartaknut]], danski in angleški kralj (* [[1018]]) * [[24. avgust]] - [[Mihael V. Kalafat]], bizantinski cesar (* [[1015]]) * [[9. november]] - [[Oldřih Češki|Oldřih]], češki vojvoda (* okoli [[975]]) ; Neznan datum * [[Džajasimha II.]], indijski kralj Zahodne Čalukje == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1042|*]] k52tyijmfwhl8qwjc0tzy2msroe9khi 904 0 2080 6771205 6736236 2026-10-27T19:54:28Z Octopus 13285 /* Smrti */ Džaodzong 6771205 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 904''' ('''[[rimske številke|CMIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] * [[31. julij]] – [[Saraceni]] so oplenili današnji [[Solun]]. * [[Arabci]] so drugič zasedli [[Malta|Malto]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[22. september]] – [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]], cesar dinastije Tang (* [[867]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 904|*]] 5i6dvxp51ots5m8ltjkjgnddfwlhwst 888 0 2096 6771380 6734966 2026-10-28T09:29:25Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šidzong 6771380 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 888''' ('''[[rimske številke|DCCCLXXXVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *dokončna [[Asimilacija (kultura)|asimilacija]] [[Bolgari|Bolgarov]] s [[Slovani]] == Rojstva == ; Nezna datum * [[Vratislav I. Češki|Vratislav I.]], češki vojvoda († [[921]]) == Smrti == * [[13. januar]] - [[Karel III. Debeli]], cesar [[Karolinško cesarstvo|Karoliškega cesarstva]] (* [[839]]) * [[20. april]] – [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]], cesar dinastije Tang (* [[862]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 888|*]] t92fjtfqcj5bfw5lztc98jb92g9qkyj 867 0 2117 6771204 6732363 2026-10-27T19:53:18Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Džaodzong 6771204 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 867''' ('''[[rimske številke|DCCCLXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[31. marec]] – [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]], cesar dinastije Tang († [[904]]) == Smrti == * [[15. februar]] - [[Teodora II.]], bizantinska regentka in cesarica (* [[815]]) * [[23. september]] - [[Mihael III. Pijanec|Mihael III.]], bizantinski cesar (* [[840]]) * [[Gottschalk]], [[Nemci|nemški]] ([[Sasi|saksonski]]) [[teolog]] (* [[808]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 867|*]] s2yw612c49ojyiwztn8hpteb0vwn73u 31. marec 0 2658 6771203 6653432 2026-10-27T19:52:05Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Džaodzong 6771203 wikitext text/x-wiki '''31. marec''' je 90. [[dan]] [[leto|leta]] (91. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 275 dni. {{MarchCalendar}} == Dogodki == * [[1492]] – Iz [[Španija|Španije]] so bili izgnani [[Judje]]. * [[1854]] – [[Združene države Amerike]] in [[Japonska]] so v [[Kanagawa|Kanagawi]] podpisale [[sporazum]], da se bo [[Japonska]] odprla svetu. * [[1889]] – Odprt je bil [[Eifflov stolp]] v [[Pariz]]u. * [[1908]] – V bližini [[Avče|Avč]] je padel edini znan [[meteorit]] na območju [[Slovenija|Slovenije]]. * [[1939]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] sta ponudila zavezništvo [[Poljska|Poljski]], [[Grčija|Grčiji]], [[Turčija|Turčiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. ** [[Tretji rajh]] in [[Španija]] sta podpisala sporazum o prijateljstvu. * [[1941]] – [[Erwin Rommel]] je začel [[ofenziva|ofenzivo]] v [[Cirenajka|Cirenajki]]. * [[1948]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres]] je potrdil [[Marshallov načrt]] za obnovo [[Evropa|Evrope]]. * [[1991]] – Razpuščen je bil [[Varšavski pakt]]. * [[2010]] – Abby Sunderland je pri 16 letih kot najmlajša oseba samostojno objadrala [[Rt Horn]]. * [[2021]] – Ustanovljena je bila [[Uprava avtocestne policije]]. == Rojstva == * [[250]] – [[Konstancij Klor]], rimski cesar († [[306]]) * [[822]] – [[al-Mutavakil]], deseti kalif Abasidskega kalifata († [[861]]) * [[867]] – [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]], cesar dinastije Tang († [[904]]) * [[1347]] – [[Friderik III. Avstrijski|Friderik III.]], avstrijski vojvoda, hiša Habsburžanov († [[1362]]) * [[1360]] – [[Filipa Lancaster]], angleška princesa, portugalska kraljica († [[1415]]) * [[1519]] – [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], francoski kralj († [[1559]]) * [[1596]] – [[René Descartes]], francoski filozof, matematik, fizik, učenjak († [[1650]]) * [[1729]] – [[Henri-Louis Caïn]] - [[Lekain]], francoski gledališki igralec († [[1778]]) * [[1732]] – [[Joseph Haydn|Franz Joseph Haydn]], avstrijski skladatelj († [[1809]]) * [[1806]] – [[Thomas Penyngton Kirkman]], angleški matematik († [[1895]]) * [[1809]] – ** [[Edward Marlborough FitzGerald]], angleški pesnik († [[1883]]) ** [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ruski pisatelj, dramatik († [[1852]]) * [[1811]] – [[Robert Wilhelm Bunsen]], nemški kemik, fizik († [[1899]]) * [[1840]] – sir [[Benjamin Baker]], angleški gradbenik († [[1907]]) * [[1871]] – [[Árt Ó Gríobhtha]] - [[Arthur Griffith]], irski novinar, nacionalist († [[1922]]) * [[1872]] – [[Sergej Pavlovič Djagilev]], ruski baletnik († [[1929]]) * [[1884]] – [[Adriaan van Maanen]], nizozemsko-ameriški astronom († [[1946]]) * [[1885]] – [[Julius Mordecai Pincas]] - [[Pascin]], francoski slikar bolgarskega rodu († [[1930]]) * [[1886]] – [[Tadeusz Kotarbiński]], poljski logik in filozof († [[1981]]) * [[1906]] – [[Šiničiro Tomonaga]], japonski fizik, nobelovec 1965 († [[1979]]) * [[1914]] – [[Octavio Paz]], mehiški pesnik, pisatelj, diplomat († [[1998]]) * [[1922]] – [[Richard Kiley]], ameriški igralec in pevec († [[1999]]) * [[1926]] – [[John Robert Fowles]], angleški pisatelj († [[2005]]) * [[1927]] – [[César Estrada Chávez]], ameriški delavski aktivist († [[1993]]) * [[1934]] – [[Richard Chamberlain]], ameriški igralec in pevec († [[2025]]) == Smrti == * [[1251]] – [[Viljem iz Modene]], italijanski kardinal, diplomat (* [[1184]]) * [[1295]] – [[Robert V. de Brus|Robert de Brus]], škotski baron in regent (* [[1210]]) * [[1324]] – [[Henrik II. Jeruzalemski]], zadnji kralj Jeruzalemske kraljevine (* [[1270]]) * [[1340]] – [[Ivan I. Moskovski|Ivan I.]], moskovski knez, veliki vladimirski knez (* [[1288]]) * [[1547]] – [[Franc I. Francoski|Franc I.]], francoski kralj (* [[1494]]) * [[1631]] – [[John Donne]], angleški pesnik (* [[1572]]) * [[1727]] – sir [[Isaac Newton]], angleški fizik, matematik, astronom, filozof, alkimist (* [[1643]]) * [[1761]] – [[Fortunat Bergant]], slovenski slikar (* [[1721]]) * [[1837]] – [[John Constable]], angleški slikar (* [[1776]]) * [[1855]] – [[Charlotte Brontë]], angleška pisateljica (* [[1816]]) * [[1877]] – [[Antoine-Augustin Cournot]], francoski matematik, ekonomist, filozof (* [[1801]]) * [[1894]] – [[Pavel Nikolajevič Jabločkov]], ruski elektrotehnik, izumitelj, konstrukter (* [[1847]]) * [[1913]] – [[John Pierpont Morgan]], ameriški bankir (* [[1837]]) * [[1917]] – [[Emil Adolf von Behring]], nemški bakteriolog, nobelovec 1901 (* [[1854]]) * [[1933]] – [[Baltasar Brum]], urugvajski državnik (* [[1883]]) * [[1945]] – [[Hans Fischer]], nemški biokemik, nobelovec 1930 (* [[1881]]) * [[1949]] – [[Fran Govekar]], slovenski pisatelj, dramatik (* [[1871]]) * [[1970]] – [[Semjon Konstantinovič Timošenko]], ruski general (* [[1895]]) * [[1980]] – [[Jesse Owens|James Cleveland »Jesse« Owens]], ameriški atlet (* [[1913]]) * [[1995]] – [[Selena (pevka)|Selena]], ameriška pevka (* [[1971]]) * [[2005]] – [[Terri Schiavo]], ameriška evtanazirana invalidka (* [[1963]]) == Prazniki in obredi == *svetovni dan varnostnega kopiranja [[Kategorija:Dnevi v letu|331]] [[Kategorija:Marec|331]] hz597vp9gkecizt739i9vv8gz1op8xj 20. april 0 2678 6771381 6662076 2026-10-28T09:30:43Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šidzong 6771381 wikitext text/x-wiki '''20. april''' je 110. [[dan]] [[leto|leta]] (111. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 255 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1434]] – [[Ulrik II. Celjski]] se je poročil s [[Katarina Branković|Katarino Branković]]. * [[1848]] – [[Društvo Slovenija]] je objavilo [[program Zedinjene Slovenije]]. * [[1919]] – V [[Beograd]]u je potekal prvi kongres [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. * [[1920]] – Začele so se [[Poletne olimpijske igre 1920|šeste olimpijske igre]]. * [[1944]] – Na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan so na [[Plečnikov stadion|Plečnikovem stadionu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] prisegle [[Slovensko domobranstvo|domobranske enote]]. * [[1972]] – Na [[Luna|Luni]] je pristal [[Apollo 16]]. * [[1978]] – Sovjetska zveza je nad Karelijo sestrelila južnokorejsko potniško letalo; pri tem sta umrla dva potnika, 107 jih je preživelo. * [[1999]] – V [[Pokol na srednji šoli Columbine|pokolu na srednji šoli Columbine]] v ameriški zvezni državi Kolorado je umrlo 15 ljudi, 21 je bilo ranjenih. == Rojstva == * [[1494]] – [[Johann Agricola]], nemški teolog († [[1566]]) * [[1727]] – [[Florimund Mercy d'Argenteau]], avstrijski diplomat († [[1794]]) * [[1745]] – [[Philippe Pinel]], francoski zdravnik, reformator psihiatrije († [[1826]]) * [[1805]] – [[Franz Xaver Winterhalter]], nemški slikar († [[1873]]) * [[1808]] – [[Napoleon III.]], francoski cesar († [[1873]]) * [[1846]] – [[Alexandre Alberto da Rocha de Serpa Pinto]], portugalski raziskovalec, kolonialni upravitelj († [[1900]]) * [[1851]] – [[Eduardo Acevedo Díaz]], urugvajski pisatelj († [[1921]]) * [[1871]] – [[Slavoljub Eduard Penkala]], hrvaški izumitelj poljsko-nizozemskega rodu († [[1922]]) * [[1879]] – [[Italo Gariboldi]], italijanski general († [[1970]]) * [[1879]] – [[Paul Poiret]], francoski modni oblikovalec († [[1944]]) * [[1889]] – [[Adolf Hitler]], nemški diktator, nacistični voditelj († [[1945]]) * [[1905]] – [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]], nemški astronom († [[1995]]) * [[1923]] – [[Tito Puente]], portoriški glasbenik († [[2000]]) * [[1937]] – [[George Takei]], ameriški filmski igralec * [[1942]] – [[Arto Paasilinna]], finski pisatelj († [[2018]]) * [[1951]] – [[Luther Vandross]], ameriški pevec († [[2005]]) * [[1969]] – [[Felix Baumgartner]], avstrijski padalec * [[1972]]: ** [[Željko Joksimović]], srbski pevec ** [[Carmen Electra]], ameriška igralka, pevka in fotomodel * [[1983]] – [[Sebastian Ingrosso]], švedski DJ in producent * [[1996]] – [[Anže Lanišek]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[689]] – [[Caedwalla]], saksonski kralj (* [[659]]) * [[888]] – [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]], cesar dinastije Tang (* [[862]]) * [[1099]] – [[Peter Bartolomej]], francoski križar in mistik * [[1176]] – [[Richard de Clare, 2. grof Pembroke|Richard de Clare]], angleški plemič, 2. grof Pembroke (* [[1130]]) * [[1248]] – [[Gujuk]], mongolski veliki kan (* [[1206]]) * [[1263]] – [[Ivan I. Holsteinski|Ivan I.]], grof Holstein-Kiela (* [[1229]]) * [[1284]] – [[Hodžo Tokimune]], japonski regent (* [[1251]]) * [[1314]] – [[papež Klemen V.]] (* [[1264]]) * [[1472]] – [[Leone Battista Alberti]], italijanski renesančni humanist, arhitekt, kriptograf in filozof (* [[1404]]) * [[1707]] – [[Johann Christoph Denner]], nemški izdelovalec glasbil (* [[1655]]) * [[1708]] – [[Damaris Cudworth Masham]], angleška filozofinja (* [[1659]]) * [[1770]] – [[Marie-Anne de Cupis de Camargo]], francoska balerina (* [[1710]]) * [[1786]] – [[John Goodricke]], nizozemsko-angleški ljubiteljski astronom, astrofil (* [[1764]]) * [[1856]] – [[Robert Livingston Stevens]], ameriški inženir (* [[1787]]) * [[1872]] – [[Ljudevit Gaj]], hrvaški politik, jezikoslovec (* [[1809]]) * [[1889]] – [[Matej Cigale]], slovenski jezikoslovec (* [[1819]]) * [[1899]] – [[Charles Friedel]], francoski kemik in mineralog (* [[1832]]) * [[1912]] – [[Bram Stoker|Abraham »Bram« Stoker]], irski pisatelj (* [[1847]]) * [[1918]] – [[Karl Ferdinand Braun]], nemški fizik, nobelovec 1909 (* [[1850]]) * [[1932]] – [[Giuseppe Peano]], italijanski matematik in logik (* [[1858]]) * [[1942]] – [[Tone Šifrer]], slovenski pesnik in esejist (* [[1911]]) * [[1947]] – [[Kristjan X.]], danski kralj (* [[1870]]) * [[1993]] – [[Mario Moreno Reyes]] - [[Cantinflas]], mehiški komik (* [[1911]]) * [[1995]] – [[Milovan Đilas]], črnogorski politik, disident (* [[1911]]) * [[2018]] – [[Avicii|Tim Bergling - Avicii]], švedski DJ (* 1989) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|420]] [[Kategorija:April|420]] t5vws8rox1nfab561xnh5jy0py8u6ic 8. junij 0 2727 6771377 6686824 2026-10-28T09:27:33Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Šidzong 6771377 wikitext text/x-wiki '''8. junij''' je 159. [[dan]] [[leto|leta]] (160. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 206 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[793]] – Z [[Vikingi|vikinškim]] zavzetjem [[samostan]]a [[Lindisfarne]] na [[Anglija|angleškem]] otoku [[Holy]] se je v Angliji začela [[vikinška doba]]. * [[1783]] – Začel se je 8-mesečni izbruh [[Islandija|islandskega]] [[ognjenik]]a [[Laki]], ki je povzročil smrt 9000 ljudi in 7-letno obdobje lakote. * [[1866]] – V [[Ottawa|Ottawi]] se je začela prva seja [[Kanada|kanadskega]] [[parlament]]a. * [[1887]] – [[Herman Hollerith]] je prejel [[patent]] za svoj računalnik na luknjane kartice. * [[1937]] – [[Praizvedba]] [[Carl Orff|Orffovih]] ''[[Carmina Burana]]'' v [[frankfurt]]ski [[opera|operni hiši]]. * [[1941]]: ** Začela se je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Francoske svobodne sile|golistična]] [[ofenziva]] v [[Sirija|Siriji]] in [[Libanon]]u. ** [[Združene države Amerike]] so prevzele [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] oporišča na [[Islandija|Islandiji]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Bayeaux]]. * [[1949]] – [[FBI]] je obtožil [[Helen Keller]], [[Dorothy Parker]], [[Danny Kaye|Dannyja Kaye-a]], [[Fredric March|Frederica Marcha]], [[John Garfield|Johna Garfielda]], [[Paul Muni|Paula Munija]] in [[Edward Robinson|Edwarda Robinsona]] sodelovanja s komunisti. * [[1953]] – [[Tornado]] v [[Flint]]u ([[Michigan]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je povzročil 116 smrtnih žrtev in 844 ranjenih. * [[1959]] – Iz [[Mayport]]a na [[Florida|Floridi]] je bil izveden edini dosedanji prenos poštnih pošiljk z raketnim izstrelkom. * [[1965]] – Ob eksploziji [[metan]]a v [[rudnik]]u [[Kakanj]] ([[Bosna in Hercegovina]]) je umrlo 128 rudarjev. * [[1967]] – [[Izrael]] je napadel [[Združene države Amerike|ameriško]] ladjo [[USS Liberty|Liberty]] in ubil 34 ljudi. * [[1968]] – [[James Earl Ray]] je bil aretiran zaradi umora [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]]. * [[1986]] – [[Kurt Waldheim]] je postal [[Avstrija|avstrijski]] [[predsednik]]. * [[2004]]: **Iz večine [[Evropa|Evrope]], [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]] je bil viden [[prehod Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve. ** V [[Slovenija|Sloveniji]] je potekal [[referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]]. == Rojstva == * [[862]] – [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]], cesar dinastije Tang († [[888]]) * [[1332]] – [[Kangrande II. della Scala]], veronski vladar († [[1359]]) * [[1625]] – [[Giovanni Domenico Cassini I.]], italijansko-francoski matematik, astronom, inženir († [[1712]]) * [[1724]] – [[John Smeaton]], angleški gradbenik († [[1794]]) * [[1743]] – [[Alessandro Cagliostro]], italijanski pustolovec († [[1795]]) * [[1810]] – [[Robert Alexander Schumann]], nemški skladatelj, pianist († [[1856]]) * [[1823]] – [[Giuseppe Fiorelli]], italijanski arheolog († [[1896]]) * [[1867]] – [[Frank Lloyd Wright]], ameriški arhitekt († [[1959]]) * [[1888]] – [[Guðmundur Kamban]], islandski pisatelj, dramatik († [[1945]]) * [[1890]] – [[Konstanty Plisowski]], poljski general († [[1940]]) * [[1896]] – [[Danilo Bučar]], slovenski skladatelj, dirigent († [[1971]]) * [[1903]] – [[Marguerite de Crayencour]] - [[Marguerite Yourcenar]], belgijsko-francoska pisateljica († [[1987]]) * [[1907]] – [[Aleš Bebler]], slovenski diplomat, partizan (†[[1981]]) * [[1910]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj († [[1971]]) * [[1916]] – [[Francis Harry Compton Crick]], angleški molekularni biolog, nobelovec 1962 († [[2004]]) * [[1918]] – [[Nace Simončič]], slovenski gledališki igralec, gledališki režiser, lutkar († [[2002]]) * [[1921]] – [[Suharto]], indonezijski predsednik († [[2008]]) * [[1936]] – [[Kenneth Geddes Wilson]], ameriški fizik, nobelovec 1982 * [[1937]] – [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]], slovensko-hrvaški dirigent in skladatelj († [[2011]]) * [[1940]] – [[Nancy Sinatra]], ameriška pevka in igralka * [[1946]] – [[Marijana Brecelj]], slovenska igralka * [[1953]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska rockerska pevka, kitaristka * [[1953]] – [[Ivo Sanader]], hrvaški politik * [[1958]] – [[Keenen Ivory Wayans]], ameriški filmski igralec * [[1961]] – [[Alka Vuica]], hrvaška pevka * [[1976]] – [[Lindsay Davenport]], ameriška teniška igralka * [[1977]] – [[Kanye West]], ameriški pevec, tekstopisec, glasbeni producent, filmski režiser in modni dizajner * [[1983]] – [[Kim Clijsters]], belgijska teniška igralka * [[1984]]: **[[Javier Mascherano]], argentinski nogometaš **[[Maxi Pereira]], brazilski nogometaš * [[1988]] – [[Kamil Grosicki]], češki nogometaš == Smrti == * [[218]] – [[Makrin]], rimski cesar (* [[165]]) * [[632]] – [[Mohamed]], arabski prerok, začetnik islama (* [[570]]) * [[1042]] – [[Hartaknut]], danski in angleški kralj (* [[1019]]) * [[1154]] – [[Vilijem Yorški]], nadškof in svetnik * [[1290]] – [[Beatrice Portinari]], italijanska plemkinja, muza Danteja Alighierija (* [[1266]]) * [[1310]] – [[Amalrik Tirski]], baron Tira, titularni jeruzalemski konstabl, ciprski regent (* [[1272]]) * [[1376]] – [[Edvard, Črni Princ]], angleški kronski princ, vojskovodja (* [[1330]]) * [[1613]] – [[Ludovico Cardi da Cigoli]], italijanski slikar, arhitekt, pesnik (* [[1559]]) * [[1727]] – [[August Hermann Francke]], nemški protestant (* [[1663]]) * [[1768]] – [[Johann Joachim Winckelmann]], nemški arheolog, umetnostni zgodovinar (* [[1717]]) * [[1794]] – [[Gottfried August Bürger]], nemški pesnik (* [[1748]]) * [[1795]] – [[Ludvik XVII. Francoski]], francoski kralj (* [[1785]]) * [[1809]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj (* [[1737]]) * [[1845]] – [[Andrew Jackson]], ameriški predsednik (* [[1767]]) * [[1857]] – [[Douglas William Jerrold]], angleški dramatik, pisatelj (* [[1803]]) * [[1876]] – [[George Sand]], francoska pisateljica (* [[1804]]) * [[1889]] – [[Gerard Manley Hopkins]], angleški pesnik (* [[1844]]) * [[1929]] – [[William Bliss Carman]], kanadski pesnik (* [[1861]]) * [[1956]] – [[Marie Laurencin]], francoska slikarka (* [[1883]]) * [[1966]] – [[Anton Melik]], slovenski geograf (* [[1890]]) * [[1970]] – [[Abraham Maslow]], ameriški psiholog (* [[1908]]) * [[1983]] – [[Miško Kranjec]], slovenski pisatelj, novinar (* [[1908]]) * [[2007]] – [[Richard Rorty]], ameriški filozof (* [[1931]]) * [[2008]] – [[Šaban Bajramović]], srbski romski pevec (* [[1936]]) == Prazniki in obredi == * Svetovni dan oceanov * [[Dan Primoža Trubarja]] [[Kategorija:Dnevi v letu|608]] [[Kategorija:Junij|108]] 2896mfu8yo6zsx32m64r9zctz9nkb33 22. september 0 2834 6771206 6514899 2026-10-27T19:55:19Z Octopus 13285 /* Smrti */ Džaodzong 6771206 wikitext text/x-wiki '''22. september''' je 265. [[dan]] [[leto|leta]] (266. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 100 dni. {{SeptemberCalendar}} == Dogodki == * [[1609]] – Iz [[Španija|Španije]] so bili izgnani krščeni [[musliman]]i. * [[1862]] – [[Abraham Lincoln]] je izdal [[proklamacija|proklamacijo]], da so vsi sužnji v južnih državah [[Združene države Amerike|ZDA]] svobodni. * [[1914]] – [[Nemčija|Memška]] podmornica [[U-9]] je pred [[Nizozemska|nizozemsko]] obalo v eni uri potopila tri [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[križarka|križarke]]. * [[1940]] – Potekala je [[Francija|Francosko]]-[[japonska]] konvencija v [[Hanoj]]u. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Boulogne-sur-Mer]]. * [[1947]] – Ustanovljen je bil ''Informacijski biro komunističnih in delavskih partij'', krajše [[informbiro]]. * [[1960]] – [[Mali]] je razglasil neodvisnost. * [[1961]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[Kongres]] je potrdil ustanovitev [[mirovne enote|mirovnih enot]]. * [[1969]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je sporočila, da je izvedla svoj prvi [[jedrski poskus]]. * [[1980]] – Z [[Irak|iraškim]] vdorom v jugozahodni del [[Iran]]a se je začela osemletna [[iransko-iraška vojna]]. * [[1985]] – [[Francija|Francoski]] [[predsednik vlade]] [[Laurent Fabius]] je priznal, da so francoski agenti na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] potopili [[Greenpeace]]ovo ladjo ''Rainbow Warrior''. * [[1996]] – [[Avstralci|Avstralec]] [[Bob Dent]] je postal prvi človek, ki so ga [[evtanazija|evtanazirali]]. * [[2004]] – Zgodil se je incident na [[Slovenija|slovenski]] strani [[reka|reke]] [[Dragonja]], pri katerem je [[hrvaška]] [[policija]] zadržala 12 slovenskih državljanov in pri tem tudi poškodovala [[Janez Podobnik|Janeza Podobnika]], ki je bil med priprtimi. == Rojstva == [[slika:David Coverdale 1.jpg|thumb|200px|David Coverdale]] * [[1013]] – [[Richeza Poljska]], ogrska kraljica žena († [[1075]]) * [[1515]] – [[Anna Klevska]], žena [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] († [[1557]]) * [[1547]] – [[Philipp Nikodemus Frischlin]], nemški pesnik, jezikoslovec († [[1590]]) * [[1680]] – [[Barthold Heinrich Brockes]], nemški pesnik († [[1747]]) * [[1715]] – [[Jean-Étienne Guettard]], francoski geolog, mineralog († [[1786]]) * [[1741]] – [[Peter Simon Pallas]], nemški prirodoslovec in raziskovalec († [[1811]]) * [[1791]] – [[Michael Faraday]], angleški fizik, kemik († [[1867]]) * [[1829]] – [[Nguyen Phuoc Hoang Nham]] - [[Tu Duc]], vietnamski cesar († [[1883]]) * [[1882]] – [[Wilhelm Keitel]], nemški feldmaršal († [[1946]]) * [[1883]] – [[Franc Ošlai]], slovenski zgodovinar, pisatelj in iredentist na Madžarskem († [[1932]]) * [[1885]] – [[Erich Oswald von Stroheim]], ameriški filmski režiser avstrijsko-judovskega rodu († [[1957]]) * [[1889]] – [[Edison Pettit]], ameriški astronom († [[1962]]) * [[1893]] – [[Aleksej Fjodorovič Losev]], ruski filozof († [[1988]]) * [[1896]] – [[Veno Pilon]], slovenski slikar, grafik, fotograf († [[1970]]) * [[1900]] – [[ajatola Ruholah Musavi Homeini]], iranski voditelj († [[1989]]) * [[1903]] – [[Vinko Košak]], slovenski pesnik, publicist († [[1942]]) * [[1906]] – [[Ilse Koch]], nemška nacistka († [[1967]]) * [[1907]] – [[Maurice Blanchot]], francoski pisatelj in filozof († [[2003]]) * [[1917]] – [[Janez Gradišnik]], slovenski pisatelj, prevajalec († [[2009]]) * [[1918]] – [[Henryk Szeryng]], poljsko-mehiški violinist judovskega rodu († [[1988]]) * [[1920]] – [[William Harrison Riker]], ameriški politični znanstvenik († [[1993]]) * [[1922]] – [[Chen Ning Franklin Yang]], kitajsko-ameriški fizik, nobelovec 1957 * [[1951]] – [[David Coverdale]], angleški rock glasbenik * [[1953]] – [[Ségolène Royal]], francoska političarka * [[1957]] – [[Nick Cave]], avstralski glasbenik, tekstopisec, pisatelj * [[1958]]: **[[Andrea Bocelli]], italijanski tenorist **[[Vinko Möderndorfer]], slovenski pesnik, dramatik in režiser * [[1959]] – [[Saul Perlmutter]], ameriški astrofizik, nobelovec 2011 * [[1971]] – [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Marta Ludovika Norveška]] * [[1976]] – [[Ronaldo|Luís Nazário de Lima Ronaldo]], brazilski nogometaš * [[1981]] – [[Joci Pápai]], madžarski pevec * [[1982]] – [[Maarten Stekelenburg]], nizozemski nogometaš * [[1987]] – [[Tom Hilde]], norveški smučarski skakalec == Smrti == * [[904]] – [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]], cesar dinastije Tang (* [[867]]) * [[1072]] – [[Ouyang Xiu]], kitajski državnik, zgodovinar, esejist, pesnik (* [[1007]]) * [[1158]] – [[Oton iz Freisinga]], nemški škof in zgodovinar (* [[1114]]) * [[1241]] – [[Snorri Sturluson]], islandski zgodovinar, pesnik, politik (* [[1179]]) * [[1253]] – [[Dogen Zendži]], japonski utemeljitelj soto budizma (* [[1200]]) * [[1306]] – [[Janez Pariški]], francoski teolog, filozof (* [[1255]]) * [[1345]] – [[Henrik, 3. grof Lancaster|Henrik Plantagenet]], angleški plemič, 3. grof Lancaster, 3. grof Leicester (* [[1281]]) * [[1369]] – [[Gvido Gonzaga]], italijanski condottiero, vladar Mantove (* [[1290]]) * [[1408]] – [[Ivan VII. Paleolog]], bizantinski cesar (* [[1370]]) * [[1539]] – [[Guru Nanak]], ustanovitelj sikhizma (* [[1469]]) * [[1566]] – [[Johann Agricola]], nemški teolog (* [[1494]]) * [[1688]] – [[François Bernier]], francoski zdravnik, popotnik in filozof (* [[1620]]) * [[1741]] – [[Jožef Samassa]], slovenski izdelovalec zvonov (* [[1692]]) * [[1777]] – [[John Bartram]], ameriški naravoslovec, botanik (* [[1699]]) * [[1848]] – [[James Dunlop]], škotsko-avstralski astronom (* [[1793]]) * [[1872]] – [[Vladimir Ivanovič Dalj]], ruski leksikograf, narodopisec, jezikoslovec (* [[1801]]) * [[1919]] – [[Alojz Gašpar]], slovenski pisatelj na Madžarskem (* [[1848]]) * [[1930]] – [[Jožef Sakovič]], pisatelj, vnet borec za prekmurski jezik (* [[1874]]) * [[1952]] – [[Kaarlo Juho Ståhlberg]], finski predsednik (* [[1865]]) * [[1957]] – [[Tojoda Soemu]], japonski admiral (* [[1885]]) * [[1958]] – [[Izidor Cankar]], slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj (* [[1886]]) * [[1979]] – [[Otto Robert Frisch]], avstrijski fizik (* [[1904]]) * [[2001]] – [[Isaac Stern]], ameriški violinist (* [[1920]]) * [[2007]] – [[Marcel Marceau]], francoski pantomimik (* [[1923]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|922]] [[Kategorija:September|122]] 77g1iqrc4kaar397lohchj0wwon5kt3 Občina Izola 0 3518 6771289 6770335 2026-10-27T22:45:54Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6771289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Isola |župan=[[Milan Bogatič]] |grb=Coat of arms of Izola.svg |zastava=Flag of Izola.svg |lokacija=Karte Izola si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.izola.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,6 |prebivalstvo=16447 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8225 |ženske=8222 |sedež=[[Izola]]}} '''Občina Izola''' ([[Italijanščina|ital.]]: '''Comune d'Isola''') je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 17.000 prebivaci in s središčem v [[Izola|Izoli]] ([[italijanščina|avtohtono]] ime ''Isola'' je v italijanščini »[[otok]]«), ki je s 3/4 prebivalstva občine daleč največje naselje. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Izola - naselja.jpg||150px|thumb|levo|Naselja Občine Izola]] V občini je 9 naselij: '''[[Izola]]'''/Isola, [[Baredi]], [[Cetore]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]]/Dobrava presso Isola, [[Jagodje]]/Valleggia, [[Korte]], [[Malija]], [[Nožed]], [[Šared]]. == Krajevna skupnosti == Občina Izola se deli na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], med katerimi so tri v samem mestu: * KS Korte (obsega 6 naselij v zaledju Izole v Šavrinskem gričevju) * KS Jagodje - Dobrava * KS Izola staro mesto * KS Haliaetum * KS Livade ==Občinski simboli== ===Grb=== [[Slika:Coat of arms of Izola.svg|80px|desno]] Grb občine Izola prikazuje belo golobico z oljčno vejico v kljunu, ki leti nad rumenim polkrogom na modrem polju ščita. Rumen polkrog simbolizira nekdanji otok, na katerem je nastala Izola ([[Italijanščina|ital.]]: isola = otok). Motiv izhaja iz stare izolske legende o neuspelem [[Genovska republika|genovskem]] napadu leta 1380. Oljčna vejica je po vsem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] simbol miru. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je leta 1995 občina Izola zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim. ====Legenda==== Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo [[Genovska republika|genovsko]] ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, vendar ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. V spomin na legendo so med mesti, ki so spadala pod [[Beneška republika|Serenissimo – Beneško republiko]], organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah, z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/reel/1554586883102332 |title=Ste se kdaj vprašali, zakaj je na grbu Izole upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu? |accessdate=25. oktober 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Zastava=== [[Slika:Flag of Izola.svg|180px|desno]] Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Razmerje zastave je določeno na 1:2. ==Zgodovina županskih volitev== === Županske volitve 2006 === Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah leta 2006]] je po preštetju večine glasovnic za nekaj glasov vodil kandidat [[Tomislav Klokočovnik]]. Po prejetju glasovnic oddanih po pošti je za šest glasov prevzela vodstvo dotedanja županja [[Breda Pečan]]. Po pritožbah na sodišče in začasnem [[Sedisvakanca|brezvladju]] (občino je vodil najstarejši svetnik) je občinska volilna komisija po razveljavitvi poročila o drugem krogu županskih volitev v Izoli, ponovno presojala glasovnice, ki so prispele po pošti in ugotovljeno je bilo, da je med njimi več glasovnic neveljavnih. Breda Pečan je tako prejela 4202 glasova, kandidat stranke Izola je naša Tomislav Klokočovnik pa 4208 glasov, s čimer je 9. januarja 2007 postal zmagovalec županskih volitev v Izoli<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vnovicne-volitve.html |title=24 ur.com:Vnovične volitve? |accessdate= |date=4. januar 2007 |format= |work= }}</ref> ===Županske volitve 2010=== Na lokalnih volitvah leta 2010 je zmagal [[Igor Kolenc]], ki je v drugem krogu z 52 % glasov premagal protikandidata Tomislava Klokočovnika. ===Županske volitve 2022=== Na lokalnih volitvah se je za županski položaj potegovalo šest kandidatov. V prvem krogu sta se najbolje uvrstila Milan Bogatič (Gibanje Svoboda) z okoli 36 % glasov in tedanji župan Danilo Markočič (Izolska županova lista) z okoli 26 % glasov. Ker v prvem krogu 20. novembra 2022 noben kandidat ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je bil razpisan drugi krog. Drugi krog je potekal 4. decembra 2022, med Milanom Bogatičem in Danilom Markočičem. Zmagal je Milan Bogatič, ki je tako postal novi župan Občine Izola, za mandat 2022–2026. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Mario Gasparini]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Breda Pečan]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''<br>'''[[Zveza za Primorsko|ZZP]]'''<br>'''{{Abbr|IDZ|Istrski demokratski zbor}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>'''{{Abbr|NDS|Nova demokracija Slovenije}}'''<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Tomislav Klokočovnik]] | '''{{Abbr|IJN|Izola je naša}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Igor Kolenc]] | '''{{Abbr|SV|Igor Kolenc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Danilo Markočič]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Milan Bogatič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] * [[Župnija Izola]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.izola.si/ Izola], uradna stran občine. * [http://www.izola.info/ www.izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.izola.eu/ Izola.eu, Izola Toursim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090831191156/http://www.izola.eu/ |date=2009-08-31 }} {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Izola| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Izola]] rvnlgoajg0awyj45wt96pft62turpmp 6771290 6771289 2026-10-27T22:46:42Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6771290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Isola |župan=[[Milan Bogatič]] |grb=Coat of arms of Izola.svg |zastava=Flag of Izola.svg |lokacija=Karte Izola si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.izola.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,6 |prebivalstvo=16447 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8225 |ženske=8222 |sedež=[[Izola]]}} '''Občina Izola''' ([[Italijanščina|ital.]]: '''Comune d'Isola''') je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 17.000 prebivaci in s središčem v [[Izola|Izoli]] ([[italijanščina|avtohtono]] ime ''Isola'' je v italijanščini »[[otok]]«), ki je s 3/4 prebivalstva občine daleč največje naselje. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Izola - naselja.jpg||150px|thumb|levo|Naselja Občine Izola]] V občini je 9 naselij: '''[[Izola]]'''/Isola, [[Baredi]], [[Cetore]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]]/Dobrava presso Isola, [[Jagodje]]/Valleggia, [[Korte]], [[Malija]], [[Nožed]], [[Šared]]. == Krajevna skupnosti == Občina Izola se deli na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], med katerimi so tri v samem mestu: * KS Korte (obsega 6 naselij v zaledju Izole v Šavrinskem gričevju) * KS Jagodje - Dobrava * KS Izola staro mesto * KS Haliaetum * KS Livade ==Občinski simboli== ===Grb=== [[Slika:Coat of arms of Izola.svg|80px|desno]] Grb občine Izola prikazuje belo golobico z oljčno vejico v kljunu, ki leti nad rumenim polkrogom na modrem polju ščita. Rumen polkrog simbolizira nekdanji otok, na katerem je nastala Izola ([[Italijanščina|ital.]]: isola = otok). Motiv izhaja iz stare izolske legende o neuspelem [[Genovska republika|genovskem]] napadu leta 1380. Oljčna vejica je po vsem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] simbol miru. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je leta 1995 občina Izola zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim. ====Legenda==== Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo [[Genovska republika|genovsko]] ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, vendar ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. V spomin na legendo so med mesti, ki so spadala pod [[Beneška republika|Serenissimo – Beneško republiko]], organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah, z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/reel/1554586883102332 |title=Ste se kdaj vprašali, zakaj je na grbu Izole upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu? |accessdate=25. oktober 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Zastava=== [[Slika:Flag of Izola.svg|180px|desno]] Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Razmerje zastave je določeno na 1:2. ==Zgodovina županskih volitev== === Županske volitve 2006 === Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah leta 2006]] je po preštetju večine glasovnic za nekaj glasov vodil kandidat [[Tomislav Klokočovnik]]. Po prejetju glasovnic oddanih po pošti je za šest glasov prevzela vodstvo dotedanja županja [[Breda Pečan]]. Po pritožbah na sodišče in začasnem [[Sedisvakanca|brezvladju]] (občino je vodil najstarejši svetnik) je občinska volilna komisija po razveljavitvi poročila o drugem krogu županskih volitev v Izoli, ponovno presojala glasovnice, ki so prispele po pošti in ugotovljeno je bilo, da je med njimi več glasovnic neveljavnih. Breda Pečan je tako prejela 4202 glasova, kandidat stranke Izola je naša Tomislav Klokočovnik pa 4208 glasov, s čimer je 9. januarja 2007 postal zmagovalec županskih volitev v Izoli<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vnovicne-volitve.html |title=24 ur.com:Vnovične volitve? |accessdate= |date=4. januar 2007 |format= |work= }}</ref> ===Županske volitve 2010=== Na lokalnih volitvah leta 2010 je zmagal [[Igor Kolenc]], ki je v drugem krogu z 52 % glasov premagal protikandidata Tomislava Klokočovnika. ===Županske volitve 2022=== Na lokalnih volitvah se je za županski položaj potegovalo šest kandidatov. V prvem krogu sta se najbolje uvrstila Milan Bogatič (Gibanje Svoboda) z okoli 36 % glasov in tedanji župan Danilo Markočič (Izolska županova lista) z okoli 26 % glasov. Ker v prvem krogu 20. novembra 2022 noben kandidat ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je bil razpisan drugi krog. Drugi krog je potekal 4. decembra 2022, med Milanom Bogatičem in Danilom Markočičem. Zmagal je Milan Bogatič, ki je tako postal novi župan Občine Izola, za mandat 2022–2026. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Mario Gasparini]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Breda Pečan]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''<br>'''[[Zveza za Primorsko|ZZP]]'''<br>'''{{Abbr|IDZ|Istrski demokratski zbor}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>'''{{Abbr|NDS|Nova demokracija Slovenije}}'''<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Tomislav Klokočovnik]] | '''{{Abbr|IJN|Izola je naša}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Igor Kolenc]] | '''{{Abbr|SV|Igor Kolenc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Danilo Markočič]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Milan Bogatič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] * [[Župnija Izola]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.izola.si/ Izola], uradna stran občine. * [http://www.izola.info/ www.izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.izola.eu/ Izola.eu, Izola Toursim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090831191156/http://www.izola.eu/ |date=2009-08-31 }} {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Izola| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Izola]] n7ahwtmujc9byp3x7xr06cf31ij2oy2 6771299 6771290 2026-10-27T23:10:29Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6771299 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Isola |župan=[[Milan Bogatič]] |grb=Coat of arms of Izola.svg |zastava=Flag of Izola.svg |lokacija=Karte Izola si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.izola.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,6 |prebivalstvo=16447 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8225 |ženske=8222 |sedež=[[Izola]]}} '''Občina Izola''' ([[Italijanščina|ital.]]: '''Comune d'Isola''') je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 17.000 prebivaci in s središčem v [[Izola|Izoli]] ([[italijanščina|avtohtono]] ime ''Isola'' je v italijanščini »[[otok]]«), ki je s 3/4 prebivalstva občine daleč največje naselje. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Izola - naselja.jpg||150px|thumb|levo|Naselja Občine Izola]] V občini je 9 naselij: '''[[Izola]]'''/Isola, [[Baredi]], [[Cetore]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]]/Dobrava presso Isola, [[Jagodje]]/Valleggia, [[Korte]], [[Malija]], [[Nožed]], [[Šared]]. == Krajevna skupnosti == Občina Izola se deli na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], med katerimi so tri v samem mestu: * KS Korte (obsega 6 naselij v zaledju Izole v Šavrinskem gričevju) * KS Jagodje - Dobrava * KS Izola staro mesto * KS Haliaetum * KS Livade ==Občinski simboli== ===Grb=== [[Slika:Coat of arms of Izola.svg|80px|desno]] Grb občine Izola prikazuje belo golobico z oljčno vejico v kljunu, ki leti nad rumenim polkrogom na modrem polju ščita. Rumen polkrog simbolizira nekdanji otok, na katerem je nastala Izola ([[Italijanščina|ital.]]: isola = otok). Motiv izhaja iz stare izolske legende o neuspelem [[Genovska republika|genovskem]] napadu leta 1380. Oljčna vejica je po vsem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] simbol miru. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je leta 1995 občina Izola zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim. ====Legenda==== Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo [[Genovska republika|genovsko]] ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, vendar ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. V spomin na legendo so med mesti, ki so spadala pod [[Beneška republika|Serenissimo – Beneško republiko]], organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah, z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/reel/1554586883102332 |title=Ste se kdaj vprašali, zakaj je na grbu Izole upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu? |accessdate=25. oktober 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Zastava=== [[Slika:Flag of Izola.svg|180px|desno]] Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Razmerje zastave je določeno na 1:2. ==Zgodovina županskih volitev== === Županske volitve 2006 === Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah leta 2006]] je po preštetju večine glasovnic za nekaj glasov vodil kandidat [[Tomislav Klokočovnik]]. Po prejetju glasovnic oddanih po pošti je za šest glasov prevzela vodstvo dotedanja županja [[Breda Pečan]]. Po pritožbah na sodišče in začasnem [[Sedisvakanca|brezvladju]] (občino je vodil najstarejši svetnik) je občinska volilna komisija po razveljavitvi poročila o drugem krogu županskih volitev v Izoli, ponovno presojala glasovnice, ki so prispele po pošti in ugotovljeno je bilo, da je med njimi več glasovnic neveljavnih. Breda Pečan je tako prejela 4202 glasova, kandidat stranke Izola je naša Tomislav Klokočovnik pa 4208 glasov, s čimer je 9. januarja 2007 postal zmagovalec županskih volitev v Izoli<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vnovicne-volitve.html |title=24 ur.com:Vnovične volitve? |accessdate= |date=4. januar 2007 |format= |work= }}</ref> ===Županske volitve 2010=== Na lokalnih volitvah leta 2010 je zmagal [[Igor Kolenc]], ki je v drugem krogu z 52 % glasov premagal protikandidata Tomislava Klokočovnika. ===Županske volitve 2022=== Na lokalnih volitvah se je za županski položaj potegovalo šest kandidatov. V prvem krogu sta se najbolje uvrstila Milan Bogatič (Gibanje Svoboda) z okoli 36 % glasov in tedanji župan Danilo Markočič (Izolska županova lista) z okoli 26 % glasov. Ker v prvem krogu 20. novembra 2022 noben kandidat ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je bil razpisan drugi krog. Drugi krog je potekal 4. decembra 2022, med Milanom Bogatičem in Danilom Markočičem. Zmagal je Milan Bogatič, ki je tako postal novi župan Občine Izola, za mandat 2022–2026. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=122px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1977 ! scope="row"|[[Jože Bolje]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1984 ! scope="row"|[[Branko Furlan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1986 ! scope="row"|[[Marino Domio]] |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1986– ! scope="row"|[[Oskar Jogan]] |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1990– ! scope="row"|[[Zvonko Grahek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992–1994 ! scope="row"|[[Jože Černelič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Mario Gasparini]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Breda Pečan]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''<br>'''[[Zveza za Primorsko|ZZP]]'''<br>'''{{Abbr|IDZ|Istrski demokratski zbor}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>'''{{Abbr|NDS|Nova demokracija Slovenije}}'''<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Tomislav Klokočovnik]] | '''{{Abbr|IJN|Izola je naša}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Igor Kolenc]] | '''{{Abbr|SV|Igor Kolenc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Danilo Markočič]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Milan Bogatič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] * [[Župnija Izola]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.izola.si/ Izola], uradna stran občine. * [http://www.izola.info/ www.izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.izola.eu/ Izola.eu, Izola Toursim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090831191156/http://www.izola.eu/ |date=2009-08-31 }} {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Izola| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Izola]] 2ejirvug535jf41ky8y0li25jikbqi3 6771300 6771299 2026-10-27T23:10:55Z Sportomanokin 14776 /* Občinska skupščina */ 6771300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Isola |župan=[[Milan Bogatič]] |grb=Coat of arms of Izola.svg |zastava=Flag of Izola.svg |lokacija=Karte Izola si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.izola.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,6 |prebivalstvo=16447 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8225 |ženske=8222 |sedež=[[Izola]]}} '''Občina Izola''' ([[Italijanščina|ital.]]: '''Comune d'Isola''') je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 17.000 prebivaci in s središčem v [[Izola|Izoli]] ([[italijanščina|avtohtono]] ime ''Isola'' je v italijanščini »[[otok]]«), ki je s 3/4 prebivalstva občine daleč največje naselje. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Izola - naselja.jpg||150px|thumb|levo|Naselja Občine Izola]] V občini je 9 naselij: '''[[Izola]]'''/Isola, [[Baredi]], [[Cetore]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]]/Dobrava presso Isola, [[Jagodje]]/Valleggia, [[Korte]], [[Malija]], [[Nožed]], [[Šared]]. == Krajevna skupnosti == Občina Izola se deli na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], med katerimi so tri v samem mestu: * KS Korte (obsega 6 naselij v zaledju Izole v Šavrinskem gričevju) * KS Jagodje - Dobrava * KS Izola staro mesto * KS Haliaetum * KS Livade ==Občinski simboli== ===Grb=== [[Slika:Coat of arms of Izola.svg|80px|desno]] Grb občine Izola prikazuje belo golobico z oljčno vejico v kljunu, ki leti nad rumenim polkrogom na modrem polju ščita. Rumen polkrog simbolizira nekdanji otok, na katerem je nastala Izola ([[Italijanščina|ital.]]: isola = otok). Motiv izhaja iz stare izolske legende o neuspelem [[Genovska republika|genovskem]] napadu leta 1380. Oljčna vejica je po vsem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] simbol miru. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je leta 1995 občina Izola zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim. ====Legenda==== Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo [[Genovska republika|genovsko]] ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, vendar ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. V spomin na legendo so med mesti, ki so spadala pod [[Beneška republika|Serenissimo – Beneško republiko]], organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah, z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/reel/1554586883102332 |title=Ste se kdaj vprašali, zakaj je na grbu Izole upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu? |accessdate=25. oktober 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Zastava=== [[Slika:Flag of Izola.svg|180px|desno]] Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Razmerje zastave je določeno na 1:2. ==Zgodovina županskih volitev== === Županske volitve 2006 === Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah leta 2006]] je po preštetju večine glasovnic za nekaj glasov vodil kandidat [[Tomislav Klokočovnik]]. Po prejetju glasovnic oddanih po pošti je za šest glasov prevzela vodstvo dotedanja županja [[Breda Pečan]]. Po pritožbah na sodišče in začasnem [[Sedisvakanca|brezvladju]] (občino je vodil najstarejši svetnik) je občinska volilna komisija po razveljavitvi poročila o drugem krogu županskih volitev v Izoli, ponovno presojala glasovnice, ki so prispele po pošti in ugotovljeno je bilo, da je med njimi več glasovnic neveljavnih. Breda Pečan je tako prejela 4202 glasova, kandidat stranke Izola je naša Tomislav Klokočovnik pa 4208 glasov, s čimer je 9. januarja 2007 postal zmagovalec županskih volitev v Izoli<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vnovicne-volitve.html |title=24 ur.com:Vnovične volitve? |accessdate= |date=4. januar 2007 |format= |work= }}</ref> ===Županske volitve 2010=== Na lokalnih volitvah leta 2010 je zmagal [[Igor Kolenc]], ki je v drugem krogu z 52 % glasov premagal protikandidata Tomislava Klokočovnika. ===Županske volitve 2022=== Na lokalnih volitvah se je za županski položaj potegovalo šest kandidatov. V prvem krogu sta se najbolje uvrstila Milan Bogatič (Gibanje Svoboda) z okoli 36 % glasov in tedanji župan Danilo Markočič (Izolska županova lista) z okoli 26 % glasov. Ker v prvem krogu 20. novembra 2022 noben kandidat ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je bil razpisan drugi krog. Drugi krog je potekal 4. decembra 2022, med Milanom Bogatičem in Danilom Markočičem. Zmagal je Milan Bogatič, ki je tako postal novi župan Občine Izola, za mandat 2022–2026. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=105px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1977 ! scope="row"|[[Jože Bolje]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1984 ! scope="row"|[[Branko Furlan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1986 ! scope="row"|[[Marino Domio]] |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1986– ! scope="row"|[[Oskar Jogan]] |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1990– ! scope="row"|[[Zvonko Grahek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992–1994 ! scope="row"|[[Jože Černelič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Mario Gasparini]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Breda Pečan]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''<br>'''[[Zveza za Primorsko|ZZP]]'''<br>'''{{Abbr|IDZ|Istrski demokratski zbor}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>'''{{Abbr|NDS|Nova demokracija Slovenije}}'''<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Tomislav Klokočovnik]] | '''{{Abbr|IJN|Izola je naša}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Igor Kolenc]] | '''{{Abbr|SV|Igor Kolenc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Danilo Markočič]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Milan Bogatič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] * [[Župnija Izola]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.izola.si/ Izola], uradna stran občine. * [http://www.izola.info/ www.izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.izola.eu/ Izola.eu, Izola Toursim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090831191156/http://www.izola.eu/ |date=2009-08-31 }} {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Izola| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Izola]] gwnb0omfybc4vy2eie8s8veh67jg139 6771301 6771300 2026-10-27T23:13:08Z Sportomanokin 14776 6771301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Isola |župan=[[Milan Bogatič]] |grb=Coat of arms of Izola.svg |zastava=Flag of Izola.svg |lokacija=Karte Izola si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F40_T1257_vF_b_x395284.027_y41538.2945_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.izola.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,6 |prebivalstvo=16447 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8225 |ženske=8222 |sedež=[[Izola]]}} '''Občina Izola''' ([[Italijanščina|ital.]]: '''Comune d'Isola''') je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 17.000 prebivaci in s središčem v [[Izola|Izoli]] ([[italijanščina|avtohtono]] ime ''Isola'' je v italijanščini »[[otok]]«), ki je s 3/4 prebivalstva občine daleč največje naselje. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Izola - naselja.jpg||150px|thumb|desno|Naselja Občine Izola]] V občini je 9 naselij: '''[[Izola]]'''/Isola, [[Baredi]], [[Cetore]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]]/Dobrava presso Isola, [[Jagodje]]/Valleggia, [[Korte]], [[Malija]], [[Nožed]], [[Šared]]. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=105px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1977 ! scope="row"|[[Jože Bolje]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1984 ! scope="row"|[[Branko Furlan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1986 ! scope="row"|[[Marino Domio]] |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1986– ! scope="row"|[[Oskar Jogan]] |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1990– ! scope="row"|[[Zvonko Grahek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992–1994 ! scope="row"|[[Jože Černelič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Mario Gasparini]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Breda Pečan]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''<br>'''[[Zveza za Primorsko|ZZP]]'''<br>'''{{Abbr|IDZ|Istrski demokratski zbor}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>'''{{Abbr|NDS|Nova demokracija Slovenije}}'''<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Tomislav Klokočovnik]] | '''{{Abbr|IJN|Izola je naša}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Igor Kolenc]] | '''{{Abbr|SV|Igor Kolenc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Danilo Markočič]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Milan Bogatič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] |} == Krajevne skupnosti == Občina Izola se deli na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], med katerimi so tri v samem mestu: * KS Korte (obsega 6 naselij v zaledju Izole v Šavrinskem gričevju) * KS Jagodje - Dobrava * KS Izola staro mesto * KS Haliaetum * KS Livade ==Občinski simboli== ===Grb=== [[Slika:Coat of arms of Izola.svg|80px|desno]] Grb občine Izola prikazuje belo golobico z oljčno vejico v kljunu, ki leti nad rumenim polkrogom na modrem polju ščita. Rumen polkrog simbolizira nekdanji otok, na katerem je nastala Izola ([[Italijanščina|ital.]]: isola = otok). Motiv izhaja iz stare izolske legende o neuspelem [[Genovska republika|genovskem]] napadu leta 1380. Oljčna vejica je po vsem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] simbol miru. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je leta 1995 občina Izola zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim. ====Legenda==== Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo [[Genovska republika|genovsko]] ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, vendar ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. V spomin na legendo so med mesti, ki so spadala pod [[Beneška republika|Serenissimo – Beneško republiko]], organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah, z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/reel/1554586883102332 |title=Ste se kdaj vprašali, zakaj je na grbu Izole upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu? |accessdate=25. oktober 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Zastava=== [[Slika:Flag of Izola.svg|180px|desno]] Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Razmerje zastave je določeno na 1:2. ==Zgodovina županskih volitev== === Županske volitve 2006 === Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah leta 2006]] je po preštetju večine glasovnic za nekaj glasov vodil kandidat [[Tomislav Klokočovnik]]. Po prejetju glasovnic oddanih po pošti je za šest glasov prevzela vodstvo dotedanja županja [[Breda Pečan]]. Po pritožbah na sodišče in začasnem [[Sedisvakanca|brezvladju]] (občino je vodil najstarejši svetnik) je občinska volilna komisija po razveljavitvi poročila o drugem krogu županskih volitev v Izoli, ponovno presojala glasovnice, ki so prispele po pošti in ugotovljeno je bilo, da je med njimi več glasovnic neveljavnih. Breda Pečan je tako prejela 4202 glasova, kandidat stranke Izola je naša Tomislav Klokočovnik pa 4208 glasov, s čimer je 9. januarja 2007 postal zmagovalec županskih volitev v Izoli<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vnovicne-volitve.html |title=24 ur.com:Vnovične volitve? |accessdate= |date=4. januar 2007 |format= |work= }}</ref> ===Županske volitve 2010=== Na lokalnih volitvah leta 2010 je zmagal [[Igor Kolenc]], ki je v drugem krogu z 52 % glasov premagal protikandidata Tomislava Klokočovnika. ===Županske volitve 2022=== Na lokalnih volitvah se je za županski položaj potegovalo šest kandidatov. V prvem krogu sta se najbolje uvrstila Milan Bogatič (Gibanje Svoboda) z okoli 36 % glasov in tedanji župan Danilo Markočič (Izolska županova lista) z okoli 26 % glasov. Ker v prvem krogu 20. novembra 2022 noben kandidat ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je bil razpisan drugi krog. Drugi krog je potekal 4. decembra 2022, med Milanom Bogatičem in Danilom Markočičem. Zmagal je Milan Bogatič, ki je tako postal novi župan Občine Izola, za mandat 2022–2026. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] * [[Župnija Izola]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.izola.si/ Izola], uradna stran občine. * [http://www.izola.info/ www.izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.izola.eu/ Izola.eu, Izola Toursim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090831191156/http://www.izola.eu/ |date=2009-08-31 }} {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Izola| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Izola]] 95v9uktkejj5mvweezx5bhjvjmikhjm Občina Juršinci 0 3520 6771275 6690883 2026-10-27T22:00:05Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6771275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Robert Horvat]] |grb=Grb Občine Juršinci.png |lokacija=Karte Jursinci si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F42_T1257_vF_b_x575241.1875_y149242.20299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F42_T1257_vF_b_x575241.1875_y149242.20299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.jursinci.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=36,3 |prebivalstvo=2486 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1289 |ženske=1197 |sedež=[[Juršinci]]}} '''Občina Juršinci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ozemlje Juršincev zavzema del vinorodnega gričevja [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] na obeh straneh regionalne ceste [[Ptuj]]–[[Juršinci]]–[[Gornja Radgona]] ter [[Pesnica (reka)|Pesniške doline]]. == Naselja v občini == [[Bodkovci]], [[Dragovič]], [[Gabrnik, Juršinci|Gabrnik]], [[Gradiščak]], [[Grlinci]], [[Hlaponci]], '''[[Juršinci]]''', [[Kukava]], [[Mostje, Juršinci|Mostje]], [[Rotman]], [[Sakušak]], [[Senčak pri Juršincih]], [[Zagorci]] == Dejavnosti == Prebivalci se pretežno ukvarjajo z [[vinogradništvo]]m, [[sadjarstvo]]m, [[živinoreja|živinorejo]], [[kmetijstvo|poljedelstvom]] in [[trsničarstvo]]m. Delavci so zaposleni v bližnjih in oddaljenih mestih ([[Ptuj]], [[Murska Sobota]], [[Maribor]]), tudi v drugih državah ([[Hrvaška]], [[Avstrija]] ...), saj v občini ni nekih industrijskih ali drugih obratov, pa tudi samostojnih podjetnikov je malo. Juršinci so znani predvsem po trsničarstvu, saj Trsničarsko zadrugo Juršinci poznajo po vsej [[Evropa|Evropi]]. Zelo pogosti so izvozi cepljenk v sosednje dežele, tudi v [[Rusija|Rusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]] itd.. == Javne zgradbe, zavodi in podjetja == Javne zgradbe, zavodi in podjetja v središču Juršinc so: [[Osnovna šola Juršinci]], vrtec, dom upokojencev,ambulanta, zabozdravstveni zavod, pošta, župnijski urad (cerkev), občina, bencinska črpalka, nekaj gostiln in kmetijska zadruga. . == Zgodovina == Leta [[1905]] je bila ustanovljena prva Trsničarska zadruga na Spodnjem Štajerskem. Leta [[1906]] pa se je tukaj ustanovila [[Cerkev sv. Lovrenca|cerkev Sv. Lovrenca]]. Občino Jušinci so ustanovili decembra leta [[1994]]. Nastala je iz celotnega območja Juršincev in naselja Hlaponci. == Znamenitosti v občini == Tukaj stoji tudi spomenik padlim vojaške čete v [[prva svetovna vojna|I. svetovni vojni]] in spomenik padlim v [[druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]]. Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine, Herbersteinova klet, Društvo rojaka Janeza Puha, Kud Dr. Anton Slodnjak, Trsničarska zadruga Juršinci ipd. pa so značilnosti te preproste vasice. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=102px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=7|[[Alojzij Kavčič]] | rowspan=7|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Robert Horvat]] | '''{{Abbr|SV|Darko Pavlin in skupina volivcev - Povezani za Juršince}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.jursinci.si/ uradna stran občine Juršinci] * [http://www2.arnes.si/~osmbjur5/ Osnovna šola Juršinci] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Juršinci]] [[Kategorija:Občina Juršinci| ]] 280uvbg7jonfgpyl1lpnxuxngc9dhcy 6771276 6771275 2026-10-27T22:01:25Z Sportomanokin 14776 6771276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Robert Horvat]] |grb=Grb Občine Juršinci.png |lokacija=Karte Jursinci si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F42_T1257_vF_b_x575241.1875_y149242.20299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F42_T1257_vF_b_x575241.1875_y149242.20299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.jursinci.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=36,3 |prebivalstvo=2486 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1289 |ženske=1197 |sedež=[[Juršinci]]}} '''Občina Juršinci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994, z izločitvijo iz takratne stare velike [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]]. Ozemlje Juršincev zavzema del vinorodnega gričevja [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] na obeh straneh regionalne ceste [[Ptuj]]–[[Juršinci]]–[[Gornja Radgona]] ter [[Pesnica (reka)|Pesniške doline]]. == Naselja v občini == [[Bodkovci]], [[Dragovič]], [[Gabrnik, Juršinci|Gabrnik]], [[Gradiščak]], [[Grlinci]], [[Hlaponci]], '''[[Juršinci]]''', [[Kukava]], [[Mostje, Juršinci|Mostje]], [[Rotman]], [[Sakušak]], [[Senčak pri Juršincih]], [[Zagorci]] == Dejavnosti == Prebivalci se pretežno ukvarjajo z [[vinogradništvo]]m, [[sadjarstvo]]m, [[živinoreja|živinorejo]], [[kmetijstvo|poljedelstvom]] in [[trsničarstvo]]m. Delavci so zaposleni v bližnjih in oddaljenih mestih ([[Ptuj]], [[Murska Sobota]], [[Maribor]]), tudi v drugih državah ([[Hrvaška]], [[Avstrija]] ...), saj v občini ni nekih industrijskih ali drugih obratov, pa tudi samostojnih podjetnikov je malo. Juršinci so znani predvsem po trsničarstvu, saj Trsničarsko zadrugo Juršinci poznajo po vsej [[Evropa|Evropi]]. Zelo pogosti so izvozi cepljenk v sosednje dežele, tudi v [[Rusija|Rusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]] itd.. == Javne zgradbe, zavodi in podjetja == Javne zgradbe, zavodi in podjetja v središču Juršinc so: [[Osnovna šola Juršinci]], vrtec, dom upokojencev,ambulanta, zabozdravstveni zavod, pošta, župnijski urad (cerkev), občina, bencinska črpalka, nekaj gostiln in kmetijska zadruga. . == Zgodovina == Leta [[1905]] je bila ustanovljena prva Trsničarska zadruga na Spodnjem Štajerskem. Leta [[1906]] pa se je tukaj ustanovila [[Cerkev sv. Lovrenca|cerkev Sv. Lovrenca]]. Občino Jušinci so ustanovili decembra leta [[1994]]. Nastala je iz celotnega območja Juršincev in naselja Hlaponci. == Znamenitosti v občini == Tukaj stoji tudi spomenik padlim vojaške čete v [[prva svetovna vojna|I. svetovni vojni]] in spomenik padlim v [[druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]]. Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine, Herbersteinova klet, Društvo rojaka Janeza Puha, Kud Dr. Anton Slodnjak, Trsničarska zadruga Juršinci ipd. pa so značilnosti te preproste vasice. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=102px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=7|[[Alojzij Kavčič]] | rowspan=7|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Robert Horvat]] | '''{{Abbr|SV|Darko Pavlin in skupina volivcev - Povezani za Juršince}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.jursinci.si/ uradna stran občine Juršinci] * [http://www2.arnes.si/~osmbjur5/ Osnovna šola Juršinci] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Juršinci]] [[Kategorija:Občina Juršinci| ]] 5v3sivpymwqj95btyl6krx32hqx3m16 Evropska unija 0 4927 6771354 6767771 2026-10-28T08:16:47Z ~2026-57219-60 268027 /* Države članice */ 6771354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Evropska unija | native_name = {{Imena v uradnih jezikih | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}} | en = European Union | bg = Европейски съюз | cs = Evropská unie | da = Den Europæiske Union | et = Euroopa Liit | fi = Euroopan unioni | fr = Union européenne | el = Ευρωπαϊκή Ένωση | hr = Europska unija | ga = An tAontas Eorpach | it = Unione europea | lv = Eiropas Savienība | lt = Europos Sąjunga | hu = Európai Unió | mt = Unjoni Ewropea | de = Europäische Union | nl = Europese Unie | pl = Unia Europejska | pt = União Europeia | ro = Uniunea Europeană | sk = Európska únia | es = Unión Europea | sv = Europeiska unionen }} | image_flag = Flag of Europe.svg | image_coat = | symbol_width = 95px | symbol_type = | motto = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združena v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]]) | anthem = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small> | image_map = European Union (blue).svg | map_caption = | admin_center_type = [[Glavno mesto|Glavno mesto]] | admin_center = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref> | largest_metropolitan_area = [[Pariz]] | languages_type = [[Uradni jezik]]i | languages = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]] |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}} | demonym = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]] | membership_type = [[Država članica Evropske unije|Države članice]] | membership = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}} | ethnic_groups = | ethnic_groups_year = | government_type = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }} | leader_title1 = [[Evropska komisija|Komisija]]: | leader_name1 = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title2 = [[Evropski parlament|Parlament]]: | leader_name2 = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title3 = [[Svet Evropske unije|Svet]]: | leader_name3 = [[Irska]] (2/2 2026) | leader_title4 = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]: | leader_name4 = [[António Costa]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Rimska pogodba]] | established_date1 = [[25. marec]] [[1957]] | established_event2 = [[Maastrichtska pogodba]] | established_date2 = [[7. februar]] [[1992]] | established_event3 = [[Lizbonska pogodba]] | established_date3 = [[1. december]] [[2009]] | area_rank = 7.¹ | area_km2 = 4.233.262 | percent_water = 3,08 | population_estimate = 447.206.135 | population_estimate_rank = 3.¹ | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)--> | population_density_rank = 69.¹ | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref> | GDP_nominal = 17,82 bilijona USD | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 25,40 bilijona USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 39.940 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 56.928 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI = | HDI_rank = | HDI_year = | HDI_category = | currency = {{unbulleted list |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]]) |{{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 6 ostalih |[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska) }} }} | currency_code = | time_zone = | utc_offset = od 0 do +2 | time_zone_DST = | DST_note = | utc_offset_DST = od +1 do +3 | cctld = [[.eu]] | calling_code = | footnote1 = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information--> }} '''Evrópska uníja''' ( tudi '''Evropska unija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km<sup>2</sup> in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]]. Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]). Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009. EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref> S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref> == Zgodovina Evropske unije == ===Začetki povezovanja (1945–1957)=== Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]]. === Rimska pogodba (1957–1992) === [[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]] Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. [[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]]. V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije. Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]]. Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji. === Maastrichtska pogodba (1992–2007) === Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]]. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. === Lizbonska pogodba (2007–danes) === [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]] Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]]. 1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]]. Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref> Od njene ustanovitve se je njen vpliv na politično in gospodarsko življenje držav članic postopoma krepil, skupne institucije pa so pridobile pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in določanju skupnih politik. EU je razvila obsežen notranji trg, spodbudila infrastrukturne projekte ter podpirala razvoj industrije, prometa in novih tehnologij. V okviru skupnih pravil in nadnacionalnih institucij se je povečala usklajenost odločanja med državami članicami, hkrati pa so se okrepila vprašanja glede nacionalne suverenosti in demokratične odgovornosti. Sočasno je EU okrepila sodelovanje z Natom ter na geopolitične izzive 21. stoletja odgovorila s poenoteno zunanjo in varnostno politiko. Obdobje zaznamujejo tudi naraščajoči življenjski stroški, družbena polarizacija in nezadovoljstvo z delovanjem političnih institucij ter številni protesti z nasilnimi izgredi. Razvoj EU tako zaznamujejo širjenje političnega vpliva, poglabljanje povezovanja med državami, krepitev skupnih varnostnih politik ter nasprotja glede prihodnje ureditve Evrope. ===Strukturalna evolucija=== Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije. {{EU-časovnitrak}} ==Geografija== {{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}} Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km<sup>2</sup> in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009 |archive-date=2023-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230214082228/https://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |url-status=dead }}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref> Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km. Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref> Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref> {{clear left}} {{Clear}} == Delovanje Evropske unije == Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike: {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2" |- style="text-align:center; font-size:150%" | width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore |- style="text-align:center; font-size:90%" | width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov. | width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti. | width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. |- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%" | style="background:#9DB0F6" valign=top | * [[carinska unija]] * določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga * monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]] * ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike * skupna trgovinska politika | style="background:#BAC6F4" valign=top | * [[notranji trg]] * socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi * ekonomska, socialna in teritorialna kohezija * kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov * okolje * varstvo potrošnikov * promet * [[vseevropska omrežja]] * energija * območje svobode, varnosti in pravice * skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi | style="background:#E6ECFD" valign=top | * varovanje in izboljšanje zdravja ljudi, * industrija * kultura * turizem * izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport * civilna zaščita * Upravno sodelovanje |} === Aktualno vodstvo === <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|'''[[Ursula von der Leyen]]''', predsednica Evropske komisije Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta Slika:António Costa (2024) (cropped).jpg|'''[[António Costa]]''', predsednik Evropskega sveta </gallery> == Evropske institucije in organi == {{glavni|Institucije Evropske unije}} {{Institucije EU}} === Evropska komisija === {{glavni|Evropska komisija}} Evropsko komisijo (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju. === Evropski svet === {{glavni|Evropski svet}} [[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba Evropskega sveta]] Evropski svet (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]]. === Evropski parlament === {{glavni|Evropski parlament}} Evropski parlament (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]]. === Svet Evropske unije === {{glavni|Svet Evropske unije}} Svet Evropske unije (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu. Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. === Sodišče Evropske unije === {{glavni|Sodišče Evropske unije}} Sodišče Evropske Unije (''Cour de justice de l'Union européenne, Court of justice of the European Union'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]]. Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v pristojnosti nižjih sodišč. Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah. === Računsko sodišče === {{glavni|Evropsko računsko sodišče}} Računsko sodišče (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov. S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat. === Evropska centralna banka === {{glavni|Evropska centralna banka}} [[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]] Evropska centralna banka (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB. === Odbor regij === {{glavni|Odbor regij}} Odbor regij (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju. === Varuh človekovih pravic === {{glavni|Evropski varuh človekovih pravic}} [[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let. {{Evropska unija z imeni članic}} === Ekonomsko socialni odbor === {{glavni|Evropski ekonomsko-socialni odbor}} Ekonomsko-socialni odbor (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju. === Evropska investicijska banka === {{glavni|Evropska investicijska banka}} Evropska investicijska banka (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu. ===Obramba in vojska=== Čeprav Evropska unija primarno deluje kot gospodarska in politična povezava, vključuje tudi pomembno dimenzijo skupne varnosti in obrambe ([[Skupna zunanja in varnostna politika]]). Vendar pa trditev o »sedmem členu ustave« vsebuje pogosto zmedo: EU nima klasične ustave, saj je bila [[Pogodba o ustavi za Evropo]] zavrnjena, namesto nje pa je stopila v veljavo [[Lizbonska pogodba]]. Obrambna klavzula o vzajemni pomoči se v resnici nahaja v 42. členu (odstavek 7) [[Pogodba o Evropski uniji|Pogodbe o Evropski uniji]]. Ta člen določa, da so v primeru oboroženega napada na ozemlje ene izmed držav članic ostale članice dolžne ponuditi pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar je koncept, ki označuje [[Kolektivna obramba|kolektivno obrambo]]. Kljub temu se EU v praksi še vedno v veliki meri zanaša na [[NATO|Nato]] kot glavni steber vojaške varnosti v Evropi, medtem ko sama razvija lastne obrambne pobude, kot je [[Stalno strukturno sodelovanje|PESCO]], in avtonomne misije za krizno upravljanje. == Države članice == {{glavni|Države članice Evropske unije}} Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav. 23. julija 1952 je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi: {| class="wikitable" |+ ! width=12%|Datum ! colspan="2" |Zgodovina članstva držav ! Članic |- |valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] |'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}} |6 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] | colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |9 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] | colspan="2" |{{zastava|Grčija}} |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] | colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] | colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}} |12 |- |valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] | colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] |12 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] | colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}} |15 |- |valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] | colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}} |25 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] | colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}} |27 |- |valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] | colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}} |28 |} '''Opombe:''' * [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a. * Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]). == Širitev Evropske unije == {{main|Potencialna širitev Evropske unije}} Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so: === Evropska konferenca === Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti. === Pristopni proces === Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure. ==== Pristopna pogajanja ==== Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU. Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih. ==== Poglobljena predpristopna strategija ==== Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir. ===== Evropski pridružitveni sporazum ===== Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996. ===== Pristopno partnerstvo ===== To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]]. ===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda ===== [[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku. === Agenda 2000 === [[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006. === Redna poročila evropske komisije === [[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta. === Širitvena strategija === Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje. == Jeziki Evropske unije == Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]] == Izstop članice == [[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]] Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref> Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. {| class="wikitable" ! width="12%" |Datum izstopa ! Izstopna država ! Članic po odhodu |- |[[1. januar]] [[1985]] |{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- | valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref> |27 |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e) * [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]] * [[Hiša evropske zgodovine]] * [[Združene države Evrope]] * [[Jadranska listina]] * [[Evropska centralna banka]] (ECB) * [[Evropska bančna federacija]] (EBF) * [[Demokratični deficit v Evropski uniji]] * [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] * [[Evropski socialni sklad]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|European Union|Evropska unija}} * [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije] * https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah) * [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ] * Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/] * http://www.evropska-unija.si/ * http://evropa.gov.si/ * http://www.coe.si/ * http://europa.eu/ * [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }} * [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU] * [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU] * http://www.youtube.com/user/eutube {{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska unija| ]] [[Kategorija:Federalizem]] [[Kategorija:Politični sistemi]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] o5c64lmevxtsulwwjhi4ye83en1u60c 6771359 6771354 2026-10-28T08:22:48Z Jesenskost 268028 izstop uk 6771359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Evropska unija | native_name = {{Imena v uradnih jezikih | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}} | en = European Union | bg = Европейски съюз | cs = Evropská unie | da = Den Europæiske Union | et = Euroopa Liit | fi = Euroopan unioni | fr = Union européenne | el = Ευρωπαϊκή Ένωση | hr = Europska unija | ga = An tAontas Eorpach | it = Unione europea | lv = Eiropas Savienība | lt = Europos Sąjunga | hu = Európai Unió | mt = Unjoni Ewropea | de = Europäische Union | nl = Europese Unie | pl = Unia Europejska | pt = União Europeia | ro = Uniunea Europeană | sk = Európska únia | es = Unión Europea | sv = Europeiska unionen }} | image_flag = Flag of Europe.svg | image_coat = | symbol_width = 95px | symbol_type = | motto = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združena v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]]) | anthem = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small> | image_map = European Union (blue).svg | map_caption = | admin_center_type = [[Glavno mesto|Glavno mesto]] | admin_center = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref> | largest_metropolitan_area = [[Pariz]] | languages_type = [[Uradni jezik]]i | languages = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]] |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}} | demonym = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]] | membership_type = [[Država članica Evropske unije|Države članice]] | membership = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}} | ethnic_groups = | ethnic_groups_year = | government_type = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }} | leader_title1 = [[Evropska komisija|Komisija]]: | leader_name1 = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title2 = [[Evropski parlament|Parlament]]: | leader_name2 = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title3 = [[Svet Evropske unije|Svet]]: | leader_name3 = [[Irska]] (2/2 2026) | leader_title4 = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]: | leader_name4 = [[António Costa]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Rimska pogodba]] | established_date1 = [[25. marec]] [[1957]] | established_event2 = [[Maastrichtska pogodba]] | established_date2 = [[7. februar]] [[1992]] | established_event3 = [[Lizbonska pogodba]] | established_date3 = [[1. december]] [[2009]] | area_rank = 7.¹ | area_km2 = 4.233.262 | percent_water = 3,08 | population_estimate = 447.206.135 | population_estimate_rank = 3.¹ | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)--> | population_density_rank = 69.¹ | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref> | GDP_nominal = 17,82 bilijona USD | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 25,40 bilijona USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 39.940 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 56.928 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI = | HDI_rank = | HDI_year = | HDI_category = | currency = {{unbulleted list |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]]) |{{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 6 ostalih |[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska) }} }} | currency_code = | time_zone = | utc_offset = od 0 do +2 | time_zone_DST = | DST_note = | utc_offset_DST = od +1 do +3 | cctld = [[.eu]] | calling_code = | footnote1 = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information--> }} '''Evrópska uníja''' ( tudi '''Evropska unija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km<sup>2</sup> in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]]. Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]). Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009. EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref> S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref> == Zgodovina Evropske unije == ===Začetki povezovanja (1945–1957)=== Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]]. === Rimska pogodba (1957–1992) === [[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]] Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. [[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]]. V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije. Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]]. Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji. === Maastrichtska pogodba (1992–2007) === Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]]. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. === Lizbonska pogodba (2007–danes) === [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]] Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]]. 1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]]. Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref> Od njene ustanovitve se je njen vpliv na politično in gospodarsko življenje držav članic postopoma krepil, skupne institucije pa so pridobile pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in določanju skupnih politik. EU je razvila obsežen notranji trg, spodbudila infrastrukturne projekte ter podpirala razvoj industrije, prometa in novih tehnologij. V okviru skupnih pravil in nadnacionalnih institucij se je povečala usklajenost odločanja med državami članicami, hkrati pa so se okrepila vprašanja glede nacionalne suverenosti in demokratične odgovornosti. Sočasno je EU okrepila sodelovanje z Natom ter na geopolitične izzive 21. stoletja odgovorila s poenoteno zunanjo in varnostno politiko. Obdobje zaznamujejo tudi naraščajoči življenjski stroški, družbena polarizacija in nezadovoljstvo z delovanjem političnih institucij ter številni protesti z nasilnimi izgredi. Razvoj EU tako zaznamujejo širjenje političnega vpliva, poglabljanje povezovanja med državami, krepitev skupnih varnostnih politik ter nasprotja glede prihodnje ureditve Evrope. ===Strukturalna evolucija=== Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije. {{EU-časovnitrak}} ==Geografija== {{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}} Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km<sup>2</sup> in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009 |archive-date=2023-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230214082228/https://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |url-status=dead }}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref> Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km. Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref> Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref> {{clear left}} {{Clear}} == Delovanje Evropske unije == Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike: {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2" |- style="text-align:center; font-size:150%" | width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore |- style="text-align:center; font-size:90%" | width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov. | width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti. | width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. |- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%" | style="background:#9DB0F6" valign=top | * [[carinska unija]] * določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga * monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]] * ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike * skupna trgovinska politika | style="background:#BAC6F4" valign=top | * [[notranji trg]] * socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi * ekonomska, socialna in teritorialna kohezija * kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov * okolje * varstvo potrošnikov * promet * [[vseevropska omrežja]] * energija * območje svobode, varnosti in pravice * skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi | style="background:#E6ECFD" valign=top | * varovanje in izboljšanje zdravja ljudi, * industrija * kultura * turizem * izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport * civilna zaščita * Upravno sodelovanje |} === Aktualno vodstvo === <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|'''[[Ursula von der Leyen]]''', predsednica Evropske komisije Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta Slika:António Costa (2024) (cropped).jpg|'''[[António Costa]]''', predsednik Evropskega sveta </gallery> == Evropske institucije in organi == {{glavni|Institucije Evropske unije}} {{Institucije EU}} === Evropska komisija === {{glavni|Evropska komisija}} Evropsko komisijo (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju. === Evropski svet === {{glavni|Evropski svet}} [[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba Evropskega sveta]] Evropski svet (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]]. === Evropski parlament === {{glavni|Evropski parlament}} Evropski parlament (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]]. === Svet Evropske unije === {{glavni|Svet Evropske unije}} Svet Evropske unije (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu. Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. === Sodišče Evropske unije === {{glavni|Sodišče Evropske unije}} Sodišče Evropske Unije (''Cour de justice de l'Union européenne, Court of justice of the European Union'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]]. Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v pristojnosti nižjih sodišč. Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah. === Računsko sodišče === {{glavni|Evropsko računsko sodišče}} Računsko sodišče (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov. S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat. === Evropska centralna banka === {{glavni|Evropska centralna banka}} [[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]] Evropska centralna banka (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB. === Odbor regij === {{glavni|Odbor regij}} Odbor regij (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju. === Varuh človekovih pravic === {{glavni|Evropski varuh človekovih pravic}} [[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let. {{Evropska unija z imeni članic}} === Ekonomsko socialni odbor === {{glavni|Evropski ekonomsko-socialni odbor}} Ekonomsko-socialni odbor (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju. === Evropska investicijska banka === {{glavni|Evropska investicijska banka}} Evropska investicijska banka (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu. ===Obramba in vojska=== Čeprav Evropska unija primarno deluje kot gospodarska in politična povezava, vključuje tudi pomembno dimenzijo skupne varnosti in obrambe ([[Skupna zunanja in varnostna politika]]). Vendar pa trditev o »sedmem členu ustave« vsebuje pogosto zmedo: EU nima klasične ustave, saj je bila [[Pogodba o ustavi za Evropo]] zavrnjena, namesto nje pa je stopila v veljavo [[Lizbonska pogodba]]. Obrambna klavzula o vzajemni pomoči se v resnici nahaja v 42. členu (odstavek 7) [[Pogodba o Evropski uniji|Pogodbe o Evropski uniji]]. Ta člen določa, da so v primeru oboroženega napada na ozemlje ene izmed držav članic ostale članice dolžne ponuditi pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar je koncept, ki označuje [[Kolektivna obramba|kolektivno obrambo]]. Kljub temu se EU v praksi še vedno v veliki meri zanaša na [[NATO|Nato]] kot glavni steber vojaške varnosti v Evropi, medtem ko sama razvija lastne obrambne pobude, kot je [[Stalno strukturno sodelovanje|PESCO]], in avtonomne misije za krizno upravljanje. == Države članice == {{glavni|Države članice Evropske unije}} Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav. 23. julija 1952 je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi: {| class="wikitable" |+ ! width=12%|Datum ! colspan="2" |Zgodovina članstva držav ! Članic |- |valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] |'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}} |6 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] | colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} izstopi leta 2020 (brexit) |9 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] | colspan="2" |{{zastava|Grčija}} |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] | colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] | colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}} |12 |- |valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] | colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] |12 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] | colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}} |15 |- |valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] | colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}} |25 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] | colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}} |27 |- |valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] | colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}} |28 |} '''Opombe:''' * [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a. * Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]). == Širitev Evropske unije == {{main|Potencialna širitev Evropske unije}} Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so: === Evropska konferenca === Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti. === Pristopni proces === Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure. ==== Pristopna pogajanja ==== Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU. Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih. ==== Poglobljena predpristopna strategija ==== Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir. ===== Evropski pridružitveni sporazum ===== Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996. ===== Pristopno partnerstvo ===== To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]]. ===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda ===== [[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku. === Agenda 2000 === [[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006. === Redna poročila evropske komisije === [[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta. === Širitvena strategija === Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje. == Jeziki Evropske unije == Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]] == Izstop članice == [[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]] Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref> Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. {| class="wikitable" ! width="12%" |Datum izstopa ! Izstopna država ! Članic po odhodu |- |[[1. januar]] [[1985]] |{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- | valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref> |27 |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e) * [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]] * [[Hiša evropske zgodovine]] * [[Združene države Evrope]] * [[Jadranska listina]] * [[Evropska centralna banka]] (ECB) * [[Evropska bančna federacija]] (EBF) * [[Demokratični deficit v Evropski uniji]] * [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] * [[Evropski socialni sklad]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|European Union|Evropska unija}} * [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije] * https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah) * [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ] * Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/] * http://www.evropska-unija.si/ * http://evropa.gov.si/ * http://www.coe.si/ * http://europa.eu/ * [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }} * [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU] * [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU] * http://www.youtube.com/user/eutube {{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska unija| ]] [[Kategorija:Federalizem]] [[Kategorija:Politični sistemi]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] em9co8idssv8fqv3d031an6p08jj869 Jakob Savinšek 0 9800 6771320 5868801 2026-10-28T06:25:32Z ~2026-57390-06 268023 V stavku: "Poleg spomenikov, postavljenih od Bele krajine (Griček v Črnomlju in Krasica)" je v poimenovanju spomenika v kraju Kvasica napačno navedeno Krasica. 6771320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Jakob Savinšek}} '''Jakob Savinšek''' [jákob- savínšək], [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], [[risar]] in [[pesnik]], * [[4. februar]] [[1922]], [[Kamnik]], [[Slovenija]], † [[17. avgust]] [[1961]], [[Kirchheim]], [[Nemčija]]. == Življenje == Jakob Savinšek, sin [[književnik|književnika]] [[Slavko Savinšek|Slavka Savinška]], je v Ljubljani končal gimnazijo. Med vojno je bil v taborišču Gonars. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost, sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]]. Leta 1950 se je specializiral za kiparstvo pri profesorju [[Boris Kalin| Borisu Kalin]]u. Poučevali so ga tudi Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda. Savinšek je bil eden največjih talentov med našimi kiparji po drugi svetovni vojni. S svojimi deli je z lahkoto prehajal iz figuralike v abstrakcijo, od drobnih formatov do monumentalnih figur. Bil je med avtorji, ki so popeljali ustvarjalnost okvirov figuralike v novo izraznost. Poleg spomenikov, postavljenih od Bele krajine (Griček v Črnomlju in Kvasica) do Posočja (S. Gregorčič, J. Kugy) ga odlikujejo prefinjeni, generalizirani portreti npr.: življenjske sopotnice [[Mila Kačič|Mile Kačičeve]], s katero sta imela sina Davida (1949–1990). Bil je med prvimi pobudniki simpozijev Forma Viva v Sloveniji. Skupaj z Janezom Lenassijem (Kostanjevica, Seča pri Portorožu) sta prakso iz tujine prenesla v Slovenijo. Umrl je prav ob udeležbi na enem od kiparskih simpozijev v Nemčiji. Po njem se imenuje [[Savinškova ulica, Novo mesto|ulica]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Izbrano zbirko njegovih del hrani Moderna galerija Ljubljana, nekaj kipov (npr. model spomenika za J. Plečnika) tudi Narodna galerija, del opusa Maleševa galerija v Kamniku. [[Slika:Jakob Savinsek-1961.jpg|thumb|right|180px|Gaubüttelbrunn, 1961]] == Izbrana dela == === Spomeniki === * Spomenik [[Julius Kugy|Juliusu Kugyju]], 1953, [[Trenta]] * [[Spomenik NOB, Črnomelj|Spomenik NOB]], [[Griček, Črnomelj]] * [[Spomenik Vojna in mir, Celje|Spomenik Vojna in mir]], [[Celje]] * Spomenik [[Ivan Tavčar|Ivanu Tavčarju]], 1957, [[Visoko pri Poljanah]] * Spomenik [[Jože Lacko|Jožetu Lacku]], [[Ptuj]] * Spomenik [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]], 1959, [[Kobarid]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kiparjev]] * [[seznam slovenskih risarjev]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Jakob Savinšek}} * {{SloBio|id=538185|avtor=Lucijan Menaše|ime=Jakob Savinšek|vir=SBL}} * {{leksikon.si|108}} {{likovnik-stub}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Savinšek, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] ehnxfqrgiwuzcjh3sw2wfcv4dv48gl5 Miha Butara 0 14343 6771375 6577145 2026-10-28T09:22:20Z BuDi 13534 6771375 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{slog|razlog=polno subjektivizmov}} {{wikificiraj}} {{Infopolje Vojaška oseba|honorific_prefix=|name=Miha Butara|honorific_suffix=Častni predsednik Zveze Slovenskih Častnikov|image=<!-- WD -->|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]]|rank=[[Polkovnik (Slovenska vojska)|Polkovnik]]|awards=Srebrni [[častni znak svobode Republike Slovenije]], Zlata [[Medalja Slovenske vojske]], Zlata plaketa Slovenske Vojske, [[Medalja Manevrske strukture narodne zaščite]], Zlata medalja [[:en:Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]], [[Spominski znak Republiška koordinacija 1991]], [[Red Manevrske strukture narodne zaščite|Red MSNZ II . Stopnje]], [[1. brigada Slovenske vojske|Medalja 1. Brigade SV I. stopnje]]...}} '''Miha Butara''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]], [[veteran vojne za Slovenijo]], * [[1. oktober]] [[1950]], [[Veliko Mraševo]]. Polkovnik [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske|Miha Butara]], predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane in predsednik Zveze slovenskih častnikov Po končani osnovni šoli je končal šolanje na poklicni tehnični šoli in kasneje srednji tehnični šoli cestnega prometa. Doseženo ima višjo vojaško izobrazbo prometne smeri. Z uspehom je končal štiri večmesečna specialistična usposabljanja. Končal je usposabljanje za poveljnike diverzantskih odredov in bataljonov. Je poročen in oče dveh otrok. Zaposlen je na Zvezi slovenskih častnikov in opravljal dolžnost profesionalnega predsednika. Polkovnik Miha Butara ima izjemne zasluge pri uveljavljanju, obrambi, samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije, kar predstavlja del utemeljitve na podlagi katere je prejel enega najvišjih državnih odlikovanj [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=912FB2CA69AAF9F6C1256F89003F6246 »Srebrni častni znak svobode republike Slovenije«] leta 2005. V strukturah TO Republike Slovenije je angažiran že od leta 1971. Do leta 1979 je deloval v rezervni sestavi. Opravljal je dolžnosti komandirja voda, komandirja čete in obveščevalnega oficirja v bataljonu. V tem času je delal v tovarni Rog in v Vojaški gimnaziji Franc Rozman Stane. Leta 1979 se je zaposlil v stalni sestavi Mestnega štaba TO Ljubljane. V tem štabu pokrajinskega nivoja je do leta 1990 opravljal več pomembnih dolžnosti, med njimi dolžnost načelnika za organizacijsko mobilizacijske in kadrovske zadeve, načelnika obveščevalne službe in pomočnika za domovinsko vzgojo. Med drugim usposabljanje za komandanta diverzantskega bataljona in specialistično usposabljanje za delovanje diverzantskih. Kot predavatelj je polnih deset let sodeloval na seminarjih za organe obveščevalne službe in za diverzante. Ta usposabljanja so bila v domeni RŠTO. Prav tako je bil eden izmed organizatorjev in nosilcev usposabljanja operativnih oficirjev. Organiziral in vodil je tudi več usposabljanj za pripadnike enot RKBO – radio kemično biološke obrambe v ljubljanski pokrajini. Že v začetku osemdesetih let je bil močno angažiran pri onemogočanju, prevzemu poveljevanja nad TO mesta Ljubljane s strani sil JLA. Zvezna armada je že leta 1980 zahtevala podreditev ljubljanskega MŠTO poveljstvu obrambe mesta Ljubljane v sestavi JLA. To rešitev ni dopustila ne slovenska republiška ne mestna oblast. Pritiski armade so se stopnjevali skozi vsa osemdeseta leta in dosegli vrhunec v času »sojenju četverici – JBZT«. Nadalje so se pritiski povečevali po prvih demokratičnih volitvah izvedenih na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Takrat je vzporedno s prevzemom oblasti s strani novo izvoljenih predstavnikov naroda Republike Slovenije v sredi meseca maja 1990 zvezna oblast z ukazom JLA izvedla razorožitev slovenske teritorialne obrambe. Kmalu zatem je bil polkovnik Butara vključen v projekt MSNZ -Manevrske strukture Narodne zaščite, ki po svoji vsebini predstavlja nastanek nove Slovenske vojske. Sodeloval je pri njenem nastajanju in oblikovanju na območju večjega dela Slovenije. Ob tem mu je republiško vodstvo zaupalo vodenje ljubljanske MSNZ. Postavljen je za načelnika MSNZ pokrajine Ljubljana mesto. V drugi polovici meseca septembra je postal namestnik načelnika Republiškega štaba MSNZ Republike Slovenije Antona Krkoviča. Po prenosu Manevrske strukture narodne zaščite v sestavo novo nastale TO Republike Slovenije 4. oktobra 1990 je bil zatem 07. Oktobra 1990 postavljen na dolžnost poveljnika 5. PŠTO oziroma poveljnika TO ljubljanske pokrajine. Zatem je bil ves čas močno angažiran v neposrednih pripravah za osamosvojitev in vojno. Pod njegovim poveljstvom so bili OŠTO 11-tih občin, med katerimi so Kamnik, Domžale. Litija, Grosuplje, Logatec. Vrhnika, Bežigrad, Center, Moste, Šiška in Vič-Rudnik. Od samega začetka je skupaj s sodelavci, na podlagi sprejetih rešitev iz obdobja delovanja MSNZ, dograjeval obrambne ukrepe za popoln nadzor nad JLA, za kakovostno in natančno uporabo enot TO ter za usklajeno sodelovanje vseh dejavnikov obrambno varnostnega sistema. Vse te aktivnosti so v veliki meri omogočale dobro pripravo in pripomogle k učinkovitemu izvajanju obrambnih in bojnih nalog do junijsko-julijske vojne leta 1991 ter med vojno samo. Ti ukrepi in vnaprej pripravljeni načrti delovanja so v veliki meri pripomogli k preudarnemu vodenju enot TO in profesionalnemu izvajanju bojnih nalog, kar je omogočilo, da med vojno glavno mesto naše države, Ljubljana ni bilo izpostavljeno rušilnemu blisku vojne. S člani štaba in z ostalimi sodelavci je ob izjemnih naporih vseh reševal nastalo situacijo s katero mu je tako kot ostalim pokrajinskim štabom TO Republike Slovenije, Republiški sekretariat za ljudsko obrambo preko RŠTO ukazal izpeljati popolnoma nesmiselno reorganizacijo Pokrajinske TO na način s katerim je po oceni mnogih načrtno zmanjšana bojna pripravljenost. To je bilo najbolj vidno v mestu Ljubljani Že samo dejstvo, da je v skladu s tem ukazom na območju bivšega i PŠTO Ljubljana mesto tik pred vojno pričel delovati 51. Območni štab TO Ljubljana in da se je njegova stalna sestava zmanjšala s prvotnih 44- tih pripadnikov na le 14 zaposlenih pove veliko. Posledice te reorganizacije bi lahko bile katastrofalne za vso Slovenijo. Da je prišlo do teke nesmiselne rešitve v najbolj neprimernem času kaže na zelo resne ocene o vdoru kontraobveščevalne službe JLA v naš obrambni sistem pred vojno ter njen vpliv na škodljivo odločanje z vrha. V času ko je Miha Butara poveljeval ljubljanski TO med vojno so bile vse bojne naloge na njegovem območju odgovornosti izvedene uspešno in učinkovito. Del teh se nanaša na naslednje situacije : * Osebno je vodil vse ukazane postopke in poveljeval v bitki za Trzin preko svojih podrejenih štabov in enot. Zagotovil je tudi sodelovanje enot SEM in TO na območji Trzina. * Organiziral in vodil je bojno akcijo ter poveljeval enoti Vojne policije 5. PŠTO v bojni akciji s katero je ta zasedla Center JLA za elektronska dejstva na Rožniku. * Z milico je usklajeval aktivnosti za razreševanje situacije na Toškem v zvezi s tremi tanki JLA. Ni dopustil bojnega delovanja po tankih glede na to, da je bila okoli njih kopica otrok. Enote TO na tem območju so bile brez sredstev zvez in ustreznih motornih vozil. Akcijo je zato v večji meri izvedla slovenska milica. * Po njegovem ukazu je uničen tank na Brezovici. To naloga sta opravili četrta in peta bojna skupina. Poslal jih je zaradi neučinkovitosti prvih treh bojnih skupin * Na podlago odločitve republiške koordinacijske skupine je izdal ukaz za bojna dejstva op plovilih in letalih JLA. Na podlagi njegovega ukaza je enota PLO razmeščena v zaščiti 510. UC Ig sestrelila nasprotnikov helikopter. Enota ni imela lastnih zvez zato so povelje prejeli od Butare in zaradi zanesljivosti prenosa še preko posrednika, poveljnika 510. UC * Zagotovil ja, da so enote TO izvedle blokado vseh vojašnic JLA na območju Ljubljane. Nalogo so izvedle uspešno in učinkovito in uspešno blokirale sile sovražnika * Organiziral je prve transporte orožja iz zasedenega skladišča JLA v Borovnici preko Ljubljane po Sloveniji. Odgovornim za logistično oskrbo je ukazal, da morajo popisati vsako vozilo, količino orožja in MES – minsko eksplozivna sredstva. Dolžni so bili voditi podatke o vozniku, motornem vozilu, lastniku motornega vozila - kamiona ki ga prevažajo, kam ga prevažajo, kateri enoti TO so namenjena predvidena sredstva ipd. Ta zahteva po popolnem nadzoru transporta orožja je ob njegovi zavrnitvi ukaza za napad na vojašnice po mnenju strokovnjakov OVS in dobrih poznavalcev takratnih razmer odločno vplivala na njegovo premestitev v republiško koordinacijsko skupino. * Zavrnil je ukaz načelnika RŠTO polkovnika Janeza Slaparja za napad na vojašnice v Ljubljani, ker je bil neprofesionalen in je zahteval streljanje, da se strelja, da se poka kot je dejal, ne da bi povprašal kakšno je stanje v enotah TO, kakšno je stanje v mestu, v enotah JLA, ne da bi se zavedal kaj bi odločna bojna dejstva pomenila za 300.000 glavo množico civilnih prebivalcev Ljubljane. Najpomembnejše pri vsem tem pa je dejstvo, da bi lahko takšen ukaz dalo le predsedstvo Republike Slovenije kot Vrhovni poveljnik. * Poskušalo se ga je narediti odgovornega za mnoge velike spodrsljaje nekaterih članov Republiške koordinacijske skupine odgovornih za posamezna področja delovanja obrambe * Pripadniki TO in nosilci osamosvajanja med sabo jasno in razumljivo vrednotijo vsakega posameznika in tudi njegov prispevek v Vojni za Slovenijo 1991 in tu je odnos do polkovnika Mihe Butara z njihove strani izražen z zaupanjem in spoštovanjem. 30. junija 1991 je postavljen na dolžnost pomočnika načelnika RŠTO za domovinsko in moralno vzgojo. Do konca vojne je deloval v republiški koordinacijski skupini. Pripravil je prve načrte delovanja tega sektorja v novih pogojih dela in povezal pomočnike poveljnikov v pokrajinskih ŠTO s ciljem delovanja na utrjevanja visoke domovinske zavesti pripadnikov TO, pripadnosti teritorialni obrambi in domovini. Kasneje je bil postavljen na dolžnost načelnika prometne službe, da bi v 12. oktobra 1993 na pobudo ministra za obrambo Janeza Janše prevzel dolžnost predsednika Zveze slovenskih častnikov. Na programsko volilni Konferenci je bil izvoljen z 88˛% odstotki glasov prisotnih delegatov iz vse Slovenije. Njegov protikandidat je bil general major Janez Slapar. Ta je dobil 6 % glasov. 6 % glasov je bilo neveljavnih: Na novi dolžnosti se je spoprijel z zahtevnimi izzivi. Uspelo mu je okrepiti delovanje na območju vse Slovenije in potrojiti članstvo, ki ima sedaj preko 16.000 članov. Ustvaril je pogoje za dobro in tesno sodelovanje z ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko. Uspelo mu je vzdigniti nivo vojaško strokovnega dela in zagotoviti sistematično podporo s strani Poveljstva SV na podlagi skupnih Letnih načrtov dela. Na dolžnost predsednika je bil izvoljen še trikrat kar je potrdilo zaupanje članstva v njegov način dela in vsebine zaradi katerih je Zveza slovenskih častnikov s strani Ministrstva za obrambo Republike Slovenije že trikrat do sedaj prejela »Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe«. Status se podeljeval za dobo za dobo petih let. V zadnjem primeru je njegova veljavnost daljša in je izdana brez omejitev. Med pomembnejšimi dejavnostmi, ki jih je vodil in oblikoval je treba omeniti velike projekte vojaško strokovnega usposabljanja, ki potekajo na državni ravni, aktivnosti na območju lokalnih skupnosti ter projekte na področju strelstva ter družabnih in športnih aktivnosti. Našel je čas za sodelovanje s sorodnimi nevladnimi organizacijami kot so Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ZPVD »Sever«, ZZB, Društvo TIGE, Atlantski svet, Društvo generala Maistra, Zveza invalidov vojn, Zvezo MORIS ipd. Je eden izmed desetih ustanoviteljev Zveze veteranov vojne za Slovenijo leta 1993. Bil je član Predsedstva ZVVS v prvem mandatu. Sedaj je predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mesta Ljubljane V okviru mednarodne dejavnosti ZSČ je bil glavni nosilec in eden izmed ključnih oblikovalcev mednarodnega sodelovanja s sorodnimi organizacijami. Njegova nedvoumna zasluga je, da je Zveza slovenskih častnikov postala članica EUROMIL-a, zveza nacionalnih vojaških organizacij, CIOR-ja, konfederacije častnikov rezerve držav članic zveze NATO, CIOMR-ja, konfederacije sanitetnega osebja držav članic zveze NATO, »Gamingške iniciative«, srednjeevropskega združenja nacionalnih častniških organizacij in IFMS, svetovne federacije vojaških gornikov. Spodbujal je vključitev v AESOR – evropsko združenje podčastnikov in v veliki meri pripomogel, da je letos ZSČ vključena v njeno polnopravno članstvo. Ob vstopi Slovenije v NATO in ZSČ v CIOR je bil odlikovan z zlato medaljo CIOR kot edini častnik SV v državi. Zveza slovenskih častnikov je zahvaljujoč dobremu in učinkovitemu vodenju s strani g. Miha Butara dosegla zavidljive rezultate. Slovenski predstavniki so v tujini spoštovani kot enakopravni in visoko strokovni del vseh naštetih formacij, tako, da predstavljajo pomemben del te mednarodne vojaško strokovne skupnosti, ki ji je v ospredju skrb za »državljana v uniformi«, uveljavljanje mirovnih procesov in vojaško strokovnih interesov njenih članov. Dosedanje uspešno delo na mednarodnem področju je pod vodstvom polkovnika Butare doseglo največje uspehe z večletnim sodelovanjem s timom »Vojska-Vojski« oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki deluje v Sloveniji pri MORS – GŠSV. Posledica tega je neposredno vojaško strokovno sodelovanje z Nacionalno gardo Kolorada in njihovimi visokimi častniki. Preko petdeset vrhunskih predavanj američanov v občinah po Sloveniji , dvakratni obisk delegacije ZSČ v ZDA pri Nacionalni gardi Colorada pod njegovim vodstvom so zgovorni podatki o uspešnem in kvalitetnem sodelovanju med dvema stranema, med pripadniki dveh vojske držav. Zaradi uspešnega dela je prejel naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada. Polkovnik Miha Butara se je pri svojem delu močno angažiral na utrjevanju vrednot in pridobitev doseženih pri osamosvajanju in nastanku samostojne, neodvisne in suverene Republike Slovenije pri uveljavljanju povezave med civilno družbo in Slovensko vojsko ter pri izgrajevanju položaja častnikov, podčastnikov, veteranov in vojaškega osebja v slovenski družbi. == '''Napredovanja''' == * Podporočnik * Poročnik * Stotnik * Stotnik I. razreda * major * podpolkovnik * polkovnik == Vojaška kariera == * Končal šolo častnikov prometne službe - ŠRO(Titograd 1970) * Poveljnik voda TO rez. sestave (1971) * Poveljnik čete v 2. bat. 1. brigade TO rez. sestave (1972 – 1973) * Obveščevalni oficir v 2. bat. 1. brigade TO rez. sestave (1973 – 1979) * Načelnik za organizacijsko-mobilizacijske zadeve v MŠTO Ljubljana (1979 – 1981 ) * Načelnik obveščevalne službe v MŠTO Ljubljana (1981 – 1986) * Pomočnik poveljnika MŠTO Ljubljana za domovinsko vzgojo (1986 – 1990) * Načelnik MSNZ za mesto Ljubljana in istočasno namestnik načelnika republiškega štaba MSNZ za Slovenijo (maj 1990 – oktober 1990) * Poveljnik TO ljubljanske pokrajine (5. PŠTO) - (4. oktober 1990 – 30. junij 1991) * Pomočnik načelnika RŠTO za domovinske zadeve ( 29. junij 1991 – 1.10 1991) * Načelnik prometne službe RŠTO(1.10.1991 – 12.10.1993) * Predsednik Zveze slovenskih častnikov (12. oktober 1993 - ?) * Povišan v polkovnika (18. junij 1993-odredba min. za obrambo) == Odlikovanja in priznanja == * Medaljo za vojaške zasluge (leta 1986) * Pismena priznanja komandanta RŠTO RS - 4 x * Spominski znak Obranili domovino 1991 * Priznanje Rep. sek. za ljudsko obrambo – SLO (28.12.1990, rep.sek.Janez Janša )* * Medalja Manevrske strukture Narodne zaščite (leta 1992) * Pištolo s posvetilom predsednika RS Milana Kučana (16.05.1992)) * Pištolo s posvetilom ministra za obrambo Janeza Janše (21.01.1993) * Zahvalno listino mesta Ljubljane za obrambo v vojni 1991 (26.06.1996) * Spominski znak 5. obletnica vojne za Slovenijo (1996) * Častni član Strelskega častniškega društva (1997) * Spominski znak Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991(23.junij 1998) * Častni znak Zveze slovenskih častnikov (7.12.1999) * Zlata plaketa ZZB NOV (1999) * Plaketa združenega tima »Vojska-vojski« oboroženih sil ZDA (2001) * Znak manevrske strukture narodne zaščite (2002) * Plaketa –BEOS – Org. mađarskih častnikov – Mađarska (2003) * Častni krajan KS Podbočje (2003) * Častni član združenja nacionalne garde Kolorada (2004) * Plaketa CIOR-CLA (2003 in 2004) * Priznanje, plaketo za podporo državnemu programu »Partnerstva za mir« ZDA (2004) * Zlato medalja CIOR (23.07.2004) * Plaketo Zveze slovenskih častnikov (4.06.2005) * Zlato plaketo slovenske vojske (oktober. 2005) * Znak član republiške koordinacijske skupine (2005) * Zlato plaketo Zveze slovenskih častnikov (10.06.2006) * Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (8.12.2005) * Red MSNZ II . Stopnje (17.05.2006) * Velika plaketa ORS – Organizacije rezervnih starešin Makedonije (23.08.2009) * Spominski znak Štabi TO (2008) * Medalja 1. Brigade SV I. stopnje ( zlata )(20. marec 2008) * Spominska plaketa Obm. ZSČ Maribor (14. junij 2008) * Odlikovanje Gamingške iniciative ( 21. september 2008) * Plaketa Gamingške iniciative -10. maj 2008 Švica * »Bevkova nagrada« - Občine Cerkno (1. Oktober 2009) * [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> <ref>[http://www.obramba.com/spletna-prodaja/knjige/vojaska-obramba-slovenije-1990-1991/ Knjiga - Vojaška obramba Slovenije 1990-1991:Knjiga VOJAŠKA OBRAMBA SLOVENIJE 1990–1991 je knjiga o vojni za Slovenijo in njeni osamosvojitvi.]</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Butara, Miha}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]] acsk3kucr0b0y2qbdlbgpzizquy97es 6771382 6771375 2026-10-28T09:30:55Z BuDi 13534 6771382 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{slog|razlog=polno subjektivizmov}} {{wikificiraj}} {{Infopolje Vojaška oseba | ime = Miha Butara | čin = [[Polkovnik (Slovenska vojska)|Polkovnik]] | veja = [[Slovenska vojska]] | znana po = Delovanju v Teritorialni obrambi Republike Slovenije in Manevrski strukturi narodne zaščite | odlikovanja = Srebrni [[častni znak svobode Republike Slovenije]], zlata medalja [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]] in druga priznanja }} '''Miha Butara''' (* 1. oktober 1950, [[Veliko Mraševo]]) je slovenski častnik, veteran [[vojna za Slovenijo|vojne za Slovenijo]], nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine in predsednik [[Zveza slovenskih častnikov|Zveze slovenskih častnikov]]. Je tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. == Življenje in vojaška kariera == Po končani osnovni šoli se je izobraževal na poklicni tehnični šoli in srednji tehnični šoli cestnega prometa. Pridobil je višjo vojaško izobrazbo prometne smeri ter opravil več specialističnih vojaških usposabljanj, med drugim za poveljnike diverzantskih odredov in bataljonov. Leta 1971 se je vključil v strukture [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] (TO). Do leta 1979 je deloval v rezervni sestavi, kjer je opravljal naloge poveljnika voda, poveljnika čete in obveščevalnega oficirja v bataljonu. V tem obdobju je delal v tovarni Rog in Vojaški gimnaziji Franc Rozman Stane. Leta 1979 se je zaposlil v stalni sestavi Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana. Med letoma 1979 in 1990 je opravljal več funkcij, med drugim načelnika za organizacijsko-mobilizacijske zadeve, načelnika obveščevalne službe in pomočnika poveljnika za domovinsko vzgojo. V tem obdobju se je udeleževal vojaških vaj in strokovnih usposabljanj. Deset let je sodeloval kot predavatelj na seminarjih za pripadnike obveščevalne službe in diverzantskih enot. Sodeloval je tudi pri organizaciji usposabljanja operativnih oficirjev ter organiziral usposabljanja pripadnikov enot za radiološko, kemično in biološko obrambo (RKBO) v ljubljanski pokrajini. == Manevrska struktura narodne zaščite == Leta 1990 se je Butara vključil v [[Manevrska struktura narodne zaščite|Manevrsko strukturo narodne zaščite]] (MSNZ), ki je sodelovala pri pripravah na osamosvojitev Slovenije in vzpostavitvi obrambnih struktur zunaj poveljniške podrejenosti Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Imenovan je bil za načelnika MSNZ za območje Ljubljana mesto. V drugi polovici septembra 1990 je postal namestnik načelnika Republiškega štaba MSNZ Antona Krkoviča. MSNZ na območju Ljubljane je bila zadolžena za varovanje republiškega vodstva, državnih ustanov in drugih pomembnih objektov ter za spremljanje dejavnosti JLA. Pri izvajanju nalog je sodelovala s slovensko milico in njenimi posebnimi enotami. Po podatkih iz njegovega življenjepisa je bilo v ljubljansko MSNZ v prvi fazi vključenih več kot 2.300 pripadnikov, do konca septembra 1990 pa 4.270 pripadnikov. Orožje, strelivo in drugo vojaško opremo so hranili na več tajnih lokacijah v Ljubljani in okolici. Po prenosu MSNZ v sestavo Teritorialne obrambe Republike Slovenije 4. oktobra 1990 je bil Butara imenovan za poveljnika 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe (5. PŠTO) oziroma poveljnika Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. Funkcijo je prevzel oktobra 1990. Pod njegovim poveljstvom so bili območni štabi Teritorialne obrambe enajstih občin oziroma območij: Kamnika, Domžal, Litije, Grosuplja, Logatca, Vrhnike ter ljubljanskih območij Bežigrad, Center, Moste, Šiška in Vič-Rudnik. == Vojna za Slovenijo == Med [[vojna za Slovenijo|vojno za Slovenijo]] junija in julija 1991 je Butara poveljeval Teritorialni obrambi ljubljanske pokrajine. Njegove naloge so obsegale poveljevanje enotam, usklajevanje obrambnih dejavnosti in sodelovanje z drugimi strukturami slovenskega obrambnega sistema. Med dogodki, povezanimi z delovanjem enot pod njegovim poveljstvom, so bili bitka za Trzin, zasedba objekta JLA za elektronsko delovanje na Rožniku, obravnavanje položaja treh tankov JLA na Toškem čelu, uničenje tanka na Brezovici ter blokada vojašnic JLA na območju Ljubljane. Sodeloval je tudi pri organizaciji transporta orožja iz skladišča JLA v Borovnici prek Ljubljane na druge lokacije po Sloveniji. Pri transportih je bilo treba evidentirati vozila, količino in vrsto orožja, podatke o voznikih ter enote, ki jim je bila oprema namenjena. Po navedbah njegovega življenjepisa je zavrnil ukaz načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja za napad na vojašnice JLA v Ljubljani. V življenjepisu je zavrnitev povezana z oceno razmer v mestu, stanjem enot Teritorialne obrambe in nevarnostjo za civilno prebivalstvo. Dne 30. junija 1991 je bil imenovan za pomočnika načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinsko in moralno vzgojo. Do konca vojne je sodeloval v republiški koordinacijski skupini. Pripravljal je načrte delovanja svojega področja in povezoval pomočnike poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe. == Delovanje po osamosvojitvi == Po koncu vojne je Butara opravljal funkcijo načelnika prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe. Dne 12. oktobra 1993 je bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih častnikov. Na programsko-volilni konferenci je prejel 88 odstotkov glasov prisotnih delegatov. Njegov protikandidat je bil generalmajor Janez Slapar, ki je prejel 6 odstotkov glasov; preostalih 6 odstotkov glasovnic je bilo neveljavnih. V času njegovega predsedovanja je Zveza slovenskih častnikov izvajala dejavnosti na področju vojaško-strokovnega usposabljanja, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter strelskih, športnih in družabnih aktivnosti. Organizacija je sodelovala z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in drugimi organizacijami. Butara je bil eden od ustanoviteljev Zveze veteranov vojne za Slovenijo leta 1993 in član njenega predsedstva v prvem mandatu. Pozneje je postal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala z drugimi veteranskim in strokovnimi organizacijami, med njimi z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Društvom generala Maistra in Zvezo MORIS. == Mednarodno sodelovanje == V času Butarovega delovanja v Zvezi slovenskih častnikov je organizacija sodelovala z mednarodnimi združenji vojaških in častniških organizacij, med njimi z: * [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]], konfederacijo častnikov rezerve držav članic zveze NATO; * CIOMR, mednarodno organizacijo sanitetnega osebja rezervnih sestav; * EUROMIL, evropsko organizacijo vojaških združenj; * IFMS, mednarodno federacijo vojaških gornikov; * AESOR, evropskim združenjem podčastnikov; * drugimi sorodnimi organizacijami. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala tudi v mednarodnih programih vojaško-strokovnega sodelovanja. V okviru sodelovanja z oboroženimi silami Združenih držav Amerike je vzpostavila povezave z Nacionalno gardo Kolorada. Butara je sodeloval pri organizaciji obiskov delegacij Zveze slovenskih častnikov v Združenih državah Amerike in pri organizaciji predavanj ameriških vojaških predstavnikov v slovenskih občinah. Prejel je naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada. Ob vključevanju Zveze slovenskih častnikov v mednarodno sodelovanje je prejel zlato medaljo CIOR. == Napredovanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je napredoval v naslednje čine: * podporočnik; * poročnik; * stotnik; * stotnik I. razreda; * major; * podpolkovnik; * polkovnik. V čin polkovnika je bil povišan 18. junija 1993. == Vojaška kariera == * 1970 – končal šolo častnikov prometne službe v Titogradu; * 1971 – poveljnik voda Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1972–1973 – poveljnik čete v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1973–1979 – obveščevalni oficir v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1979–1981 – načelnik za organizacijsko-mobilizacijske zadeve v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1981–1986 – načelnik obveščevalne službe v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1986–1990 – pomočnik poveljnika Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana za domovinsko vzgojo; * maj–oktober 1990 – načelnik MSNZ za Ljubljano in namestnik načelnika republiškega štaba MSNZ za Slovenijo; * oktober 1990–junij 1991 – poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine (5. PŠTO); * junij–oktober 1991 – pomočnik načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinske zadeve; * oktober 1991–oktober 1993 – načelnik prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe; * od 12. oktobra 1993 – predsednik Zveze slovenskih častnikov. == Odlikovanja in priznanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je prejel naslednja odlikovanja in priznanja: * Medalja za vojaške zasluge (1986); * pisna priznanja komandanta Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije; * priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Slovenije (28. december 1990); * Spominski znak Obranili domovino 1991; * Medalja Manevrske strukture narodne zaščite (1992); * pištola s posvetilom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (16. maj 1992); * pištola s posvetilom ministra za obrambo Janeza Janše (21. januar 1993); * zahvalna listina mesta Ljubljane za obrambo v vojni leta 1991 (26. junij 1996); * Spominski znak ob peti obletnici vojne za Slovenijo (1996); * naziv častnega člana Strelskega častniškega društva (1997); * Spominski znak poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe 1991 (23. junij 1998); * Častni znak Zveze slovenskih častnikov (7. december 1999); * Zlata plaketa Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja (1999); * plaketa združenega tima »Vojska-vojski« oboroženih sil Združenih držav Amerike (2001); * Znak Manevrske strukture narodne zaščite (2002); * plaketa organizacije madžarskih častnikov BEOS (2003); * naziv častnega krajana Krajevne skupnosti Podbočje (2003); * naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada (2004); * plaketa CIOR-CLA (2003 in 2004); * priznanje za podporo programu Partnerstvo za mir (2004); * zlata medalja CIOR (23. julij 2004); * plaketa Zveze slovenskih častnikov (4. junij 2005); * Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (8. december 2005); * Zlata plaketa Slovenske vojske (oktober 2005); * Spominski znak Republiška koordinacija 1991; * Red Manevrske strukture narodne zaščite II. stopnje (17. maj 2006); * Zlata plaketa Zveze slovenskih častnikov (10. junij 2006); * Spominski znak štabov Teritorialne obrambe (2008); * medalja 1. brigade Slovenske vojske I. stopnje (20. marec 2008); * spominska plaketa Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Maribor (14. junij 2008); * odlikovanje in plaketa Gamingške iniciative (2008); * Velika plaketa Organizacije rezervnih starešin Makedonije (23. avgust 2009); * Bevkova nagrada Občine Cerkno (1. oktober 2009). Leta 2005 je prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. V uradni evidenci prejemnikov spominskega znaka Republiška koordinacija 1991 je naveden tudi med prejemniki tega priznanja. == Glej tudi == * [[Seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija spominskega znaka Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991]] [[Kategorija vojne za Slovenijo]] [[Kategorija častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija reda Manevrske strukture narodne zaščite]] 4k6swf0e9dfy5b2xdwvawfjteumkzrh 6771383 6771382 2026-10-28T09:32:39Z BuDi 13534 6771383 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{slog|razlog=polno subjektivizmov}} {{wikificiraj}} {{Infopolje Vojaška oseba | ime = Miha Butara | čin = [[Polkovnik (Slovenska vojska)|Polkovnik]] | veja = [[Slovenska vojska]] | znana po = Delovanju v Teritorialni obrambi Republike Slovenije in Manevrski strukturi narodne zaščite | odlikovanja = Srebrni [[častni znak svobode Republike Slovenije]], zlata medalja [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]] in druga priznanja }} '''Miha Butara''' (* 1. oktober 1950, [[Veliko Mraševo]]) je slovenski častnik, veteran [[vojna za Slovenijo|vojne za Slovenijo]], nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine in predsednik [[Zveza slovenskih častnikov|Zveze slovenskih častnikov]]. Je tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. == Življenje in vojaška kariera == Po končani osnovni šoli se je izobraževal na poklicni tehnični šoli in srednji tehnični šoli cestnega prometa. Pridobil je višjo vojaško izobrazbo prometne smeri ter opravil več specialističnih vojaških usposabljanj, med drugim za poveljnike diverzantskih odredov in bataljonov. Leta 1971 se je vključil v strukture [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] (TO). Do leta 1979 je deloval v rezervni sestavi, kjer je opravljal naloge poveljnika voda, poveljnika čete in obveščevalnega oficirja v bataljonu. V tem obdobju je delal v tovarni Rog in Vojaški gimnaziji Franc Rozman Stane. Leta 1979 se je zaposlil v stalni sestavi Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana. Med letoma 1979 in 1990 je opravljal več funkcij, med drugim načelnika za organizacijsko-mobilizacijske zadeve, načelnika obveščevalne službe in pomočnika poveljnika za domovinsko vzgojo. V tem obdobju se je udeleževal vojaških vaj in strokovnih usposabljanj. Deset let je sodeloval kot predavatelj na seminarjih za pripadnike obveščevalne službe in diverzantskih enot. Sodeloval je tudi pri organizaciji usposabljanja operativnih oficirjev ter organiziral usposabljanja pripadnikov enot za radiološko, kemično in biološko obrambo (RKBO) v ljubljanski pokrajini. == Manevrska struktura narodne zaščite == Leta 1990 se je Butara vključil v [[Manevrska struktura narodne zaščite|Manevrsko strukturo narodne zaščite]] (MSNZ), ki je sodelovala pri pripravah na osamosvojitev Slovenije in vzpostavitvi obrambnih struktur zunaj poveljniške podrejenosti Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Imenovan je bil za načelnika MSNZ za območje Ljubljana mesto. V drugi polovici septembra 1990 je postal namestnik načelnika Republiškega štaba MSNZ Antona Krkoviča. MSNZ na območju Ljubljane je bila zadolžena za varovanje republiškega vodstva, državnih ustanov in drugih pomembnih objektov ter za spremljanje dejavnosti JLA. Pri izvajanju nalog je sodelovala s slovensko milico in njenimi posebnimi enotami. Po podatkih iz njegovega življenjepisa je bilo v ljubljansko MSNZ v prvi fazi vključenih več kot 2.300 pripadnikov, do konca septembra 1990 pa 4.270 pripadnikov. Orožje, strelivo in drugo vojaško opremo so hranili na več tajnih lokacijah v Ljubljani in okolici. Po prenosu MSNZ v sestavo Teritorialne obrambe Republike Slovenije 4. oktobra 1990 je bil Butara imenovan za poveljnika 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe (5. PŠTO) oziroma poveljnika Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. Funkcijo je prevzel oktobra 1990. Pod njegovim poveljstvom so bili območni štabi Teritorialne obrambe enajstih občin oziroma območij: Kamnika, Domžal, Litije, Grosuplja, Logatca, Vrhnike ter ljubljanskih območij Bežigrad, Center, Moste, Šiška in Vič-Rudnik. == Vojna za Slovenijo == Med [[vojna za Slovenijo|vojno za Slovenijo]] junija in julija 1991 je Butara poveljeval Teritorialni obrambi ljubljanske pokrajine. Njegove naloge so obsegale poveljevanje enotam, usklajevanje obrambnih dejavnosti in sodelovanje z drugimi strukturami slovenskega obrambnega sistema. Med dogodki, povezanimi z delovanjem enot pod njegovim poveljstvom, so bili bitka za Trzin, zasedba objekta JLA za elektronsko delovanje na Rožniku, obravnavanje položaja treh tankov JLA na Toškem čelu, uničenje tanka na Brezovici ter blokada vojašnic JLA na območju Ljubljane. Sodeloval je tudi pri organizaciji transporta orožja iz skladišča JLA v Borovnici prek Ljubljane na druge lokacije po Sloveniji. Pri transportih je bilo treba evidentirati vozila, količino in vrsto orožja, podatke o voznikih ter enote, ki jim je bila oprema namenjena. Po navedbah njegovega življenjepisa je zavrnil ukaz načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja za napad na vojašnice JLA v Ljubljani. V življenjepisu je zavrnitev povezana z oceno razmer v mestu, stanjem enot Teritorialne obrambe in nevarnostjo za civilno prebivalstvo. Dne 30. junija 1991 je bil imenovan za pomočnika načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinsko in moralno vzgojo. Do konca vojne je sodeloval v republiški koordinacijski skupini. Pripravljal je načrte delovanja svojega področja in povezoval pomočnike poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe. == Delovanje po osamosvojitvi == Po koncu vojne je Butara opravljal funkcijo načelnika prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe. Dne 12. oktobra 1993 je bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih častnikov. Na programsko-volilni konferenci je prejel 88 odstotkov glasov prisotnih delegatov. Njegov protikandidat je bil generalmajor Janez Slapar, ki je prejel 6 odstotkov glasov; preostalih 6 odstotkov glasovnic je bilo neveljavnih. V času njegovega predsedovanja je Zveza slovenskih častnikov izvajala dejavnosti na področju vojaško-strokovnega usposabljanja, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter strelskih, športnih in družabnih aktivnosti. Organizacija je sodelovala z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in drugimi organizacijami. Butara je bil eden od ustanoviteljev Zveze veteranov vojne za Slovenijo leta 1993 in član njenega predsedstva v prvem mandatu. Pozneje je postal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala z drugimi veteranskim in strokovnimi organizacijami, med njimi z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Društvom generala Maistra in Zvezo MORIS. == Mednarodno sodelovanje == V času Butarovega delovanja v Zvezi slovenskih častnikov je organizacija sodelovala z mednarodnimi združenji vojaških in častniških organizacij, med njimi z: * [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]], konfederacijo častnikov rezerve držav članic zveze NATO; * CIOMR, mednarodno organizacijo sanitetnega osebja rezervnih sestav; * EUROMIL, evropsko organizacijo vojaških združenj; * IFMS, mednarodno federacijo vojaških gornikov; * AESOR, evropskim združenjem podčastnikov; * drugimi sorodnimi organizacijami. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala tudi v mednarodnih programih vojaško-strokovnega sodelovanja. V okviru sodelovanja z oboroženimi silami Združenih držav Amerike je vzpostavila povezave z Nacionalno gardo Kolorada. Butara je sodeloval pri organizaciji obiskov delegacij Zveze slovenskih častnikov v Združenih državah Amerike in pri organizaciji predavanj ameriških vojaških predstavnikov v slovenskih občinah. Prejel je naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada. Ob vključevanju Zveze slovenskih častnikov v mednarodno sodelovanje je prejel zlato medaljo CIOR. == Napredovanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je napredoval v naslednje čine: * podporočnik; * poročnik; * stotnik; * stotnik I. razreda; * major; * podpolkovnik; * polkovnik. V čin polkovnika je bil povišan 18. junija 1993. == Vojaška kariera == * 1970 – končal šolo častnikov prometne službe v Titogradu; * 1971 – poveljnik voda Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1972–1973 – poveljnik čete v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1973–1979 – obveščevalni oficir v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1979–1981 – načelnik za organizacijsko-mobilizacijske zadeve v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1981–1986 – načelnik obveščevalne službe v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1986–1990 – pomočnik poveljnika Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana za domovinsko vzgojo; * maj–oktober 1990 – načelnik MSNZ za Ljubljano in namestnik načelnika republiškega štaba MSNZ za Slovenijo; * oktober 1990–junij 1991 – poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine (5. PŠTO); * junij–oktober 1991 – pomočnik načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinske zadeve; * oktober 1991–oktober 1993 – načelnik prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe; * od 12. oktobra 1993 – predsednik Zveze slovenskih častnikov. == Odlikovanja in priznanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je prejel naslednja odlikovanja in priznanja: * Medalja za vojaške zasluge (1986); * pisna priznanja komandanta Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije; * priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Slovenije (28. december 1990); * Spominski znak Obranili domovino 1991; * Medalja Manevrske strukture narodne zaščite (1992); * pištola s posvetilom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (16. maj 1992); * pištola s posvetilom ministra za obrambo Janeza Janše (21. januar 1993); * zahvalna listina mesta Ljubljane za obrambo v vojni leta 1991 (26. junij 1996); * Spominski znak ob peti obletnici vojne za Slovenijo (1996); * naziv častnega člana Strelskega častniškega društva (1997); * Spominski znak poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe 1991 (23. junij 1998); * Častni znak Zveze slovenskih častnikov (7. december 1999); * Zlata plaketa Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja (1999); * plaketa združenega tima »Vojska-vojski« oboroženih sil Združenih držav Amerike (2001); * Znak Manevrske strukture narodne zaščite (2002); * plaketa organizacije madžarskih častnikov BEOS (2003); * naziv častnega krajana Krajevne skupnosti Podbočje (2003); * naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada (2004); * plaketa CIOR-CLA (2003 in 2004); * priznanje za podporo programu Partnerstvo za mir (2004); * zlata medalja CIOR (23. julij 2004); * plaketa Zveze slovenskih častnikov (4. junij 2005); * Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (8. december 2005); * Zlata plaketa Slovenske vojske (oktober 2005); * Spominski znak Republiška koordinacija 1991; * Red Manevrske strukture narodne zaščite II. stopnje (17. maj 2006); * Zlata plaketa Zveze slovenskih častnikov (10. junij 2006); * Spominski znak štabov Teritorialne obrambe (2008); * medalja 1. brigade Slovenske vojske I. stopnje (20. marec 2008); * spominska plaketa Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Maribor (14. junij 2008); * odlikovanje in plaketa Gamingške iniciative (2008); * Velika plaketa Organizacije rezervnih starešin Makedonije (23. avgust 2009); * Bevkova nagrada Občine Cerkno (1. oktober 2009). Leta 2005 je prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. V uradni evidenci prejemnikov spominskega znaka Republiška koordinacija 1991 je naveden tudi med prejemniki tega priznanja. == Glej tudi == * [[Seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Butara, Miha}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]] ky1geqsfox3ukovz8g6qlwyp7yeaonq 6771385 6771383 2026-10-28T09:33:30Z BuDi 13534 /* Manevrska struktura narodne zaščite */ 6771385 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{slog|razlog=polno subjektivizmov}} {{wikificiraj}} {{Infopolje Vojaška oseba | ime = Miha Butara | čin = [[Polkovnik (Slovenska vojska)|Polkovnik]] | veja = [[Slovenska vojska]] | znana po = Delovanju v Teritorialni obrambi Republike Slovenije in Manevrski strukturi narodne zaščite | odlikovanja = Srebrni [[častni znak svobode Republike Slovenije]], zlata medalja [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]] in druga priznanja }} '''Miha Butara''' (* 1. oktober 1950, [[Veliko Mraševo]]) je slovenski častnik, veteran [[vojna za Slovenijo|vojne za Slovenijo]], nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine in predsednik [[Zveza slovenskih častnikov|Zveze slovenskih častnikov]]. Je tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. == Življenje in vojaška kariera == Po končani osnovni šoli se je izobraževal na poklicni tehnični šoli in srednji tehnični šoli cestnega prometa. Pridobil je višjo vojaško izobrazbo prometne smeri ter opravil več specialističnih vojaških usposabljanj, med drugim za poveljnike diverzantskih odredov in bataljonov. Leta 1971 se je vključil v strukture [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] (TO). Do leta 1979 je deloval v rezervni sestavi, kjer je opravljal naloge poveljnika voda, poveljnika čete in obveščevalnega oficirja v bataljonu. V tem obdobju je delal v tovarni Rog in Vojaški gimnaziji Franc Rozman Stane. Leta 1979 se je zaposlil v stalni sestavi Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana. Med letoma 1979 in 1990 je opravljal več funkcij, med drugim načelnika za organizacijsko-mobilizacijske zadeve, načelnika obveščevalne službe in pomočnika poveljnika za domovinsko vzgojo. V tem obdobju se je udeleževal vojaških vaj in strokovnih usposabljanj. Deset let je sodeloval kot predavatelj na seminarjih za pripadnike obveščevalne službe in diverzantskih enot. Sodeloval je tudi pri organizaciji usposabljanja operativnih oficirjev ter organiziral usposabljanja pripadnikov enot za radiološko, kemično in biološko obrambo (RKBO) v ljubljanski pokrajini. == Manevrska struktura narodne zaščite == Leta 1990 se je Butara vključil v [[Manevrska struktura narodne zaščite|Manevrsko strukturo narodne zaščite]] (MSNZ), ki je sodelovala pri pripravah na osamosvojitev Slovenije in vzpostavitvi obrambnih struktur zunaj poveljniške podrejenosti Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Imenovan je bil za načelnika MSNZ za območje Ljubljana mesto. V drugi polovici septembra 1990 je postal namestnik načelnika Republiškega štaba MSNZ Antona Krkoviča. MSNZ na območju Ljubljane je bila zadolžena za varovanje republiškega vodstva, državnih ustanov in drugih pomembnih objektov ter za spremljanje dejavnosti JLA. Pri izvajanju nalog je sodelovala s slovensko milico in njenimi posebnimi enotami. Po prenosu MSNZ v sestavo Teritorialne obrambe Republike Slovenije 4. oktobra 1990 je bil Butara imenovan za poveljnika 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe (5. PŠTO) oziroma poveljnika Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. Funkcijo je prevzel oktobra 1990. Pod njegovim poveljstvom so bili območni štabi Teritorialne obrambe enajstih občin oziroma območij: Kamnika, Domžal, Litije, Grosuplja, Logatca, Vrhnike ter ljubljanskih območij Bežigrad, Center, Moste, Šiška in Vič-Rudnik. == Vojna za Slovenijo == Med [[vojna za Slovenijo|vojno za Slovenijo]] junija in julija 1991 je Butara poveljeval Teritorialni obrambi ljubljanske pokrajine. Njegove naloge so obsegale poveljevanje enotam, usklajevanje obrambnih dejavnosti in sodelovanje z drugimi strukturami slovenskega obrambnega sistema. Med dogodki, povezanimi z delovanjem enot pod njegovim poveljstvom, so bili bitka za Trzin, zasedba objekta JLA za elektronsko delovanje na Rožniku, obravnavanje položaja treh tankov JLA na Toškem čelu, uničenje tanka na Brezovici ter blokada vojašnic JLA na območju Ljubljane. Sodeloval je tudi pri organizaciji transporta orožja iz skladišča JLA v Borovnici prek Ljubljane na druge lokacije po Sloveniji. Pri transportih je bilo treba evidentirati vozila, količino in vrsto orožja, podatke o voznikih ter enote, ki jim je bila oprema namenjena. Po navedbah njegovega življenjepisa je zavrnil ukaz načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja za napad na vojašnice JLA v Ljubljani. V življenjepisu je zavrnitev povezana z oceno razmer v mestu, stanjem enot Teritorialne obrambe in nevarnostjo za civilno prebivalstvo. Dne 30. junija 1991 je bil imenovan za pomočnika načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinsko in moralno vzgojo. Do konca vojne je sodeloval v republiški koordinacijski skupini. Pripravljal je načrte delovanja svojega področja in povezoval pomočnike poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe. == Delovanje po osamosvojitvi == Po koncu vojne je Butara opravljal funkcijo načelnika prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe. Dne 12. oktobra 1993 je bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih častnikov. Na programsko-volilni konferenci je prejel 88 odstotkov glasov prisotnih delegatov. Njegov protikandidat je bil generalmajor Janez Slapar, ki je prejel 6 odstotkov glasov; preostalih 6 odstotkov glasovnic je bilo neveljavnih. V času njegovega predsedovanja je Zveza slovenskih častnikov izvajala dejavnosti na področju vojaško-strokovnega usposabljanja, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter strelskih, športnih in družabnih aktivnosti. Organizacija je sodelovala z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in drugimi organizacijami. Butara je bil eden od ustanoviteljev Zveze veteranov vojne za Slovenijo leta 1993 in član njenega predsedstva v prvem mandatu. Pozneje je postal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala z drugimi veteranskim in strokovnimi organizacijami, med njimi z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Društvom generala Maistra in Zvezo MORIS. == Mednarodno sodelovanje == V času Butarovega delovanja v Zvezi slovenskih častnikov je organizacija sodelovala z mednarodnimi združenji vojaških in častniških organizacij, med njimi z: * [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]], konfederacijo častnikov rezerve držav članic zveze NATO; * CIOMR, mednarodno organizacijo sanitetnega osebja rezervnih sestav; * EUROMIL, evropsko organizacijo vojaških združenj; * IFMS, mednarodno federacijo vojaških gornikov; * AESOR, evropskim združenjem podčastnikov; * drugimi sorodnimi organizacijami. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala tudi v mednarodnih programih vojaško-strokovnega sodelovanja. V okviru sodelovanja z oboroženimi silami Združenih držav Amerike je vzpostavila povezave z Nacionalno gardo Kolorada. Butara je sodeloval pri organizaciji obiskov delegacij Zveze slovenskih častnikov v Združenih državah Amerike in pri organizaciji predavanj ameriških vojaških predstavnikov v slovenskih občinah. Prejel je naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada. Ob vključevanju Zveze slovenskih častnikov v mednarodno sodelovanje je prejel zlato medaljo CIOR. == Napredovanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je napredoval v naslednje čine: * podporočnik; * poročnik; * stotnik; * stotnik I. razreda; * major; * podpolkovnik; * polkovnik. V čin polkovnika je bil povišan 18. junija 1993. == Vojaška kariera == * 1970 – končal šolo častnikov prometne službe v Titogradu; * 1971 – poveljnik voda Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1972–1973 – poveljnik čete v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1973–1979 – obveščevalni oficir v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1979–1981 – načelnik za organizacijsko-mobilizacijske zadeve v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1981–1986 – načelnik obveščevalne službe v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1986–1990 – pomočnik poveljnika Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana za domovinsko vzgojo; * maj–oktober 1990 – načelnik MSNZ za Ljubljano in namestnik načelnika republiškega štaba MSNZ za Slovenijo; * oktober 1990–junij 1991 – poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine (5. PŠTO); * junij–oktober 1991 – pomočnik načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinske zadeve; * oktober 1991–oktober 1993 – načelnik prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe; * od 12. oktobra 1993 – predsednik Zveze slovenskih častnikov. == Odlikovanja in priznanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je prejel naslednja odlikovanja in priznanja: * Medalja za vojaške zasluge (1986); * pisna priznanja komandanta Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije; * priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Slovenije (28. december 1990); * Spominski znak Obranili domovino 1991; * Medalja Manevrske strukture narodne zaščite (1992); * pištola s posvetilom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (16. maj 1992); * pištola s posvetilom ministra za obrambo Janeza Janše (21. januar 1993); * zahvalna listina mesta Ljubljane za obrambo v vojni leta 1991 (26. junij 1996); * Spominski znak ob peti obletnici vojne za Slovenijo (1996); * naziv častnega člana Strelskega častniškega društva (1997); * Spominski znak poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe 1991 (23. junij 1998); * Častni znak Zveze slovenskih častnikov (7. december 1999); * Zlata plaketa Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja (1999); * plaketa združenega tima »Vojska-vojski« oboroženih sil Združenih držav Amerike (2001); * Znak Manevrske strukture narodne zaščite (2002); * plaketa organizacije madžarskih častnikov BEOS (2003); * naziv častnega krajana Krajevne skupnosti Podbočje (2003); * naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada (2004); * plaketa CIOR-CLA (2003 in 2004); * priznanje za podporo programu Partnerstvo za mir (2004); * zlata medalja CIOR (23. julij 2004); * plaketa Zveze slovenskih častnikov (4. junij 2005); * Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (8. december 2005); * Zlata plaketa Slovenske vojske (oktober 2005); * Spominski znak Republiška koordinacija 1991; * Red Manevrske strukture narodne zaščite II. stopnje (17. maj 2006); * Zlata plaketa Zveze slovenskih častnikov (10. junij 2006); * Spominski znak štabov Teritorialne obrambe (2008); * medalja 1. brigade Slovenske vojske I. stopnje (20. marec 2008); * spominska plaketa Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Maribor (14. junij 2008); * odlikovanje in plaketa Gamingške iniciative (2008); * Velika plaketa Organizacije rezervnih starešin Makedonije (23. avgust 2009); * Bevkova nagrada Občine Cerkno (1. oktober 2009). Leta 2005 je prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. V uradni evidenci prejemnikov spominskega znaka Republiška koordinacija 1991 je naveden tudi med prejemniki tega priznanja. == Glej tudi == * [[Seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Butara, Miha}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]] i0kzayu2kgtjkb7cuxh5tu5wnwx0luy 6771388 6771385 2026-10-28T09:35:18Z BuDi 13534 /* Vojna za Slovenijo */ 6771388 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{slog|razlog=polno subjektivizmov}} {{wikificiraj}} {{Infopolje Vojaška oseba | ime = Miha Butara | čin = [[Polkovnik (Slovenska vojska)|Polkovnik]] | veja = [[Slovenska vojska]] | znana po = Delovanju v Teritorialni obrambi Republike Slovenije in Manevrski strukturi narodne zaščite | odlikovanja = Srebrni [[častni znak svobode Republike Slovenije]], zlata medalja [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]] in druga priznanja }} '''Miha Butara''' (* 1. oktober 1950, [[Veliko Mraševo]]) je slovenski častnik, veteran [[vojna za Slovenijo|vojne za Slovenijo]], nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine in predsednik [[Zveza slovenskih častnikov|Zveze slovenskih častnikov]]. Je tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. == Življenje in vojaška kariera == Po končani osnovni šoli se je izobraževal na poklicni tehnični šoli in srednji tehnični šoli cestnega prometa. Pridobil je višjo vojaško izobrazbo prometne smeri ter opravil več specialističnih vojaških usposabljanj, med drugim za poveljnike diverzantskih odredov in bataljonov. Leta 1971 se je vključil v strukture [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] (TO). Do leta 1979 je deloval v rezervni sestavi, kjer je opravljal naloge poveljnika voda, poveljnika čete in obveščevalnega oficirja v bataljonu. V tem obdobju je delal v tovarni Rog in Vojaški gimnaziji Franc Rozman Stane. Leta 1979 se je zaposlil v stalni sestavi Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana. Med letoma 1979 in 1990 je opravljal več funkcij, med drugim načelnika za organizacijsko-mobilizacijske zadeve, načelnika obveščevalne službe in pomočnika poveljnika za domovinsko vzgojo. V tem obdobju se je udeleževal vojaških vaj in strokovnih usposabljanj. Deset let je sodeloval kot predavatelj na seminarjih za pripadnike obveščevalne službe in diverzantskih enot. Sodeloval je tudi pri organizaciji usposabljanja operativnih oficirjev ter organiziral usposabljanja pripadnikov enot za radiološko, kemično in biološko obrambo (RKBO) v ljubljanski pokrajini. == Manevrska struktura narodne zaščite == Leta 1990 se je Butara vključil v [[Manevrska struktura narodne zaščite|Manevrsko strukturo narodne zaščite]] (MSNZ), ki je sodelovala pri pripravah na osamosvojitev Slovenije in vzpostavitvi obrambnih struktur zunaj poveljniške podrejenosti Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Imenovan je bil za načelnika MSNZ za območje Ljubljana mesto. V drugi polovici septembra 1990 je postal namestnik načelnika Republiškega štaba MSNZ Antona Krkoviča. MSNZ na območju Ljubljane je bila zadolžena za varovanje republiškega vodstva, državnih ustanov in drugih pomembnih objektov ter za spremljanje dejavnosti JLA. Pri izvajanju nalog je sodelovala s slovensko milico in njenimi posebnimi enotami. Po prenosu MSNZ v sestavo Teritorialne obrambe Republike Slovenije 4. oktobra 1990 je bil Butara imenovan za poveljnika 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe (5. PŠTO) oziroma poveljnika Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. Funkcijo je prevzel oktobra 1990. Pod njegovim poveljstvom so bili območni štabi Teritorialne obrambe enajstih občin oziroma območij: Kamnika, Domžal, Litije, Grosuplja, Logatca, Vrhnike ter ljubljanskih območij Bežigrad, Center, Moste, Šiška in Vič-Rudnik. == Vojna za Slovenijo == Med [[vojna za Slovenijo|vojno za Slovenijo]] junija in julija 1991 je Butara poveljeval Teritorialni obrambi ljubljanske pokrajine. Njegove naloge so obsegale poveljevanje enotam, usklajevanje obrambnih dejavnosti in sodelovanje z drugimi strukturami slovenskega obrambnega sistema. Med dogodki, povezanimi z delovanjem enot pod njegovim poveljstvom, so bili bitka za Trzin, zasedba objekta JLA za elektronsko delovanje na Rožniku, obravnavanje položaja treh tankov JLA na Toškem čelu, uničenje tanka na Brezovici ter blokada vojašnic JLA na območju Ljubljane. Sodeloval je tudi pri organizaciji transporta orožja iz skladišča JLA v Borovnici prek Ljubljane na druge lokacije po Sloveniji. Pri transportih je bilo treba evidentirati vozila, količino in vrsto orožja, podatke o voznikih ter enote, ki jim je bila oprema namenjena. Sam je pogosto navajal, da je zavrnil ukaz načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja za napad na vojašnice JLA v Ljubljani. Zavrnitev naj bi bila povezana z oceno razmer v mestu, stanjem enot Teritorialne obrambe in nevarnostjo za civilno prebivalstvo. Dne 30. junija 1991 je bil imenovan za pomočnika načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinsko in moralno vzgojo. Do konca vojne je sodeloval v republiški koordinacijski skupini. Pripravljal je načrte delovanja svojega področja in povezoval pomočnike poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe. == Delovanje po osamosvojitvi == Po koncu vojne je Butara opravljal funkcijo načelnika prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe. Dne 12. oktobra 1993 je bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih častnikov. Na programsko-volilni konferenci je prejel 88 odstotkov glasov prisotnih delegatov. Njegov protikandidat je bil generalmajor Janez Slapar, ki je prejel 6 odstotkov glasov; preostalih 6 odstotkov glasovnic je bilo neveljavnih. V času njegovega predsedovanja je Zveza slovenskih častnikov izvajala dejavnosti na področju vojaško-strokovnega usposabljanja, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter strelskih, športnih in družabnih aktivnosti. Organizacija je sodelovala z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in drugimi organizacijami. Butara je bil eden od ustanoviteljev Zveze veteranov vojne za Slovenijo leta 1993 in član njenega predsedstva v prvem mandatu. Pozneje je postal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala z drugimi veteranskim in strokovnimi organizacijami, med njimi z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Društvom generala Maistra in Zvezo MORIS. == Mednarodno sodelovanje == V času Butarovega delovanja v Zvezi slovenskih častnikov je organizacija sodelovala z mednarodnimi združenji vojaških in častniških organizacij, med njimi z: * [[Interallied Confederation of Reserve Officers|CIOR]], konfederacijo častnikov rezerve držav članic zveze NATO; * CIOMR, mednarodno organizacijo sanitetnega osebja rezervnih sestav; * EUROMIL, evropsko organizacijo vojaških združenj; * IFMS, mednarodno federacijo vojaških gornikov; * AESOR, evropskim združenjem podčastnikov; * drugimi sorodnimi organizacijami. Zveza slovenskih častnikov je sodelovala tudi v mednarodnih programih vojaško-strokovnega sodelovanja. V okviru sodelovanja z oboroženimi silami Združenih držav Amerike je vzpostavila povezave z Nacionalno gardo Kolorada. Butara je sodeloval pri organizaciji obiskov delegacij Zveze slovenskih častnikov v Združenih državah Amerike in pri organizaciji predavanj ameriških vojaških predstavnikov v slovenskih občinah. Prejel je naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada. Ob vključevanju Zveze slovenskih častnikov v mednarodno sodelovanje je prejel zlato medaljo CIOR. == Napredovanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je napredoval v naslednje čine: * podporočnik; * poročnik; * stotnik; * stotnik I. razreda; * major; * podpolkovnik; * polkovnik. V čin polkovnika je bil povišan 18. junija 1993. == Vojaška kariera == * 1970 – končal šolo častnikov prometne službe v Titogradu; * 1971 – poveljnik voda Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1972–1973 – poveljnik čete v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1973–1979 – obveščevalni oficir v 2. bataljonu 1. brigade Teritorialne obrambe v rezervni sestavi; * 1979–1981 – načelnik za organizacijsko-mobilizacijske zadeve v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1981–1986 – načelnik obveščevalne službe v Mestnem štabu Teritorialne obrambe Ljubljana; * 1986–1990 – pomočnik poveljnika Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana za domovinsko vzgojo; * maj–oktober 1990 – načelnik MSNZ za Ljubljano in namestnik načelnika republiškega štaba MSNZ za Slovenijo; * oktober 1990–junij 1991 – poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine (5. PŠTO); * junij–oktober 1991 – pomočnik načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe za domovinske zadeve; * oktober 1991–oktober 1993 – načelnik prometne službe Republiškega štaba Teritorialne obrambe; * od 12. oktobra 1993 – predsednik Zveze slovenskih častnikov. == Odlikovanja in priznanja == Po podatkih iz njegovega življenjepisa je prejel naslednja odlikovanja in priznanja: * Medalja za vojaške zasluge (1986); * pisna priznanja komandanta Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije; * priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Slovenije (28. december 1990); * Spominski znak Obranili domovino 1991; * Medalja Manevrske strukture narodne zaščite (1992); * pištola s posvetilom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (16. maj 1992); * pištola s posvetilom ministra za obrambo Janeza Janše (21. januar 1993); * zahvalna listina mesta Ljubljane za obrambo v vojni leta 1991 (26. junij 1996); * Spominski znak ob peti obletnici vojne za Slovenijo (1996); * naziv častnega člana Strelskega častniškega društva (1997); * Spominski znak poveljnikov pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe 1991 (23. junij 1998); * Častni znak Zveze slovenskih častnikov (7. december 1999); * Zlata plaketa Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja (1999); * plaketa združenega tima »Vojska-vojski« oboroženih sil Združenih držav Amerike (2001); * Znak Manevrske strukture narodne zaščite (2002); * plaketa organizacije madžarskih častnikov BEOS (2003); * naziv častnega krajana Krajevne skupnosti Podbočje (2003); * naziv častnega člana Nacionalne garde Kolorada (2004); * plaketa CIOR-CLA (2003 in 2004); * priznanje za podporo programu Partnerstvo za mir (2004); * zlata medalja CIOR (23. julij 2004); * plaketa Zveze slovenskih častnikov (4. junij 2005); * Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (8. december 2005); * Zlata plaketa Slovenske vojske (oktober 2005); * Spominski znak Republiška koordinacija 1991; * Red Manevrske strukture narodne zaščite II. stopnje (17. maj 2006); * Zlata plaketa Zveze slovenskih častnikov (10. junij 2006); * Spominski znak štabov Teritorialne obrambe (2008); * medalja 1. brigade Slovenske vojske I. stopnje (20. marec 2008); * spominska plaketa Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Maribor (14. junij 2008); * odlikovanje in plaketa Gamingške iniciative (2008); * Velika plaketa Organizacije rezervnih starešin Makedonije (23. avgust 2009); * Bevkova nagrada Občine Cerkno (1. oktober 2009). Leta 2005 je prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. V uradni evidenci prejemnikov spominskega znaka Republiška koordinacija 1991 je naveden tudi med prejemniki tega priznanja. == Glej tudi == * [[Seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Butara, Miha}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]] kdc11ez88k7wre1ivxy1qrzhi5dp358 Srebrni galeb 0 20037 6771045 6720454 2026-10-27T13:36:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771045 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{Speciesbox | name = Srebrni galeb | status = LC | image = Larus argentatus ad.jpg | image_caption = Odrasla žival | image2 = XC707075_-_European_Herring_Gull_-_Larus_argentatus.mp3 | image2_caption = Oglašanje | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2018 |title=''Larus argentatus'' |volume=2018 |page=e.T62030608A132672776 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T62030608A132672776.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Larus | species = argentatus | display_parents=3 | authority = [[Erik Pontoppidan|Pontoppidan]], 1763 | range_map = Larus argentatus map.svg | range_map_caption = Območje razširjenosti ''L. argentatus'' {{leftlegend|#FFCD00|Gneszdenje|outline=gray}}{{leftlegend|#008100|Celo leto|outline=gray}}{{leftlegend|#0050D7|Prezimovanje|outline=gray}} }} [[File:Larus argentatus argenteus MHNT.ZOO.2010.11.122.16.jpg|thumb| ''Larus argentatus argenteus'']] '''Srebrni galeb''' ali '''srebrna tonovščica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus argentatus''''') je razširjen na [[morje|morskih]] [[obala]]h ali ob izlivih [[reka|rek]] v [[Evropa|Evropi]], [[Amerika|Ameriki]] in zmerno topli [[Azija|Aziji]]. Samec srebrnega galeba merijo v dolžino 60 do 67 cm in tehtajo med 1050 in 1525 g. Samice so nekoliko manjše, dolge 55 do 62 cm in tehtajo med 710 in 1100 g. Razpon njihovih kril meri od 125 do 155 cm.<ref name=Pierotti2/><ref name=Olsen/><ref name=Harrison/><ref name=CRC/> Kljun meri od 4,4 do 6,5 cm.<ref name=Olsen/> Konice kril so črne s belimi lisami. Kljun je rumen z rdečo piko, okoli bledo obarvanih oči pa je gol kožni obroč rumene barve. Noge so običajno rožnate pri vseh starostnih skupinah, lahko pa so tudi rumenkaste, zlasti pri populaciji ob Baltskem morju, ki je bila nekoč obravnavana kot ločena podvrsta "''L. a. omissus''". Pri odraslih pticah zunaj gnezditvene sezone se na glavi in vratu pojavijo rjave lise. Odrasli samci in samice imajo enako barvo perja v vseh razvojnih fazah, a so samci običajno večji.<ref name=AAB/> == Sklici == <!-- AnimalBehaviour59:1161. --> {{sklici|30em|refs= <ref name=AAB>{{Cite AllAboutBirds|Herring gull|access-date=6 July 2013}}</ref> <ref name=CRC>{{navedi knjigo |title=CRC Handbook of Avian Body Masses |url=https://archive.org/details/crchandbookofavi0000dunn |editor-first=John B. Jr. |editor-last=Dunning |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-8493-4258-5}}</ref> <ref name=Harrison>{{navedi knjigo |last=Harrison |first=Peter |title=Seabirds: An Identification Guide |publisher=Houghton Mifflin Harcourt |year=1991 |isbn=978-0-395-60291-1}}</ref> <ref name=Olsen>{{navedi knjigo |title=Gulls: of North America, Europe, and Asia |url=https://archive.org/details/gullsofnorthamer0000olse |url-access=registration |first1=Klaus Malling |last1=Olsen |first2=Hans |last2=Larsson |publisher=Princeton University Press |year=2004 |isbn=978-0691119977}}</ref> <ref name=Pierotti2>{{cite journal |last1=Pierotti |first1=R.J. |first2=T.P. |last2=Good |url=http://bna.birds.cornell.edu/bna/species/124/articles/characteristics |title=Distinguishing Characteristics — Herring Gull — Birds of North America Online |journal=The Birds of North America Online |editor-first=A. |editor-last=Poole |doi=10.2173/bna.124 |access-date=6 July 2013 |year=1994 |url-access=subscription |archive-url=https://web.archive.org/web/20130607032128/http://bna.birds.cornell.edu/bna/species/124/articles/characteristics |archive-date=2013-06-07 |url-status=dead }}</ref> }} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Larus argentatus}} {{Wikispecies|Larus argentatus}} * [http://www.bbc.co.uk/nature/species/Herring_Gull Herring Gull videos] from the BBC * [https://web.archive.org/web/20080221220618/http://www.birdguides.com/html/vidlib/species/Larus_argentatus.htm Map of Herring Gull distribution in summer and winter in Europe] * {{YouTube|id=zF8Jl2oBf5I|title=How Nature Works: Gull Territoriality – from Cornell Lab of Ornithology}} * [http://bio.acousti.ca/classification/larus-argentatus Sound recordings of European herring gulls at BioAcoustica] * {{BirdLife|62030608|Larus argentatus}} * {{Avibase|name=Larus argentatus}} * {{InternetBirdCollection|herring-gull-larus-argentatus|Herring gull}} * {{VIREO|Herring+Gull|Herring gull}} * {{IUCN_Map|62030608/206585142|Larus argentatus}} * [http://www.mbr-pwrc.usgs.gov/id/framlst/i0510id.html Herring gull – ''Larus argentatus''] – USGS Patuxent Bird Identification InfoCenter * {{Xeno-canto species|Larus|argentatus|Europeanherring gull}} * {{field guide birds of the world|Larus argentatus}} * {{ARKive}} {{Gulls}} {{Taxonbar|from=Q28236}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Galeb]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1763]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] 2l5ntj3pjeuprjjbh7b9kwz9j5be54r Seznam izraelskih generalov 0 24348 6771401 6681659 2026-10-28T09:51:18Z ~2026-44996-51 264415 /* E */ 6771401 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Izraelci|izraelskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Izraelcev|Izrael|izraelskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Abraham Adan]] - [[Jigal Alon]] - [[Meir Amit]] - == B == [[Tomer Bar]] - [[Ehud Barak]] - [[Čaim Bar-Lev]] - == C == [[Moše Carmel]] - == D == [[Moše Dajan]] - == E == [[Giora Eiland]] - [[Efi Eitam]] - [[Gadi Eisenkot]] - [[Rafael Eitan]] - [[David Elazar]] - == H == [[Daniel Hagari]] (admiral) - [[Herci Halevi]] - [[Čaim Herzog]] - == L == [[Dan Laner]] - [[Amnon Lipkin-Šahak]] - == M == [[David Marcus]] ''(prvi [[general]] [[izraelske oborožene sile|izraelskih oboroženih sil]])'' - [[Šauf Mofaz]] - [[Jicak Mordechai]]/[[Mordečaj]]?- [[Uzi Moscovici]] == N == [[Zij Narkis]] - == P == [[Moše Peled]] - == R == [[Jicak Rabin]] - == S == [[Efraim Sneh]] - == Š == [[Ariel Šaron]] - == V == [[Matan Vilnai]] - == Y == [[Moše Ya'alon]] - [[Aaron Yariv]] - == Z == [[Ejal Zamir]] - [[Aharon Ze'evi]] - [[Rehavam Zeevi]] - [[Mordechai Zipori]] - == Glej tudi == * [[seznam izraelskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Izraelcev|Generali]] [[Kategorija:Izraelski generali|*]] 4zbbchi0rhjsk9guj7qp8ny0awjd4gr Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 6771046 6768837 2026-10-27T13:51:07Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6771046 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1945 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) * Gregor Hvalc (gor. reševalec-zdravnik) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *Peter Kramar *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *Janez Rupar  *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] * [[Zinka Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc *Radkio Šerjak * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Marička Škrlep]] * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *Ludvik Tepina *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *Marjan Tomkiewicz *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko]]-<nowiki/>Verč *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] hj2b4631fcjl55e9atfg1bs01c1tl1b 6771056 6771046 2026-10-27T14:13:38Z ~2026-45085-22 264465 /* Ž */ 6771056 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1945 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) * Gregor Hvalc (gor. reševalec-zdravnik) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *Peter Kramar *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *Janez Rupar  *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] * [[Zinka Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc *Radkio Šerjak * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Marička Škrlep]] * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *Ludvik Tepina *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *Marjan Tomkiewicz *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko]]-<nowiki/>Verč *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * Mato (Matjaž)? Žbontar * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] qsyo14nnx2jbo1vlpcco02camjy7q3f Sara Isaković 0 44776 6771106 6622378 2026-10-27T15:43:02Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6771106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | žensko plavanje}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalOlympic |Plavanje na poletnih olimpijskih igrah}} {{MedalSilver | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Plavanje na Poletnih olimpijskih igra 2008|200 m prosto]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko plavalno prvenstvo|Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalGold| [[Evropsko plavalno prvenstvo 2008|Eindhoven 2008]] | 200 m prosto}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v plavanju 2012|Debrecen 2012]] | 4x200 m prosto}} {{MedalCompetition|[[Sredozemske igre]]}} {{MedalSilver | [[Sredozemske igre 2005|Almería 2005]] | 200 m prosto}} {{MedalSilver | [[Sredozemske igre 2005|Almería 2005]] | 400 m prosto}} |image=Sara Isaković (2007 Summer Universiade, Bangkok).jpg|caption=Sara Isaković z medaljama iz Univerzijade 2007|datebirth=Kranj|life_partner=Grega Piškur}} '''Sara Isaković''', [[Slovenci|slovenska]] [[plavanje|plavalka]], * [[9. junij]] [[1988]], [[Kranj]], [[Slovenija]]. ==Mladost in začetek kariere== Njena družina je kmalu po njenem rojstvu odšla po svetu, ker je njen oče Nenad pilot. Nazadnje so bili v [[Dubaj]]u, kjer je mati Rebeka, včasih jugoslovanska rekorderka, ob pomoči trenerke, ki je včasih trenirala [[Darjan Petrič|Darjana]] in [[Borut Petrič|Boruta Petriča]], Saro in njenega brata dvojčka Gala, trenirala plavanje. Splavala je že pri dveh letih in pol v Dubaju oz. v Kuala Lumpurju{{Citation needed}}. Leta 2001 je pričela trenirati v [[Radovljica|radovljiškem]] klubu [[Plavalni klub Žito Gorenjka|Žito Gorenjka]] pri trenerju [[Miha Potočnik|Mihi Potočniku]]. Prva leta je trenirala v bazenu pod Oblo Gorico, a sta od nje dosegali boljše rezultate klubski kolegici [[Nataša Kejžar]] in [[Anja Klinar]]. Prvi veliki uspeh je doživela na [[Mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju|mladinskem evropskem prvenstvu]] leta [[2003]], ko si je na 100&nbsp;m prosto priborila četrto mesto in ugotovila, da je najboljša v [[prosti slog|prostem slogu]], čeprav je sama želela plavati [[hrbtni slog|hrbtno]]. Leta [[2004]] je zelo napredovala in na [[mladinsko prvenstvo v plavanju|mladinskem prvenstvu]] na 100 m in 200 m prosto zmagala, pri čemer je na 200 m prosto dosegla tudi [[svetovni rekord]] mladinskih prvenstev. S tem si je, kot najmlajša plavalka, priborila mesto v [[slovenska plavalna reprezentanca|slovenski reprezentanci]] in na [[Olimpijske igre Atene 2004|olimpijskih igrah v Atenah]]. Na [[Sredozemske igre|sredozemskih igrah]] je dobila dve srebrni medalji. Leta 2005 je na [[svetovno prvenstvo v plavanju|svetovnem prvenstvu]] v [[Kanada|kanadskem]] [[Montreal]]u postala prva slovenska plavalka, ki je prišla v finale svetovnega prvenstva in dosegla peto mesto. Na [[državno prvenstvo v plavanju|državnem prvenstvu]] v Radovljici je zmagala na 100 m prosto in na 50 m [[delfin (plavalni slog)|delfin]]. V Eindhovnu je leta 2008 po 27 letih priplavala Sloveniji zlato medaljo na Evropskem prvenstvu. == Poletne olimpijske igre 2008 v Pekingu == Na [[Olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah]] v [[Peking]]u je Sara dosegla svoj cilj. Osvojila je [[Olimpijska medalja|olimpijsko medaljo]] v kategoriji 200 metrov prosto. [[11. avgust]]a je na kvalifikacijski tekmi s časom 1:55,86 izbolojšala državni rekord in olimpijski rekord, ki pa ga je že nekaj minut zatem s svetovnim rekordom 1:55:45 popravila italijanska plavalka [[Federica Pellegrini]], ko je plavala v naslednji skupini. Naslednji dan, [[12. avgust]]a je nastopila v polfinalu, kjer je premagala vse konkurentke. Njen čas je bil 1:56:50, druga je bila američanka [[Katie Hoff]] (1:57:01), tretja pa Pellegrinijeva s časom 1:57:23. V finalu 13. avgusta je Isakovićeva s časom 1:54,97 osvojila srebrno medaljo. S tem časom je izboljšala slovenski (svoj) državni rekord, hkrati pa za prehitela čas dotedanjega svetovnega rekorda v tej disciplini, ki ga je Pellegrinijeva postavila dva dni prej. V tekmi je zmagala za 15 stotink hitrejša Federica Pellegrini (1:54:82), bronasto medaljo pa je osvojila Kitajka [[Džijing Pang]] s časom 1:55,05. Vse prve tri tekmovalke so plavale boljše od svetovnega rekorda. Za Slovenijo je bila to prva uvrstitev v finale kakšne plavalne tekme in tudi prva plavalna olimpijska medalja, hkrati pa prva medalja pekingških iger. ==Konec kariere== Po nekaj letih občasnega tekmovanja in treniranja ob študiju na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Berkeley]], kjer je leta 2013 diplomirala iz psihologije, je poleti 2014 napovedala pripravo na [[Poletne olimpijske igre 2016]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]], toda v začetku avgusta istega leta je napovedala konec kariere v starosti šestindvajset let.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/avdio-video-slovenska-zlata-ribica-koncala-plavalno-kariero/343315 |title=Slovenska zlata ribica končala plavalno kariero |accessdate=4. avgusta 2014 |date=3. avgust 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official|http://www.saraisakovic.com/}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175247023 Sara Isakovič: V naši družini se veliko objemamo]. Nedeljski gost (6. september 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenska športnica leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Isaković, Sara}} [[Kategorija:Slovenski plavalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Berkeley]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] e5rwke93dzrov33dqlzl1qt3wyjsdnn Seznam brazilskih politikov 0 49658 6771279 6634813 2026-10-27T22:25:50Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6771279 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Brazilci|brazilskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Brazilcev|Brazilija|brazilskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Renata Abreu]] * [[Geraldo Alckmin]] * [[José de Alencar]] * [[Pedro Américo]] * [[Esperidião Amin]] * [[Osvaldo Aranha]] * [[Joaquim Francisco de Assis Brasil]] == B == * [[Adhemar de Barros]] * [[Artur Bernardes]] * Plínio [[Comte Bittencourt|Comte Leite Bittencourt]] * [[Flavio Bolsonaro]] *[[Jair Bolsonaro]] *[[Venceslau Brás Pereira Gomes|Venceslau Brás]] Pereira Gomes *[[Joaquim Francisco de Assis Brasil]] (1857–1938) == C == * [[Fernando Henrique Cardoso]] ([[1931]]-) * [[Cláudio Castro]] * [[Luiz Alves Caxias]] *[[Fernando Collor de Mello]] *[[Edmilson Silva Costa]] (1950) *[[Bruno Covas]] * [[Mário Covas]] == D == *[[João Doria Júnior]] *[[Eurico Gaspar Dutra]] == F == * [[Pedro Fernandes Filho]] (1924-2005) * [[Hermes Rodrigues da Fonseca|Hermes (Rodrigues da) Fonseca]] * [[Manoel Fonseca]] *[[Itamar Franco]] *[[Bruna Furlan]] *[[Rubens Furlan]] == G == * [[Ernesto Geisel]] * [[Ciro Gomes]] * [[João Goulart]] * [[Lars Grael]] *[[Paulo Guedes]]? == K == * [[Juscelino Kubitschek]] ([[1902]]-[[1976]]) == L == * [[Carlos Lacerda]] ([[1914]]-[[1977]]) * [[Jorge de Lima]] ([[1893]]-[[1953]]) * [[José Vicente Faria Lima]] ([[1909]]-[[1969]]) * [[Washington Luís]] == M == * [[Cesar Maia]] * [[Paulo Maluf]] * [[Carlos Marighella]] (1911-1969) * [[Fernando Collor de Mello]] * [[Custódio de Melo]] * [[Margareth Menezes]] * [[André Franco Montoro]] * [[Delfim Moreira]] da Costa Ribeiro *[[Antônio Hamilton Mourão]] == N == * [[Coelho Neto]] * [[Aécio Neves]] * [[Tancredo Neves]] ([[1910]]-[[1985]]) == P == * [[Eduardo Paes]] * [[Nilo Peçanha]] * [[Afonso Augusto Moreira Pena|Afonso (Augusto Moreira) Pena]] * [[Epitácio Pessoa]] * [[Ivan Martins Pinheiro]] (1946) * [[Júlio Prestes]] == Q == * [[Jânio Quadros]] *[[Orestes Quércia]] == R == * [[Graciliano Ramos]] *[[Augusto Heleno Ribeiro Pereira]] *[[Enivaldo Ribeiro]] * [[Sílvio Romero]] *[[Baleia Rossi]] *[[Wagner Rossi]] * [[Dilma Rousseff]] == S == * [[José Sarney]] ([[1930]]-) *[[Mário Schenberg]] * [[Golbery de Couto e Silva]] * [[José Bonifácio de Andrade e Silva]] * [[Luiz Inácio Lula da Silva]] * [[Jorge Roberto Silveira]] * [[Lauro Sodré]] * [[Marta Suplicy]] == T == * [[Michel Temer]] == V == * [[Vitorio Valim]] * [[Getúlio Vargas]] ([[1883]]-[[1954]]) == W == * [[Wilson Witzel]] == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Brazilije]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Brazilcev|Politiki]] [[Kategorija:Brazilski politiki|*]] 3gsbj97n4mghtjhgspqren6kbre37wj Seznam čeških politikov 0 49774 6771024 6768880 2026-10-27T12:16:59Z ~2026-45085-22 264465 6771024 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[Miroslav Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *[[Karel Bacílek]] (na Slovaškem: Karol) *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Vincenc Brandl]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Monika Brzesková]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Martin Červíček]] *[[Benjamin Činčila]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *([[Ivan Dérer]] - Slovak) *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *[[Ivan Dřímal]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] *([[János Esterházy]] - slovaški Madžar) == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Vladimír Fajnor]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Josef Fritz]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Alena Gajdůšková]] *[[Jaroslav Goll]] *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Antonín Hajn]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Matěj Ondřej Havel]] *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Olga Havlová]] *[[Jan Hejduk]] *[[Jan Helcelet]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] (Nemec) *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *([[Andrej Hlinka]] - Slovak) *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Alena Hromádková]] *[[Libuše Hubáčková]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Otakar Husák]] *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Jan Kasal]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Michal Kraus]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Jan Lachnit]] *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Helena Langšádlová]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *([[Jozef Lettrich]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Petr Macinka]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *Ratibor Majzlik *[[Jana Maláčová]] *[[Rudolf Malík]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Jana Mračková Vildumetzová]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Augustin Novák]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jiří Oberfalzer]] *[[Marek Obrtel]] *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] *([[Štefan Osuský]] - Slovak) *[[Eduard Outrata]] == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Rudolf Pánek]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Václav Pláteník]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Miloš Skočovský]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Karel Sokol]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Viktor Stoupal]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Tomáš Eduard Šilinger]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Emil Špatný]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Jiří Štěpán]] *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[František Talíř]] *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[František Toman]] *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] *([[Ján Ursíny]] - Slovak) == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Petr Vícha]] *[[Božena Viková-Kunětická]] (r. Novotná) *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Jaromír Zůna]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] *[[Jindřich Žilka]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] ohopu7xbs20igdnl6tb19le1vexu1xl Seznam čeških ekonomistov 0 49786 6771023 6647364 2026-10-27T12:13:14Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6771023 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == *Ferdinand Barta *Rudolf Barta (1868–1952) *[[Josef Belsky]] == Č == * [[František Čech]] == H == * [[Mojmír Hampl]] * [[Robert Holman]] == J == *[[Kamil Janáček]] * [[Tomáš Ježek]] == K == * [[Václav Klaus]] *[[Rita Klímová]] *[[Pavel Kysilka]] == M == * [[Petr Mach]] == N == * [[Danuše Nerudová]] == P == * [[Jiří Petrášek]] * [[Svatopluk Potáč]] == R == * [[Alois Rašín]] * [[Jiři Rusnok]] == S == *[[Joseph Schumpeter]] *[[Tomáš Sedláček]] 1977- *[[Miroslav Singer]] *[[Jan Stráský]] == Š == *[[Ota Šik]] *[[Jan Švejnar]] == T == * [[Vladimír Tomšík]] * [[Josef Tošovský]] * [[Dušan Tříska]] *[[Zdeněk Tůma]] == V == * [[Jaroslav Vaněk]] (1930-2017) * [[František Vlasák]] == Z == * [[Eva Zamrazilová]] == Ž == * Železný {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Ekonomisti]] [[Kategorija:Češki ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Čehi]] i7mng47qjtmaej9mgx448dop2bvuut8 Seznam madžarskih politikov 0 49836 6771029 6769687 2026-10-27T12:46:10Z ~2026-45085-22 264465 /* E */ 6771029 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lajos Ács]] (1898–1959) *Lajos Ács (1922–1968) *[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991) * [[János Áder]] (1959–) * Erzsébet Andics (1902–1986) *[[László Andor]] (1966–) *Bertalan Andrásfalvy (1931–) *[[László Andráska]] (1972–) * [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890) * [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929) * Károly Andrássy (1792–1845) * [[József Antall]] (1932–1993) * Vilmos Apor de Altorja (1892–1945) *Albert Apponyi (1846–1933) *György Apponyi de Nagyappony (1808–1899) * [[Antal Apró]] (1913–1994) == B == *[[Antal Babics]] (1902–1992) *[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944) *[[György Gordon Bajnai]] (1968–) *[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–) *[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]]) *[[István Bakos]] (1924–1965) *[[László Baky]] (1898–1946) *Antal Balla (1886–1953) *László Ballai (1929–1989?) *[[Péter Balázs]] (1941–) *József Balint (1930–2024) *[[Zoltán Balog]] (1958–) *[[István Balogh]] (1894–1976) *Károly Balogh (1930–?)? *[[Mihályné Balogh]] (1927–) *Gézáné Bánáti * Dezső Bánffy (1843–1911) * Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950) * [[István Barankovics]] (1906–1974) *[[Balázs Bárány]] (1987–) *[[Tibor Baranyai]] (1930–?) *Sándor Barcs (1912–2010) *István Bárczy (1866–1943) *[[László Bárdossy]] (1890–1946) *Miklós Barity (1929–?) *[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]]) *[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018) *[[Bertalan Bartha]] (1904–1978) *Tibor Bartha *István Bata (1910–1982) *[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]]) * [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]]) *Kázmér Batthyány (1807–1854) * [[Lajos Batthyány]] (1807–1849) *[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951) *[[Károly Bauer]] (1942–) *Tamás Bauer (1946–) *[[Zsolt Becsey]] (1964–) *László Békesi (1942–) *[[Ágost Benárd]] (1880–1968) *[[Tordai Bence]] (1981–) *[[Valéria Benke]] (1920–2009) *Tibor Benkő (1955–) * [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]]) * Frigyes Berecz (1933–2005) *[[János Berecz]] (1930–2022) *Károly Beregfy (1888–1946) *T. Iván Berend (1930–2026) *[[Dénes Berinkey]] (1871–1944) *[[István Bethlen]] (1874–1946) *István Bibó (1911–1979) *József Bielek (1934–2008) *Imre Bíró *[[Zoltán Bíró]] (1941–) *[[Béla Biszku]] (1921–2016) * István Bittó (1822–1903) * Péter Ákos Bod (1951–) *Tivadar Bódy (1868–1934) *[[József Bognár]] (1917–1996) *Rezső Bognár (1913–1990) * Vilmos Böhm (1880–1949) *[[Lajos Bokros]] (1954–) * János Boldóczki (1912–1988) * Szabolcs Bóna *[[Ildikó Borbély]] (1972–) *([[Lasló Borbély]]) *[[Lénárd Borbély]] (1981–) *[[Imre Boros]] (1947–) *[[Péter Boross]] (1928–) *András Bozóki (1959–) *János Bud de Budfalva (1880-1950) *[[György Budaházy]] (1969–) *[[Róbert Burgert]] *[[Barna Buza]] (1873–1944) == C == * Dénes Csengey (1953–1991) ? *[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970) * [[István Csáky]] (1894–1941) * László Csányi (1790–1849) *[[Katalin Cseh]] (1988–) *Judit Csehák (1940–) *Sándor Csia (1894–1946) *[[Sándor Csoóri]] (1930–2016) *János Csorba (1897–1986) *[[István Csurka]] (1934–2012) *Tibor Czibere (1930–2023) == D == * [[Kálmán Darányi]] (1886–1939) * Géza Daruváry (1866–1934) * [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–) *Ferenc Deák (1803–1876) *Ervin Demeter (1954–) *[[Gábor Demszky]] (1952–) *[[Tamás Deutsch]] (1966–) *[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961) * [[István Dobi]] (1898–1968) *[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu) *[[Imre Dögei]] (1912–1964) *Frigyes Doleschall (1897–1964) *Mihály Dömötör (1875–1962) *[[Ferenc Donáth]] (1913–1986) *[[Anna Júlia Donáth]] (1987–) *[[Lajos Drahos]] (1895–1983) *[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949) *Tibor Draskovics (1955–) *[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978) *József Dudás (1912–1957) *Imre Dunai (1939–2004) *[[Dóra Dúró]] (1987–) *Ferenc Duschek (1797–1872) *Lajosné Duschek (1929–1989?) == E == * [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972) * János Eleki * Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar * László Endre (1895–1946) *[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916) *[[Ferenc Erdei]] (1910–1971) *Pál Esterházy von Galantha (1786–1866) == F == *Ákos Farkas (1894–1952) *[[Ferenc Farkas]] (1903–1966) *[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965) *[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999) *István Szabolcs Fazakas (1947–2020) *[[Sándor Fazekas]] (1963–) *[[Lajos Fehér]] (1917–1981) *[[György Fejti]] (1946–) *[[András Fekete-Győr]] (1989–) *[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–) *György László Festetics de Tolna (1815–1883) *Sándor Festetics de Tolna (1882–1956) *Ádám Ficsor (1980–) *[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]]) *[[Gábor Fodor]] (1962–) *[[Rudolf Földvári]] (1921–2024) *Imre Forgács (1949–2022) *[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–) *[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896) * István (Stephen) Friedrich (1883–1951) * Béla Fülöp *Lájos Fűr (1930–2013) *Tibor Füzessi (1928–2023) == G == * [[Gaszton Gaál]] (1868–1932) * István Gajdócsi (1924–1989) * László Gajdos (1962–) *[[Kinga Gál]] (1970–) *Zoltán Gál (1940–) *Zoltán J. Gál (1973–) *András Gálszécsy (1933–2021) * [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]]) *[[Sándor Garbai]] (1879–1947) *István Gaskó (1954–) *[[Ferenc Gáspár]] (1957–) *[[Sándor Gáspár]] (1917–2002) *[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011) *Elemér Gergátz (1942–2019) * [[Ernő Gerő]] (1898–1980) * [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka) * [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]]) *[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] *Árpád József Gógl (1939–) *[[Zoltán Gőgös]] (1960–) *[[Gyula Gömbös]] jákfai (1886–1936) * [[Árpád Göncz]] (1922–2015) *[[Kinga Göncz]] (1947–) *[[Ferenc Gordon]] (1893–1971) *Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporci'' (1818–1916) *Márta Görög *[[István Gorove]] de Gáttája (1819–1881) * [[Karoly Grosz]] (1930–1996) * Gusztáv Gratz (1875–1946) *[[Zsolt Gréczy]] (1964–) *[[Gergely Gulyás]] (1981–) *[[Zita Gurmai]] (1965–) *[[András Gyenes]] (1923–1997) *István Gyenesei (1948–2024) * János Gyöngyösi (1893–1951) * [[Márton Gyöngyösi]] (1977–) * [[János Győri]] (1935–) * [[Gergely Gulyás]] (1981–) * [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–) *[[András Gyürk]] (1972–) == H == * [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]]) *[[Ákos Hadházy]] (1974–) * János Hadik (1863–1933) *János Halmos (1847–1907) *[[Jenő Hamburger]] (1883–1936) *[[Csaba Hamori]] (1948–) *[[Tamás Harangozó]] (1979–) *[[Miklós Haraszti]] (1945–) *[[Péter Pál Harrach]] (1947–) *Ferenc Harrer (1874–1969) *Pál Harrer (1829–1914) *[[József Harustyák]] (1894–1970) *Ernő Havas (1914–1983) *[[Ferenc Havasi]] (1929–1993) *László Háy (1891–1975) *[[Árpád Házi]] (1908–1970) *[[András Hegedüs]] (1922–1999) *Lóránt Hegedüs (1872–1943) *Béla Hegedüs (1850–1906) *[[Béla Hegedüs]] (19??–????) *[[Péter Hegedűs]] (1963–) *Zsolt Hegedűs (1969–) *Károly Hencz (1877–1949?) *[[Csaba Hende]] (1960–) *Árpád Henney (1895–1980) *Károly Herényi (1950–) * [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]]) * István Hetényi (1926–2008) * [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002) * Aladár Hikádé *[[István Hiller]] (1964–) *[[Dezső Hiszékeny]] (1956–) *János Hock (1859–1936) *Imre Hollai (1925–2017) *[[Gyula Horn]] (1932–2013) *[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942) * [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]]) * Boldizsár Horvát (1822–1898) *Balázs Horváth (1942–2006) *Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978) *[[Imre Horváth]] (1901–1958) *[[István Horváth]] (1935–) *[[Márton Horváth]] (1906–1987) *Sándorné Horváth *[[Gábor Hunyadi]] *[[János Hunyadi]] *[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]] *István Huszár (1927–2020) * [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'') == I == *[[Pál Ilku]] (1912–1973) *[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946) *[[Pál Iványi]] (1942–) == J == *[[István Jakab]] (1949–) *[[Péter Jakab]] (1980–) *Károly Janza (1914–2001) *Zsigmond Járai (1951–) *[[Lívia Járóka]] (1974–) *[[Mihály Jassó]] (1936–) *[[Benedek Jávor]] (1972–) * [[Géza Jeszenszky]] (1941–) *Rudolf Joó (1946–2002) *Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962) *Gábor Juhász (1963–) *[[Hajnalka Juhász]] (1980–) *[[Péter Juhász]] (1971–) == K == *[[János Kádár]] (1912–1989) *[[Gyula Kállai]] (1910–1996) *Benjamin Kállay (1839–1903) *Miklós Kállay (1887–1967) *Károly Kamermayer (1829–1897) *[[Kálmán Kánya]] (1869–1945) *István Kapitány *[[László Kapolyi]] (1932–2014) *[[Gergely Karácsony]] (1975–) *Jenő Karafiáth (1883–1952) *[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva) *[[András Kármán]] (1973–) *[[Gyula Károlyi]] (1871–1947) *[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]]) *Ferenc Kárpáti (1926–2013) *Miklós Kásler (1950–2025) *Vilmos Kátai-Németh *Imre Katona * [[Kálmán Katona]] (1948–2017) *Lajos Kelemen (1923–2008) *György Keleti (1946–2020) *[[Gábor Kemény]] (1910–1946) *[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–) * Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948) *László Lóránt Keresztes (1975–) *Dezső Keresztury (1904–1996) *Kálmán Kéri (1901–1994) *[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–) *Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018) *[[Anna Kéthly]] (1889–1976) *[[János Kis]] (1943–) *[[Ödön Kisházi]] (1900–1975) *[[Károly Kiss]] (1903–1983) *[[Péter Kiss]] (1959–2014) *Mihály Kökény (1950–) * [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka) *[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]]) *György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892) *Gábor Klauzál de Szlavovicz *[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932) *[[Máté Kocsis]] (1981–) *[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt) *[[Imre Komjáthi]] (1968–) *[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974) *Imre Kónya (1947–) *[[Péter Kónya]] (1969–) *[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001) *Béla Köpeczi (1921–2010) *Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935) *János Kornai (1928–2021) (ekonomist) *Gyula Kornis *Mihály Korom (1927–1993) *[[Lajos Korózs]] (1958–) *Csaba Kőrösi (1958–) *[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']] *[[Lajos Kósa]] (1964–) *Domokos Kosáry (1913–2007) *[[István Kossa]] (1904–1965) *Ferenc Kossuth (1841–1914) * '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]]) *[[Béla Kovács]] (1908–1959) *Imre Kovács (1913–1980) *[[István Kovács]] (1911–2011) *[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]]) *József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996) * [[László Kövér]] (1959–) *[[Mihael Kregar]] (1734–1803) *[[István Kristóf]] (1912–1979) *Kálmán Kulcsár (1928–2010) * [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?) *[[Gábor Kuncze]] (1950–) *[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929) *[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–) *Mihály Kupa (1941–2024) == L == * [[Géza Lakatos]] (1890–1967) * László Lakos (1945–) *[[Mónika Lamperth]] (1957–) * [[Jenő Landler]] (1875–1928) * Judit Lannert * Andor László (1914–1993) * Csaba László (1962–) *[[János Latorcai]] (1944–) * [[György Lázár]] (1924–2014) *[[János Lázár]] (1975–) *[[Ildikó Lendvai]] (1946–) *[[Katalin Lévai]] (1954–) *[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–) * Menyhért Lónyay (1822–1884) * Viktória Lőrincz * [[Géza Losonczy]] (1917–1957) * [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]]) *[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950) *[[György Lukács]] (1885–1971) *[[Janos Lukács]] (1935–) * László Lukács (1850–1932) == M == * [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]]) * [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]]) *[[Bálint Magyar]] (1952–) *[[Péter Magyar]] (1981–) *György Majláth (1786–1861) *György Majláth (1818–1883) *[[Pál Maléter]] (1917–1958) *József Marjai (1923–2014) *[[Péter Márki-Zay]] (1972–) *Imre Markója (1931–2008) *[[Emília Márkus]] (1860–1949) *József Márkus (1852–1915) *[[György Marosan]] (1908–1992) *Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964) *[[László Maróthy]] (1942–) *[[János Martonyi]] (1944–) *György Matolcsy (1955–) *[[Márta Mátrai]] (1948–) *János Mayer (1871–1955) * [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]]) * László Medve (1928–2008) * Lajos Méhes (1927–2002) * [[József Mekis]] (1910–1984) * Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959) *[[Attila Mesterházy]] (1974–) *Lázár Mészáros (1796–1858) *[[Lőrinc Mészáros]] (1966–) *[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980) *Ernő Mihályfi (1898–1972) *[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]]) *[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876) * Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948) * István Ferenc Mikola (1947–) * [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]]) * [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]]) *[[Erik Molnár]] (1894–1966) *[[Gyula Molnár]] (1961–) *[[Zsolt Molnár]] (1974–) *[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?) *[[Jolán Mónus]] (1901–1962) * [[Ferenc Münnich]] (1886–1967) == N == * Emil Nagy de Vámos (1871-1956) * [[Dániel Nagy]] (1910–1983) * [[Ferenc Nagy]] (1903–1979) *[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019) *[[Frigyes Nagy]] (1939–) * [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]]) *Imre Nagy (1957–) *[[István Nagy]] (1967–) *[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000) *[[Márton Nagy]] (1976–) *Miklós Nagy (1932–1974) *Sándor Nagy (1946–2015) *László Nánási (1906–1985) * [[Tibor Navracsics]] (1966–) * [[Dezső Nemes]] (1908–1985) * [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008) * [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]]) *[[Zoltán Németh]] (1972–) *[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]]) *Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987) * [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]]) *István Nikolits (1946–) *Sándor Nógrádi (1894–1971) *[[Előd Novák]] (1980–) *[[Katalin Novák]] (1977–) *Miklós Nyárádi (1905–1976) *[[Rezső Nyers]] (1923–2018) *[[György Nyisztor]] (1869–1956) == O == * [[Péter Olajos]] (1968–) * Károly Olt (1904–1985) * [[Imre Oltványi]] (1893–1963) * [[Anita Orbán]] (1974–) * [[Balázs Orbán]] (1986–) * László Orbán (1912–1978) * [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–) * István Orosz (1935–2024) *Gyula Ortutay (1910–1978) * [[Csaba Őry]] (1952–) * Péter Oszkó (1973–) * [[Miklós Óvári]] (1925–2003) == P == *László Pál (1942–2017) *Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946) *[[József Pálinkás]] (1952–) *[[László Palkovics]] (1965–) *[[Tivadar Pártay]] (1908–1999) *[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018) *[[Irena Pavlič]] (1934–2022) * Gyula Peidl (1873–1943) *[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–) * John Pepper/József Pogány (1886–1938) * Zsigmond Perényi (1783–1849) * László Pesta (1902–1998) * Pál Pesthy (1873–1952) *[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[János Péter]] (1910–1999) *Anna Petrasovits (1954–) *József Petrétei (1958–) *Gábor Petri (1914–1985) *[[Károly Peyer]] (1881–1956) *[[Sándor Pintér]] (1948–) *Ignác Pióker (1907–1988) *[[László Piros]] (1917–2006) *[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938) *[[Zoltán Pokorni]] (1962–) *[[Karl Polányi]] (1886–1964) *Károly Polinszky (1922–1998) *[[Kornél Polonyi]] (1927–2023) *Kálmán Pongrácz (1898–1980) *Gergely Pongrátz (1932–2005) *[[Gábor Pósfai]] (1982–) *[[Imre Pozsgay]] (1933–2016) *István Prepeliczay (1936–2002) *Ottokár Prohászka (1858–1927) *[[Frigyes Puja]] (1921–2008) * Endre Puky de Bizák (1871–1941) * [[Árpád Pullai]] (1925–2025) == R == * Ferenc Rabár (1929–1999) * Jenő Rácz (1907–1981) * [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883) * [[László Rajk]] (1909–1949) * Ferenc Rajniss (1893–1946) *[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971) *István Rakovszky (1858–1931) *Károly Ráth (1821/29–1868/97)? *Anna Ratkó (1903–1981) * Ádám Récsey (1775–1852) *[[Miklós Réthelyi]] (1939–) *[[Miklós Réti]] (1944–2017) * [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959) *[[Máriusz Révész]] (1967–) *Miklós Ribnyánszki (1915–1980) *[[Antal Rogán]] (1972–) *József Román (1908–1970) *[[Pál Romány]] (1929–2019) *[[Sándor Rónai]] (1892–1965) *[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3) *[[Bálint Ruff]] (1981–) *[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–) == S == *András Sajó (1949–) *[[László Sándor]] (1949–) *[[Gáspár Sándor]] (1911–1980) *Jozsef Sándor (1853–1945) *[[István Sarlós]] (1921–2006) *[[András Schiffer]] (1971–) * [[Pál Schmitt]] (1942–) *[[Andor Schmuck]] (1970–) *Erzsébet Schmuck (1954–) *[[György Schöpflin]] (1939–) *Emil Schultheisz (1923–2014) * Béla Scitovszky (1878–1959) * Tibor Scitovszky (1875–1959) *[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–) *[[Zsolt Semjén]] (1962–) *Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888) *[[Miklós Seszták]] (1968–) * Endre Sík (1891–1978) *[[István Simicskó]] (1961–) *Pal Simon (1929–2021) * Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946) *Jenő Sipőcz (1878–1937) *[[Margit Slachta]] (1884–1974) *[[Tamás Sneider]] (1972–) *[[János Söjtör]] (1918–1995?) * [[László Sólyom]] (1942–2023) *[[Ferenc Somogyi]] (1945–) *[[László Somogyi]] (1932–) *[[Miklós Somogyi]] (1896–1980) *[[István Stadinger]] (1927–2018) *[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996) *Tamás Suchman (1954–2023) *[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988) *[[Dezső Sulyok]] (1897–1965) *[[Tamás Sulyok]] (1956–) *[[László Surján]] (1941–) *[[György Szabad]] (1924–2015) * Árpád Szabó (1878–1948) * Gergely Szabó (1921–2000) *[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924) *István Szabó de Sokorópátka *[[István Szabó]] (1906–1974) *István Szabó (1924–2017) *Iván Szabó (1934–2005) *[[János Szabó]] (1937–2021) *[[Pál Szabó]] (1893–1970) *Piroska Szabó *[[Rebeka Szabó]] (1977–) *[[Sándor Szabó]] (1985–) *[[Tímea Szabó]] (1976–) *Zoltán Szabó (1914–2007) *Imre Szacsvay (1818–1849) *[[József Szájer]] (1961–) *[[Árpád Szakasits]] (1888–1965) * [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946) * [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–) *László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar *[[Béla István Szalai]] (1922–2008) *Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'') *Zoltán Szántó (1893–1977) *Ferenc Szeder (1881–1952) *Bertalan Szemere (1812–1869) * [[Tibor Szamuely]] (1890–1919) *[[Tibor Szanyi]] (1956–) * [[Béla Szántó]] (1881–1951) * [[Zoltán Szántó]] (1893–1977) * [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]]) *[[Csanád Szegedi]] (1982–) *Ferenc Székely (1842–1921) *[[Imre Szekeres]] (1950–) *[[Bernadett Szél]] (1977–) * [[Kálmán Széll]] (1843–1915) * Bertalan Szemere (1812–1869) * Béla Szende de Keresztes (1823–1882) *Károly Szendy (1885–1953) *[[István Szent-Iványi]] (1958–) *Zoltán Szépvölgyi (1921–2006) *Gyula Szapáry (1832–1905) *[[Miklós Seszták]] (1968–) *[[Péter Szijjártó]] (1978–) *(Mihály Szilágyi) *[[Katalin Szili]] (1956–) *[[István Szirmai]] (1906–1969) * [[József Szlávy]] ''de Érkenéz et Okány'' (1818–1900) * László Szőgyény-Marich (1806–1893) * Zsigmond Szőgyény (1775–1826) * Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946) * [[Mátyás Szűrös]] (1933–) == T == * [[József Takács]] (1884–1961) * Zoltán Tanács * Mihály Tancsics (1799–1884) *[[István Tarlós]] (1948–) *Zoltán Tarr *András Tasnádi Nagy (1882–1956) *[[Ilona Tatai]] (1935–) *[[Géza Teleki]] (1911–1983) *László Teleki IV de Szék (1811–1861) * [[Pál Teleki]] (1879–1941) *[[Gyula Thürmer]] (1953–) *[[Zoltán Tildy]] (1889–1961) *Mátyás Tímár (1923–2020) * [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]]) *[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902) *[[József Tóbiás]] (1970–) *Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959) *[[József Torgyán]] (1932–2017) *[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–) *[[Bertalan Tóth]] (1975–) *[[Csaba Toth]]? *Dezső Tóth (1925–1985) *[[Rezső Trautmann]] (1907–1995) *[[László Trócsányi]] (1956–) *Béla Turi-Kovács (1935–2023) *[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]]) == U == * Lajos Újfalussy (1823–1899) *[[István Ujhelyi]] (1975–) *Gyula Úszta (1914–1995) == V == *[[Ágnes Vadai]] (1974–) *[[Imre Vajda]] (1900–1969) *Gábor Vajna (1891–1946) *[[Péter Vályi]] (1919–1973) *[[Béla Varga]] (1903–1995) * István Varga * [[Judit Varga]] (1980–) *[[Mihály Varga]] (1965–) *Zoltán Varga (1952–) *Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist) *[[Olivér Várhelyi]] (1972–) *Lajos Varjassy (1852–1934) *[[Péter Várkonyi]] (1931–2008) *[[Zoltán Vas]] (1903–1983) * [[István Vásáry]] (1887–1955) * Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980) * [[Pál Vastagh]] (1946–) * '''Miklós Vay''' (1802–1894) * [[Béla Vég]] (1922–2004) * János Veres (1957–) *József Veres (1906–1993) *[[Péter Veres]] (1897–1970) *Miklós Vida (1927–2005) *Miklós Villányi (1931–) *Dávid Vitézy *[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–) *Vince Vörös *Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872) == W == * [[Lajos Walko]] (1880–1954) * Sándor Wekerle (1848–1921) * Béla Wenckheim (1811–1879) == Z == *Ágost Zichy *Ferenc Zichy (1811–1900) *János Zichy (1868–1944) *József Zichy (1841–1924) *Károly Zichy (1753–1826) *[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955) *[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–) * Tibor Zsitvay (1884–1969) * [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986) * Béla Zsolt (1895–1949) *Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[Sándor Zöld]] (1913–1951) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]] [[Kategorija:Madžarski politiki|*]] afwl87hzyn5i0zd0eyu9meq9l977pq7 6771035 6771029 2026-10-27T13:01:10Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6771035 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lajos Ács]] (1898–1959) *Lajos Ács (1922–1968) *[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991) * [[János Áder]] (1959–) * Erzsébet Andics (1902–1986) *[[László Andor]] (1966–) *Bertalan Andrásfalvy (1931–) *[[László Andráska]] (1972–) * [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890) * [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929) * Károly Andrássy (1792–1845) * [[József Antall]] (1932–1993) * Vilmos Apor de Altorja (1892–1945) *Albert Apponyi (1846–1933) *György Apponyi de Nagyappony (1808–1899) * [[Antal Apró]] (1913–1994) == B == *[[Antal Babics]] (1902–1992) *[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944) *[[György Gordon Bajnai]] (1968–) *[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–) *[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]]) *[[István Bakos]] (1924–1965) *[[László Baky]] (1898–1946) *Antal Balla (1886–1953) *László Ballai (1929–1989?) *[[Péter Balázs]] (1941–) *József Balint (1930–2024) *[[Zoltán Balog]] (1958–) *[[István Balogh]] (1894–1976) *Károly Balogh (1930–?)? *[[Mihályné Balogh]] (1927–) *Gézáné Bánáti * Dezső Bánffy (1843–1911) * Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950) * [[István Barankovics]] (1906–1974) *[[Balázs Bárány]] (1987–) *[[Tibor Baranyai]] (1930–?) *Sándor Barcs (1912–2010) *István Bárczy (1866–1943) *[[László Bárdossy]] (1890–1946) *Miklós Barity (1929–?) *[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]]) *[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018) *[[Bertalan Bartha]] (1904–1978) *Tibor Bartha *István Bata (1910–1982) *[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]]) * [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]]) *Kázmér Batthyány (1807–1854) * [[Lajos Batthyány]] (1807–1849) *[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951) *[[Károly Bauer]] (1942–) *Tamás Bauer (1946–) *[[Zsolt Becsey]] (1964–) *László Békesi (1942–) *[[Ágost Benárd]] (1880–1968) *[[Tordai Bence]] (1981–) *[[Valéria Benke]] (1920–2009) *Tibor Benkő (1955–) * [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]]) * Frigyes Berecz (1933–2005) *[[János Berecz]] (1930–2022) *Károly Beregfy (1888–1946) *T. Iván Berend (1930–2026) *[[Dénes Berinkey]] (1871–1944) *[[István Bethlen]] (1874–1946) *István Bibó (1911–1979) *József Bielek (1934–2008) *Imre Bíró *[[Zoltán Bíró]] (1941–) *[[Béla Biszku]] (1921–2016) * István Bittó (1822–1903) * Péter Ákos Bod (1951–) *Tivadar Bódy (1868–1934) *[[József Bognár]] (1917–1996) *Rezső Bognár (1913–1990) * Vilmos Böhm (1880–1949) *[[Lajos Bokros]] (1954–) * János Boldóczki (1912–1988) * Szabolcs Bóna *[[Ildikó Borbély]] (1972–) *([[Lasló Borbély]]) *[[Lénárd Borbély]] (1981–) *[[Imre Boros]] (1947–) *[[Péter Boross]] (1928–) *András Bozóki (1959–) *János Bud de Budfalva (1880-1950) *[[György Budaházy]] (1969–) *[[Róbert Burgert]] *[[Barna Buza]] (1873–1944) == C == * Dénes Csengey (1953–1991) ? *[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970) * [[István Csáky]] (1894–1941) * László Csányi (1790–1849) *[[Katalin Cseh]] (1988–) *Judit Csehák (1940–) *Sándor Csia (1894–1946) *[[Sándor Csoóri]] (1930–2016) *János Csorba (1897–1986) *[[István Csurka]] (1934–2012) *Tibor Czibere (1930–2023) == D == * [[Kálmán Darányi]] (1886–1939) * Géza Daruváry (1866–1934) * [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–) *Ferenc Deák (1803–1876) *Ervin Demeter (1954–) *[[Gábor Demszky]] (1952–) *[[Tamás Deutsch]] (1966–) *[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961) * [[István Dobi]] (1898–1968) *[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu) *[[Imre Dögei]] (1912–1964) *Frigyes Doleschall (1897–1964) *Mihály Dömötör (1875–1962) *[[Ferenc Donáth]] (1913–1986) *[[Anna Júlia Donáth]] (1987–) *[[Lajos Drahos]] (1895–1983) *[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949) *Tibor Draskovics (1955–) *[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978) *József Dudás (1912–1957) *Imre Dunai (1939–2004) *[[Dóra Dúró]] (1987–) *Ferenc Duschek (1797–1872) *Lajosné Duschek (1929–1989?) == E == * [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972) * János Eleki * Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar * László Endre (1895–1946) *[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916) *[[Ferenc Erdei]] (1910–1971) *Pál Esterházy von Galantha (1786–1866) == F == *Ákos Farkas (1894–1952) *[[Ferenc Farkas]] (1903–1966) *[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965) *[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999) *István Szabolcs Fazakas (1947–2020) *[[Sándor Fazekas]] (1963–) *[[Lajos Fehér]] (1917–1981) *[[György Fejti]] (1946–) *[[András Fekete-Győr]] (1989–) *[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–) *György László Festetics de Tolna (1815–1883) *Sándor Festetics de Tolna (1882–1956) *Ádám Ficsor (1980–) *[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]]) *[[Gábor Fodor]] (1962–) *[[Rudolf Földvári]] (1921–2024) *Imre Forgács (1949–2022) *[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–) *[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896) * István (Stephen) Friedrich (1883–1951) * Béla Fülöp *Lájos Fűr (1930–2013) *Tibor Füzessi (1928–2023) == G == * [[Gaszton Gaál]] (1868–1932) * István Gajdócsi (1924–1989) * László Gajdos (1962–) *[[Kinga Gál]] (1970–) *Zoltán Gál (1940–) *Zoltán J. Gál (1973–) *András Gálszécsy (1933–2021) * [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]]) *[[Sándor Garbai]] (1879–1947) *István Gaskó (1954–) *[[Ferenc Gáspár]] (1957–) *[[Sándor Gáspár]] (1917–2002) *[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011) *Elemér Gergátz (1942–2019) * [[Ernő Gerő]] (1898–1980) * [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka) * [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]]) *[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] *Árpád József Gógl (1939–) *[[Zoltán Gőgös]] (1960–) *[[Gyula Gömbös]] jákfai (1886–1936) * [[Árpád Göncz]] (1922–2015) *[[Kinga Göncz]] (1947–) *[[Ferenc Gordon]] (1893–1971) *Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporci'' (1818–1916) *Márta Görög *[[István Gorove]] de Gáttája (1819–1881) * [[Karoly Grosz]] (1930–1996) * Gusztáv Gratz (1875–1946) *[[Zsolt Gréczy]] (1964–) *[[Gergely Gulyás]] (1981–) *[[Zita Gurmai]] (1965–) *[[András Gyenes]] (1923–1997) *István Gyenesei (1948–2024) * János Gyöngyösi (1893–1951) * [[Márton Gyöngyösi]] (1977–) * [[János Győri]] (1935–) * [[Gergely Gulyás]] (1981–) * [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–) *[[András Gyürk]] (1972–) == H == * [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]]) *[[Ákos Hadházy]] (1974–) * János Hadik (1863–1933) *János Halmos (1847–1907) *[[Jenő Hamburger]] (1883–1936) *[[Csaba Hamori]] (1948–) *[[Tamás Harangozó]] (1979–) *[[Miklós Haraszti]] (1945–) *[[Péter Pál Harrach]] (1947–) *Ferenc Harrer (1874–1969) *Pál Harrer (1829–1914) *[[József Harustyák]] (1894–1970) *Ernő Havas (1914–1983) *[[Ferenc Havasi]] (1929–1993) *László Háy (1891–1975) *[[Árpád Házi]] (1908–1970) *[[András Hegedüs]] (1922–1999) *Lóránt Hegedüs (1872–1943) *Béla Hegedüs (1850–1906) *[[Béla Hegedüs]] (19??–????) *[[Péter Hegedűs]] (1963–) *Zsolt Hegedűs (1969–) *Károly Hencz (1877–1949?) *[[Csaba Hende]] (1960–) *Árpád Henney (1895–1980) *Károly Herényi (1950–) * [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]]) * István Hetényi (1926–2008) * [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002) * Aladár Hikádé *[[István Hiller]] (1964–) *[[Dezső Hiszékeny]] (1956–) *János Hock (1859–1936) *Imre Hollai (1925–2017) *[[Gyula Horn]] (1932–2013) *[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942) * [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]]) * Boldizsár Horvát (1822–1898) *Balázs Horváth (1942–2006) *Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978) *[[Imre Horváth]] (1901–1958) *[[István Horváth]] (1935–) *[[Márton Horváth]] (1906–1987) *Sándorné Horváth *[[Gábor Hunyadi]] *[[János Hunyadi]] *[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]] *István Huszár (1927–2020) * [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'') == I == *[[Pál Ilku]] (1912–1973) *[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946) *[[Pál Iványi]] (1942–) == J == *[[István Jakab]] (1949–) *[[Péter Jakab]] (1980–) *Károly Janza (1914–2001) *Zsigmond Járai (1951–) *[[Lívia Járóka]] (1974–) *[[Mihály Jassó]] (1936–) *[[Benedek Jávor]] (1972–) * [[Géza Jeszenszky]] (1941–) *Rudolf Joó (1946–2002) *Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962) *Gábor Juhász (1963–) *[[Hajnalka Juhász]] (1980–) *[[Péter Juhász]] (1971–) == K == *[[János Kádár]] (1912–1989) *[[Gyula Kállai]] (1910–1996) *Benjamin Kállay (1839–1903) *Miklós Kállay (1887–1967) *Károly Kamermayer (1829–1897) *[[Kálmán Kánya]] (1869–1945) *István Kapitány *[[László Kapolyi]] (1932–2014) *[[Gergely Karácsony]] (1975–) *Jenő Karafiáth (1883–1952) *[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva) *[[András Kármán]] (1973–) *[[Gyula Károlyi]] (1871–1947) *[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]]) *Ferenc Kárpáti (1926–2013) *Miklós Kásler (1950–2025) *Vilmos Kátai-Németh *Imre Katona * [[Kálmán Katona]] (1948–2017) *Lajos Kelemen (1923–2008) *György Keleti (1946–2020) *[[Gábor Kemény]] (1910–1946) *[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–) * Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948) *László Lóránt Keresztes (1975–) *Dezső Keresztury (1904–1996) *Kálmán Kéri (1901–1994) *[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–) *Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018) *[[Anna Kéthly]] (1889–1976) *[[János Kis]] (1943–) *[[Ödön Kisházi]] (1900–1975) *[[Károly Kiss]] (1903–1983) *[[Péter Kiss]] (1959–2014) *Mihály Kökény (1950–) * [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka) *[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]]) *György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892) *Gábor Klauzál de Szlavovicz *[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932) *[[Máté Kocsis]] (1981–) *[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt) *[[Imre Komjáthi]] (1968–) *[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974) *Imre Kónya (1947–) *[[Péter Kónya]] (1969–) *[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001) *Béla Köpeczi (1921–2010) *Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935) *János Kornai (1928–2021) (ekonomist) *Gyula Kornis *Mihály Korom (1927–1993) *[[Lajos Korózs]] (1958–) *Csaba Kőrösi (1958–) *[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']] *[[Lajos Kósa]] (1964–) *Domokos Kosáry (1913–2007) *[[István Kossa]] (1904–1965) *Ferenc Kossuth (1841–1914) * '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]]) *[[Béla Kovács]] (1908–1959) *Béla Kovács (1960–) *Imre Kovács (1913–1980) *[[István Kovács]] (1911–2011) *[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]]) *József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996) * [[László Kövér]] (1959–) *[[Mihael Kregar]] (1734–1803) *[[István Kristóf]] (1912–1979) *Kálmán Kulcsár (1928–2010) * [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?) *[[Gábor Kuncze]] (1950–) *[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929) *[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–) *Mihály Kupa (1941–2024) == L == * [[Géza Lakatos]] (1890–1967) * László Lakos (1945–) *[[Mónika Lamperth]] (1957–) * [[Jenő Landler]] (1875–1928) * Judit Lannert * Andor László (1914–1993) * Csaba László (1962–) *[[János Latorcai]] (1944–) * [[György Lázár]] (1924–2014) *[[János Lázár]] (1975–) *[[Ildikó Lendvai]] (1946–) *[[Katalin Lévai]] (1954–) *[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–) * Menyhért Lónyay (1822–1884) * Viktória Lőrincz * [[Géza Losonczy]] (1917–1957) * [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]]) *[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950) *[[György Lukács]] (1885–1971) *[[Janos Lukács]] (1935–) * László Lukács (1850–1932) == M == * [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]]) * [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]]) *[[Bálint Magyar]] (1952–) *[[Péter Magyar]] (1981–) *György Majláth (1786–1861) *György Majláth (1818–1883) *[[Pál Maléter]] (1917–1958) *József Marjai (1923–2014) *[[Péter Márki-Zay]] (1972–) *Imre Markója (1931–2008) *[[Emília Márkus]] (1860–1949) *József Márkus (1852–1915) *[[György Marosan]] (1908–1992) *Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964) *[[László Maróthy]] (1942–) *[[János Martonyi]] (1944–) *György Matolcsy (1955–) *[[Márta Mátrai]] (1948–) *János Mayer (1871–1955) * [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]]) * László Medve (1928–2008) * Lajos Méhes (1927–2002) * [[József Mekis]] (1910–1984) * Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959) *[[Attila Mesterházy]] (1974–) *Lázár Mészáros (1796–1858) *[[Lőrinc Mészáros]] (1966–) *[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980) *Ernő Mihályfi (1898–1972) *[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]]) *[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876) * Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948) * István Ferenc Mikola (1947–) * [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]]) * [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]]) *[[Erik Molnár]] (1894–1966) *[[Gyula Molnár]] (1961–) *[[Zsolt Molnár]] (1974–) *[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?) *[[Jolán Mónus]] (1901–1962) * [[Ferenc Münnich]] (1886–1967) == N == * Emil Nagy de Vámos (1871-1956) * [[Dániel Nagy]] (1910–1983) * [[Ferenc Nagy]] (1903–1979) *[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019) *[[Frigyes Nagy]] (1939–) * [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]]) *Imre Nagy (1957–) *[[István Nagy]] (1967–) *[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000) *[[Márton Nagy]] (1976–) *Miklós Nagy (1932–1974) *Sándor Nagy (1946–2015) *László Nánási (1906–1985) * [[Tibor Navracsics]] (1966–) * [[Dezső Nemes]] (1908–1985) * [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008) * [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]]) *[[Zoltán Németh]] (1972–) *[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]]) *Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987) * [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]]) *István Nikolits (1946–) *Sándor Nógrádi (1894–1971) *[[Előd Novák]] (1980–) *[[Katalin Novák]] (1977–) *Miklós Nyárádi (1905–1976) *[[Rezső Nyers]] (1923–2018) *[[György Nyisztor]] (1869–1956) == O == * [[Péter Olajos]] (1968–) * Károly Olt (1904–1985) * [[Imre Oltványi]] (1893–1963) * [[Anita Orbán]] (1974–) * [[Balázs Orbán]] (1986–) * László Orbán (1912–1978) * [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–) * István Orosz (1935–2024) *Gyula Ortutay (1910–1978) * [[Csaba Őry]] (1952–) * Péter Oszkó (1973–) * [[Miklós Óvári]] (1925–2003) == P == *László Pál (1942–2017) *Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946) *[[József Pálinkás]] (1952–) *[[László Palkovics]] (1965–) *[[Tivadar Pártay]] (1908–1999) *[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018) *[[Irena Pavlič]] (1934–2022) * Gyula Peidl (1873–1943) *[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–) * John Pepper/József Pogány (1886–1938) * Zsigmond Perényi (1783–1849) * László Pesta (1902–1998) * Pál Pesthy (1873–1952) *[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[János Péter]] (1910–1999) *Anna Petrasovits (1954–) *József Petrétei (1958–) *Gábor Petri (1914–1985) *[[Károly Peyer]] (1881–1956) *[[Sándor Pintér]] (1948–) *Ignác Pióker (1907–1988) *[[László Piros]] (1917–2006) *[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938) *[[Zoltán Pokorni]] (1962–) *[[Karl Polányi]] (1886–1964) *Károly Polinszky (1922–1998) *[[Kornél Polonyi]] (1927–2023) *Kálmán Pongrácz (1898–1980) *Gergely Pongrátz (1932–2005) *[[Gábor Pósfai]] (1982–) *[[Imre Pozsgay]] (1933–2016) *István Prepeliczay (1936–2002) *Ottokár Prohászka (1858–1927) *[[Frigyes Puja]] (1921–2008) * Endre Puky de Bizák (1871–1941) * [[Árpád Pullai]] (1925–2025) == R == * Ferenc Rabár (1929–1999) * Jenő Rácz (1907–1981) * [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883) * [[László Rajk]] (1909–1949) * Ferenc Rajniss (1893–1946) *[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971) *István Rakovszky (1858–1931) *Károly Ráth (1821/29–1868/97)? *Anna Ratkó (1903–1981) * Ádám Récsey (1775–1852) *[[Miklós Réthelyi]] (1939–) *[[Miklós Réti]] (1944–2017) * [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959) *[[Máriusz Révész]] (1967–) *Miklós Ribnyánszki (1915–1980) *[[Antal Rogán]] (1972–) *József Román (1908–1970) *[[Pál Romány]] (1929–2019) *[[Sándor Rónai]] (1892–1965) *[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3) *[[Bálint Ruff]] (1981–) *[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–) == S == *András Sajó (1949–) *[[László Sándor]] (1949–) *[[Gáspár Sándor]] (1911–1980) *Jozsef Sándor (1853–1945) *[[István Sarlós]] (1921–2006) *[[András Schiffer]] (1971–) * [[Pál Schmitt]] (1942–) *[[Andor Schmuck]] (1970–) *Erzsébet Schmuck (1954–) *[[György Schöpflin]] (1939–) *Emil Schultheisz (1923–2014) * Béla Scitovszky (1878–1959) * Tibor Scitovszky (1875–1959) *[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–) *[[Zsolt Semjén]] (1962–) *Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888) *[[Miklós Seszták]] (1968–) * Endre Sík (1891–1978) *[[István Simicskó]] (1961–) *Pal Simon (1929–2021) * Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946) *Jenő Sipőcz (1878–1937) *[[Margit Slachta]] (1884–1974) *[[Tamás Sneider]] (1972–) *[[János Söjtör]] (1918–1995?) * [[László Sólyom]] (1942–2023) *[[Ferenc Somogyi]] (1945–) *[[László Somogyi]] (1932–) *[[Miklós Somogyi]] (1896–1980) *[[István Stadinger]] (1927–2018) *[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996) *Tamás Suchman (1954–2023) *[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988) *[[Dezső Sulyok]] (1897–1965) *[[Tamás Sulyok]] (1956–) *[[László Surján]] (1941–) *[[György Szabad]] (1924–2015) * Árpád Szabó (1878–1948) * Gergely Szabó (1921–2000) *[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924) *István Szabó de Sokorópátka *[[István Szabó]] (1906–1974) *István Szabó (1924–2017) *Iván Szabó (1934–2005) *[[János Szabó]] (1937–2021) *[[Pál Szabó]] (1893–1970) *Piroska Szabó *[[Rebeka Szabó]] (1977–) *[[Sándor Szabó]] (1985–) *[[Tímea Szabó]] (1976–) *Zoltán Szabó (1914–2007) *Imre Szacsvay (1818–1849) *[[József Szájer]] (1961–) *[[Árpád Szakasits]] (1888–1965) * [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946) * [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–) *László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar *[[Béla István Szalai]] (1922–2008) *Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'') *Zoltán Szántó (1893–1977) *Ferenc Szeder (1881–1952) *Bertalan Szemere (1812–1869) * [[Tibor Szamuely]] (1890–1919) *[[Tibor Szanyi]] (1956–) * [[Béla Szántó]] (1881–1951) * [[Zoltán Szántó]] (1893–1977) * [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]]) *[[Csanád Szegedi]] (1982–) *Ferenc Székely (1842–1921) *[[Imre Szekeres]] (1950–) *[[Bernadett Szél]] (1977–) * [[Kálmán Széll]] (1843–1915) * Bertalan Szemere (1812–1869) * Béla Szende de Keresztes (1823–1882) *Károly Szendy (1885–1953) *[[István Szent-Iványi]] (1958–) *Zoltán Szépvölgyi (1921–2006) *Gyula Szapáry (1832–1905) *[[Miklós Seszták]] (1968–) *[[Péter Szijjártó]] (1978–) *(Mihály Szilágyi) *[[Katalin Szili]] (1956–) *[[István Szirmai]] (1906–1969) * [[József Szlávy]] ''de Érkenéz et Okány'' (1818–1900) * László Szőgyény-Marich (1806–1893) * Zsigmond Szőgyény (1775–1826) * Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946) * [[Mátyás Szűrös]] (1933–) == T == * [[József Takács]] (1884–1961) * Zoltán Tanács * Mihály Tancsics (1799–1884) *[[István Tarlós]] (1948–) *Zoltán Tarr *András Tasnádi Nagy (1882–1956) *[[Ilona Tatai]] (1935–) *[[Géza Teleki]] (1911–1983) *László Teleki IV de Szék (1811–1861) * [[Pál Teleki]] (1879–1941) *[[Gyula Thürmer]] (1953–) *[[Zoltán Tildy]] (1889–1961) *Mátyás Tímár (1923–2020) * [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]]) *[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902) *[[József Tóbiás]] (1970–) *Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959) *[[József Torgyán]] (1932–2017) *[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–) *[[Bertalan Tóth]] (1975–) *[[Csaba Toth]]? *Dezső Tóth (1925–1985) *[[Rezső Trautmann]] (1907–1995) *[[László Trócsányi]] (1956–) *Béla Turi-Kovács (1935–2023) *[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]]) == U == * Lajos Újfalussy (1823–1899) *[[István Ujhelyi]] (1975–) *Gyula Úszta (1914–1995) == V == *[[Ágnes Vadai]] (1974–) *[[Imre Vajda]] (1900–1969) *Gábor Vajna (1891–1946) *[[Péter Vályi]] (1919–1973) *[[Béla Varga]] (1903–1995) * István Varga * [[Judit Varga]] (1980–) *[[Mihály Varga]] (1965–) *Zoltán Varga (1952–) *Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist) *[[Olivér Várhelyi]] (1972–) *Lajos Varjassy (1852–1934) *[[Péter Várkonyi]] (1931–2008) *[[Zoltán Vas]] (1903–1983) * [[István Vásáry]] (1887–1955) * Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980) * [[Pál Vastagh]] (1946–) * '''Miklós Vay''' (1802–1894) * [[Béla Vég]] (1922–2004) * János Veres (1957–) *József Veres (1906–1993) *[[Péter Veres]] (1897–1970) *Miklós Vida (1927–2005) *Miklós Villányi (1931–) *Dávid Vitézy *[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–) *Vince Vörös *Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872) == W == * [[Lajos Walko]] (1880–1954) * Sándor Wekerle (1848–1921) * Béla Wenckheim (1811–1879) == Z == *Ágost Zichy *Ferenc Zichy (1811–1900) *János Zichy (1868–1944) *József Zichy (1841–1924) *Károly Zichy (1753–1826) *[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955) *[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–) * Tibor Zsitvay (1884–1969) * [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986) * Béla Zsolt (1895–1949) *Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[Sándor Zöld]] (1913–1951) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]] [[Kategorija:Madžarski politiki|*]] mo4lcksqpuy4aq4fdmhd6tfeamvjj62 6771044 6771035 2026-10-27T13:27:38Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6771044 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lajos Ács]] (1898–1959) *Lajos Ács (1922–1968) *[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991) * [[János Áder]] (1959–) * Erzsébet Andics (1902–1986) *[[László Andor]] (1966–) *Bertalan Andrásfalvy (1931–) *[[László Andráska]] (1972–) * [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890) * [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929) * Károly Andrássy (1792–1845) * [[József Antall]] (1932–1993) * Vilmos Apor de Altorja (1892–1945) *Albert Apponyi (1846–1933) *György Apponyi de Nagyappony (1808–1899) * [[Antal Apró]] (1913–1994) == B == *[[Antal Babics]] (1902–1992) *[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944) *[[György Gordon Bajnai]] (1968–) *[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–) *[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]]) *[[István Bakos]] (1924–1965) *[[László Baky]] (1898–1946) *Antal Balla (1886–1953) *László Ballai (1929–1989?) *[[Péter Balázs]] (1941–) *József Balint (1930–2024) *[[Zoltán Balog]] (1958–) *[[István Balogh]] (1894–1976) *Károly Balogh (1930–?)? *[[Mihályné Balogh]] (1927–) *Gézáné Bánáti * Dezső Bánffy (1843–1911) * Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950) * [[István Barankovics]] (1906–1974) *[[Balázs Bárány]] (1987–) *[[Tibor Baranyai]] (1930–?) *Sándor Barcs (1912–2010) *István Bárczy (1866–1943) *[[László Bárdossy]] (1890–1946) *Miklós Barity (1929–?) *[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]]) *[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018) *[[Bertalan Bartha]] (1904–1978) *Tibor Bartha *István Bata (1910–1982) *[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]]) * [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]]) *Kázmér Batthyány (1807–1854) * [[Lajos Batthyány]] (1807–1849) *[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951) *[[Károly Bauer]] (1942–) *Tamás Bauer (1946–) *[[Zsolt Becsey]] (1964–) *László Békesi (1942–) *[[Ágost Benárd]] (1880–1968) *[[Tordai Bence]] (1981–) *[[Valéria Benke]] (1920–2009) *Tibor Benkő (1955–) * [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]]) * Frigyes Berecz (1933–2005) *[[János Berecz]] (1930–2022) *Károly Beregfy (1888–1946) *T. Iván Berend (1930–2026) *[[Dénes Berinkey]] (1871–1944) *[[István Bethlen]] (1874–1946) *István Bibó (1911–1979) *József Bielek (1934–2008) *Imre Bíró *[[Zoltán Bíró]] (1941–) *[[Béla Biszku]] (1921–2016) * István Bittó (1822–1903) * Péter Ákos Bod (1951–) *Tivadar Bódy (1868–1934) *[[József Bognár]] (1917–1996) *Rezső Bognár (1913–1990) * Vilmos Böhm (1880–1949) *[[Lajos Bokros]] (1954–) * János Boldóczki (1912–1988) * Szabolcs Bóna *[[Ildikó Borbély]] (1972–) *([[Lasló Borbély]]) *[[Lénárd Borbély]] (1981–) *[[Imre Boros]] (1947–) *[[Péter Boross]] (1928–) *András Bozóki (1959–) *[[Ernő Bródy]] (1875–1961) *János Bud de Budfalva (1880-1950) *[[György Budaházy]] (1969–) *[[Róbert Burgert]] *[[Barna Buza]] (1873–1944) == C == * Dénes Csengey (1953–1991) ? *[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970) * [[István Csáky]] (1894–1941) * László Csányi (1790–1849) *[[Katalin Cseh]] (1988–) *Judit Csehák (1940–) *Sándor Csia (1894–1946) *[[Sándor Csoóri]] (1930–2016) *János Csorba (1897–1986) *[[István Csurka]] (1934–2012) *Tibor Czibere (1930–2023) == D == * [[Kálmán Darányi]] (1886–1939) * Géza Daruváry (1866–1934) * [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–) *Ferenc Deák (1803–1876) *Ervin Demeter (1954–) *[[Gábor Demszky]] (1952–) *[[Tamás Deutsch]] (1966–) *[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961) * [[István Dobi]] (1898–1968) *[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu) *[[Imre Dögei]] (1912–1964) *Frigyes Doleschall (1897–1964) *Mihály Dömötör (1875–1962) *[[Ferenc Donáth]] (1913–1986) *[[Anna Júlia Donáth]] (1987–) *[[Lajos Drahos]] (1895–1983) *[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949) *Tibor Draskovics (1955–) *[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978) *József Dudás (1912–1957) *Imre Dunai (1939–2004) *[[Dóra Dúró]] (1987–) *Ferenc Duschek (1797–1872) *Lajosné Duschek (1929–1989?) == E == * [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972) * János Eleki * Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar * László Endre (1895–1946) *[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916) *[[Ferenc Erdei]] (1910–1971) *Pál Esterházy von Galantha (1786–1866) == F == *Ákos Farkas (1894–1952) *[[Ferenc Farkas]] (1903–1966) *[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965) *[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999) *István Szabolcs Fazakas (1947–2020) *[[Sándor Fazekas]] (1963–) *[[Lajos Fehér]] (1917–1981) *[[György Fejti]] (1946–) *[[András Fekete-Győr]] (1989–) *[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–) *György László Festetics de Tolna (1815–1883) *Sándor Festetics de Tolna (1882–1956) *Ádám Ficsor (1980–) *[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]]) *[[Gábor Fodor]] (1962–) *[[Rudolf Földvári]] (1921–2024) *Imre Forgács (1949–2022) *[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–) *[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896) * István (Stephen) Friedrich (1883–1951) * Béla Fülöp *Lájos Fűr (1930–2013) *Tibor Füzessi (1928–2023) == G == * [[Gaszton Gaál]] (1868–1932) * István Gajdócsi (1924–1989) * László Gajdos (1962–) *[[Kinga Gál]] (1970–) *Zoltán Gál (1940–) *Zoltán J. Gál (1973–) *András Gálszécsy (1933–2021) * [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]]) *[[Sándor Garbai]] (1879–1947) *István Gaskó (1954–) *[[Ferenc Gáspár]] (1957–) *[[Sándor Gáspár]] (1917–2002) *[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011) *Elemér Gergátz (1942–2019) * [[Ernő Gerő]] (1898–1980) * [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka) * [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]]) *[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] *Árpád József Gógl (1939–) *[[Zoltán Gőgös]] (1960–) *[[Gyula Gömbös]] jákfai (1886–1936) * [[Árpád Göncz]] (1922–2015) *[[Kinga Göncz]] (1947–) *[[Ferenc Gordon]] (1893–1971) *Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporci'' (1818–1916) *Márta Görög *[[István Gorove]] de Gáttája (1819–1881) * [[Karoly Grosz]] (1930–1996) * Gusztáv Gratz (1875–1946) *[[Zsolt Gréczy]] (1964–) *[[Gergely Gulyás]] (1981–) *[[Zita Gurmai]] (1965–) *[[András Gyenes]] (1923–1997) *István Gyenesei (1948–2024) * János Gyöngyösi (1893–1951) * [[Márton Gyöngyösi]] (1977–) * [[János Győri]] (1935–) * [[Gergely Gulyás]] (1981–) * [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–) *[[András Gyürk]] (1972–) == H == * [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]]) *[[Ákos Hadházy]] (1974–) * János Hadik (1863–1933) *János Halmos (1847–1907) *[[Jenő Hamburger]] (1883–1936) *[[Csaba Hamori]] (1948–) *[[Tamás Harangozó]] (1979–) *[[Miklós Haraszti]] (1945–) *[[Péter Pál Harrach]] (1947–) *Ferenc Harrer (1874–1969) *Pál Harrer (1829–1914) *[[József Harustyák]] (1894–1970) *Ernő Havas (1914–1983) *[[Ferenc Havasi]] (1929–1993) *László Háy (1891–1975) *[[Árpád Házi]] (1908–1970) *[[András Hegedüs]] (1922–1999) *Lóránt Hegedüs (1872–1943) *Béla Hegedüs (1850–1906) *[[Béla Hegedüs]] (19??–????) *[[Péter Hegedűs]] (1963–) *Zsolt Hegedűs (1969–) *Károly Hencz (1877–1949?) *[[Csaba Hende]] (1960–) *Árpád Henney (1895–1980) *Károly Herényi (1950–) * [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]]) * István Hetényi (1926–2008) * [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002) * Aladár Hikádé *[[István Hiller]] (1964–) *[[Dezső Hiszékeny]] (1956–) *János Hock (1859–1936) *Imre Hollai (1925–2017) *[[Gyula Horn]] (1932–2013) *[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942) * [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]]) * Boldizsár Horvát (1822–1898) *Balázs Horváth (1942–2006) *Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978) *[[Imre Horváth]] (1901–1958) *[[István Horváth]] (1935–) *[[Márton Horváth]] (1906–1987) *Sándorné Horváth *[[Gábor Hunyadi]] *[[János Hunyadi]] *[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]] *István Huszár (1927–2020) * [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'') == I == *[[Pál Ilku]] (1912–1973) *[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946) *[[Pál Iványi]] (1942–) == J == *[[István Jakab]] (1949–) *[[Péter Jakab]] (1980–) *Károly Janza (1914–2001) *Zsigmond Járai (1951–) *[[Lívia Járóka]] (1974–) *[[Mihály Jassó]] (1936–) *[[Benedek Jávor]] (1972–) * [[Géza Jeszenszky]] (1941–) *Rudolf Joó (1946–2002) *Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962) *Gábor Juhász (1963–) *[[Hajnalka Juhász]] (1980–) *[[Péter Juhász]] (1971–) == K == *[[János Kádár]] (1912–1989) *[[Gyula Kállai]] (1910–1996) *Benjamin Kállay (1839–1903) *Miklós Kállay (1887–1967) *Károly Kamermayer (1829–1897) *[[Kálmán Kánya]] (1869–1945) *István Kapitány *[[László Kapolyi]] (1932–2014) *[[Gergely Karácsony]] (1975–) *Jenő Karafiáth (1883–1952) *[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva) *[[András Kármán]] (1973–) *[[Gyula Károlyi]] (1871–1947) *[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]]) *Ferenc Kárpáti (1926–2013) *Miklós Kásler (1950–2025) *Vilmos Kátai-Németh *Imre Katona * [[Kálmán Katona]] (1948–2017) *Lajos Kelemen (1923–2008) *György Keleti (1946–2020) *[[Gábor Kemény]] (1910–1946) *[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–) * Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948) *László Lóránt Keresztes (1975–) *Dezső Keresztury (1904–1996) *Kálmán Kéri (1901–1994) *[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–) *Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018) *[[Anna Kéthly]] (1889–1976) *[[János Kis]] (1943–) *[[Ödön Kisházi]] (1900–1975) *[[Károly Kiss]] (1903–1983) *[[Péter Kiss]] (1959–2014) *Mihály Kökény (1950–) * [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka) *[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]]) *György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892) *Gábor Klauzál de Szlavovicz *[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932) *[[Máté Kocsis]] (1981–) *[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt) *[[Imre Komjáthi]] (1968–) *[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974) *Imre Kónya (1947–) *[[Péter Kónya]] (1969–) *[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001) *Béla Köpeczi (1921–2010) *Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935) *János Kornai (1928–2021) (ekonomist) *Gyula Kornis *Mihály Korom (1927–1993) *[[Lajos Korózs]] (1958–) *Csaba Kőrösi (1958–) *[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']] *[[Lajos Kósa]] (1964–) *Domokos Kosáry (1913–2007) *[[István Kossa]] (1904–1965) *Ferenc Kossuth (1841–1914) * '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]]) *[[Béla Kovács]] (1908–1959) *Béla Kovács (1960–) *Imre Kovács (1913–1980) *[[István Kovács]] (1911–2011) *[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]]) *József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996) * [[László Kövér]] (1959–) *[[Mihael Kregar]] (1734–1803) *[[István Kristóf]] (1912–1979) *Kálmán Kulcsár (1928–2010) * [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?) *[[Gábor Kuncze]] (1950–) *[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929) *[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–) *Mihály Kupa (1941–2024) == L == * [[Géza Lakatos]] (1890–1967) * László Lakos (1945–) *[[Mónika Lamperth]] (1957–) * [[Jenő Landler]] (1875–1928) * Judit Lannert * Andor László (1914–1993) * Csaba László (1962–) *[[János Latorcai]] (1944–) * [[György Lázár]] (1924–2014) *[[János Lázár]] (1975–) *[[Ildikó Lendvai]] (1946–) *[[Katalin Lévai]] (1954–) *[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–) * Menyhért Lónyay (1822–1884) * Viktória Lőrincz * [[Géza Losonczy]] (1917–1957) * [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]]) *[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950) *[[György Lukács]] (1885–1971) *[[Janos Lukács]] (1935–) * László Lukács (1850–1932) == M == * [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]]) * [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]]) *[[Bálint Magyar]] (1952–) *[[Péter Magyar]] (1981–) *György Majláth (1786–1861) *György Majláth (1818–1883) *[[Pál Maléter]] (1917–1958) *József Marjai (1923–2014) *[[Péter Márki-Zay]] (1972–) *Imre Markója (1931–2008) *[[Emília Márkus]] (1860–1949) *József Márkus (1852–1915) *[[György Marosan]] (1908–1992) *Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964) *[[László Maróthy]] (1942–) *[[János Martonyi]] (1944–) *György Matolcsy (1955–) *[[Márta Mátrai]] (1948–) *János Mayer (1871–1955) * [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]]) * László Medve (1928–2008) * Lajos Méhes (1927–2002) * [[József Mekis]] (1910–1984) * Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959) *[[Attila Mesterházy]] (1974–) *Lázár Mészáros (1796–1858) *[[Lőrinc Mészáros]] (1966–) *[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980) *Ernő Mihályfi (1898–1972) *[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]]) *[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876) * Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948) * István Ferenc Mikola (1947–) * [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]]) * [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]]) *[[Erik Molnár]] (1894–1966) *[[Gyula Molnár]] (1961–) *[[Zsolt Molnár]] (1974–) *[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?) *[[Jolán Mónus]] (1901–1962) * [[Ferenc Münnich]] (1886–1967) == N == * Emil Nagy de Vámos (1871-1956) * [[Dániel Nagy]] (1910–1983) * [[Ferenc Nagy]] (1903–1979) *[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019) *[[Frigyes Nagy]] (1939–) * [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]]) *Imre Nagy (1957–) *[[István Nagy]] (1967–) *[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000) *[[Márton Nagy]] (1976–) *Miklós Nagy (1932–1974) *Sándor Nagy (1946–2015) *László Nánási (1906–1985) * [[Tibor Navracsics]] (1966–) * [[Dezső Nemes]] (1908–1985) * [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008) * [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]]) *[[Zoltán Németh]] (1972–) *[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]]) *Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987) * [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]]) *István Nikolits (1946–) *Sándor Nógrádi (1894–1971) *[[Előd Novák]] (1980–) *[[Katalin Novák]] (1977–) *Miklós Nyárádi (1905–1976) *[[Rezső Nyers]] (1923–2018) *[[György Nyisztor]] (1869–1956) == O == * [[Péter Olajos]] (1968–) * Károly Olt (1904–1985) * [[Imre Oltványi]] (1893–1963) * [[Anita Orbán]] (1974–) * [[Balázs Orbán]] (1986–) * László Orbán (1912–1978) * [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–) * István Orosz (1935–2024) *Gyula Ortutay (1910–1978) * [[Csaba Őry]] (1952–) * Péter Oszkó (1973–) * [[Miklós Óvári]] (1925–2003) == P == *László Pál (1942–2017) *Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946) *[[József Pálinkás]] (1952–) *[[László Palkovics]] (1965–) *[[Tivadar Pártay]] (1908–1999) *[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018) *[[Irena Pavlič]] (1934–2022) * Gyula Peidl (1873–1943) *[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–) * John Pepper/József Pogány (1886–1938) * Zsigmond Perényi (1783–1849) * László Pesta (1902–1998) * Pál Pesthy (1873–1952) *[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[János Péter]] (1910–1999) *Anna Petrasovits (1954–) *József Petrétei (1958–) *Gábor Petri (1914–1985) *[[Károly Peyer]] (1881–1956) *[[Zoltán Pfeiffer]] (1900–1981) *[[Sándor Pintér]] (1948–) *Ignác Pióker (1907–1988) *[[László Piros]] (1917–2006) *[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938) *[[Zoltán Pokorni]] (1962–) *[[Karl Polányi]] (1886–1964) *Károly Polinszky (1922–1998) *[[Kornél Polonyi]] (1927–2023) *Kálmán Pongrácz (1898–1980) *Gergely Pongrátz (1932–2005) *[[Gábor Pósfai]] (1982–) *[[Imre Pozsgay]] (1933–2016) *István Prepeliczay (1936–2002) *Ottokár Prohászka (1858–1927) *[[Frigyes Puja]] (1921–2008) * Endre Puky de Bizák (1871–1941) * [[Árpád Pullai]] (1925–2025) == R == * Ferenc Rabár (1929–1999) * Jenő Rácz (1907–1981) * [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883) * [[László Rajk]] (1909–1949) * Ferenc Rajniss (1893–1946) *[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971) *István Rakovszky (1858–1931) *Károly Ráth (1821/29–1868/97)? *Anna Ratkó (1903–1981) * Ádám Récsey (1775–1852) *[[Miklós Réthelyi]] (1939–) *[[Miklós Réti]] (1944–2017) * [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959) *[[Máriusz Révész]] (1967–) *Miklós Ribnyánszki (1915–1980) *[[Antal Rogán]] (1972–) *József Román (1908–1970) *[[Pál Romány]] (1929–2019) *[[Sándor Rónai]] (1892–1965) *[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3) *[[Bálint Ruff]] (1981–) *[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–) == S == *András Sajó (1949–) *[[László Sándor]] (1949–) *[[Gáspár Sándor]] (1911–1980) *Jozsef Sándor (1853–1945) *[[István Sarlós]] (1921–2006) *[[András Schiffer]] (1971–) * [[Pál Schmitt]] (1942–) *[[Andor Schmuck]] (1970–) *Erzsébet Schmuck (1954–) *[[György Schöpflin]] (1939–) *Emil Schultheisz (1923–2014) * Béla Scitovszky (1878–1959) * Tibor Scitovszky (1875–1959) *[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–) *[[Zsolt Semjén]] (1962–) *Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888) *[[Miklós Seszták]] (1968–) * Endre Sík (1891–1978) *[[István Simicskó]] (1961–) *Pal Simon (1929–2021) * Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946) *Jenő Sipőcz (1878–1937) *[[Margit Slachta]] (1884–1974) *[[Tamás Sneider]] (1972–) *[[János Söjtör]] (1918–1995?) * [[László Sólyom]] (1942–2023) *[[Ferenc Somogyi]] (1945–) *[[László Somogyi]] (1932–) *[[Miklós Somogyi]] (1896–1980) *[[István Stadinger]] (1927–2018) *[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996) *Tamás Suchman (1954–2023) *[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988) *[[Dezső Sulyok]] (1897–1965) *[[Tamás Sulyok]] (1956–) *[[László Surján]] (1941–) *[[György Szabad]] (1924–2015) * Árpád Szabó (1878–1948) * Gergely Szabó (1921–2000) *[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924) *István Szabó de Sokorópátka *[[István Szabó]] (1906–1974) *István Szabó (1924–2017) *Iván Szabó (1934–2005) *[[János Szabó]] (1937–2021) *[[Pál Szabó]] (1893–1970) *Piroska Szabó *[[Rebeka Szabó]] (1977–) *[[Sándor Szabó]] (1985–) *[[Tímea Szabó]] (1976–) *Zoltán Szabó (1914–2007) *Imre Szacsvay (1818–1849) *[[József Szájer]] (1961–) *[[Árpád Szakasits]] (1888–1965) * [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946) * [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–) *László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar *[[Béla István Szalai]] (1922–2008) *Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'') *Zoltán Szántó (1893–1977) *Ferenc Szeder (1881–1952) *Bertalan Szemere (1812–1869) * [[Tibor Szamuely]] (1890–1919) *[[Tibor Szanyi]] (1956–) * [[Béla Szántó]] (1881–1951) * [[Zoltán Szántó]] (1893–1977) * [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]]) *[[Csanád Szegedi]] (1982–) *Ferenc Székely (1842–1921) *[[Imre Szekeres]] (1950–) *[[Bernadett Szél]] (1977–) * [[Kálmán Széll]] (1843–1915) * Bertalan Szemere (1812–1869) * Béla Szende de Keresztes (1823–1882) *Károly Szendy (1885–1953) *[[István Szent-Iványi]] (1958–) *[[Sándor Szent-Iványi]] (1902–1983) *Zoltán Szépvölgyi (1921–2006) *Gyula Szapáry (1832–1905) *[[Miklós Seszták]] (1968–) *[[Péter Szijjártó]] (1978–) *(Mihály Szilágyi) *[[Katalin Szili]] (1956–) *[[István Szirmai]] (1906–1969) * [[József Szlávy]] ''de Érkenéz et Okány'' (1818–1900) * László Szőgyény-Marich (1806–1893) * Zsigmond Szőgyény (1775–1826) * Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946) * [[Mátyás Szűrös]] (1933–) == T == * [[József Takács]] (1884–1961) * Zoltán Tanács * Mihály Tancsics (1799–1884) *[[István Tarlós]] (1948–) *Zoltán Tarr *András Tasnádi Nagy (1882–1956) *[[Ilona Tatai]] (1935–) *[[Géza Teleki]] (1911–1983) *László Teleki IV de Szék (1811–1861) * [[Pál Teleki]] (1879–1941) *[[Gyula Thürmer]] (1953–) *[[Zoltán Tildy]] (1889–1961) *Mátyás Tímár (1923–2020) * [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]]) *[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902) *[[József Tóbiás]] (1970–) *Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959) *[[József Torgyán]] (1932–2017) *[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–) *[[Bertalan Tóth]] (1975–) *[[Csaba Toth]]? *Dezső Tóth (1925–1985) *[[Rezső Trautmann]] (1907–1995) *[[László Trócsányi]] (1956–) *Béla Turi-Kovács (1935–2023) *[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]]) == U == * Lajos Újfalussy (1823–1899) *[[István Ujhelyi]] (1975–) *Gyula Úszta (1914–1995) == V == *[[Ágnes Vadai]] (1974–) *[[Imre Vajda]] (1900–1969) *Gábor Vajna (1891–1946) *[[Péter Vályi]] (1919–1973) *[[Béla Varga]] (1903–1995) * István Varga * [[Judit Varga]] (1980–) *[[Mihály Varga]] (1965–) *Zoltán Varga (1952–) *Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist) *[[Olivér Várhelyi]] (1972–) *Lajos Varjassy (1852–1934) *[[Péter Várkonyi]] (1931–2008) *[[Zoltán Vas]] (1903–1983) * [[István Vásáry]] (1887–1955) * Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980) * [[Pál Vastagh]] (1946–) * '''Miklós Vay''' (1802–1894) * [[Béla Vég]] (1922–2004) * János Veres (1957–) *József Veres (1906–1993) *[[Péter Veres]] (1897–1970) *Miklós Vida (1927–2005) *Miklós Villányi (1931–) *Dávid Vitézy *[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–) *Vince Vörös *Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872) == W == * [[Lajos Walko]] (1880–1954) * Sándor Wekerle (1848–1921) * Béla Wenckheim (1811–1879) == Z == *Ágost Zichy *Ferenc Zichy (1811–1900) *János Zichy (1868–1944) *József Zichy (1841–1924) *Károly Zichy (1753–1826) *[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955) *[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–) * Tibor Zsitvay (1884–1969) * [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986) * Béla Zsolt (1895–1949) *Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[Sándor Zöld]] (1913–1951) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]] [[Kategorija:Madžarski politiki|*]] 76fp761ym4qbp01nopb88ddfyvdgxhl Seznam plemiških rodbin na Slovenskem 0 50360 6771445 6765972 2026-10-28T11:56:33Z JozefD 5744 /* L */ 6771445 wikitext text/x-wiki '''Abecedni seznam pomembnejših [[plemič|plemiških]] [[rodbina|rodbin]] na [[Slovenija|Slovenskem]]'''. {{CompactTOC2}} == A == *[[Andeški grofje|Andeški]] (grofje) *[[Angerburg]] (Angerburžani) *[[Jernej Andrejka plemeniti Livnograjski|Andrejka pl. Livnograd]] *[[Apfaltrerji]] (Apfaltrern von Roy) (baroni) *[[Askvinci]] (grofje) *[[Attemsi]] (tudi Attimis, Attems; grofje) *[[Auerspergi]] (tudi Turjaški; [[baroni]], [[grofje]] in [[knezi]]) *[[Rodbina Agustich|Agustich]] (tudi ''Augustich'', s predikatom ''de Razderto'') *[[Avernas]] (tudi des Enfanns d´Avernas; grofje) *[[Artens]] == B == *[[Babos]] (de Szentgyörgyvölgy) *[[Rodbina Bátsmegyey|Bátsmegyey]] (de Páris et Nagy-Báts) *[[Rodbina Balogh|Balogh]] (de Ber) *[[Baltin]] (baroni) *[[Barbo Waxensteini]] (baroni, grofi) *[[Batthyany]] (baroni, grofje) *[[Baumkircher]] *[[Beck (plemiška rodbina)|Beck]] (baroni, grofje) *[[Benaglia]] *[[Rodbina Berke|Berke]] ([[Bakovci|de Nagy-Barkócz]]) *[[Berks]] *[[Berlendis]] *[[Billichgrätz]] ([[Polhograjski]]) (stara rodbina in kasnejša rodbina vidi: [[Kunstl]]) *[[Bosio]] *[[Bleiweisi|Bleiweis pl. Trsteniški]] (vitezi) *[[Born (družina)|Born]] ([[Baron|baroni]]) *[[:en:House_of_Borromeo|Borromeo]] (grofje, princi) *[[Boltežar]] (Balthasar - grofje) *[[Boromejci]] (grofje, princi) *[[Borutovci]] (knezi) *[[Brandisi]] (baroni, grofje) *[[Breški]] ([[von Friesach]]) (mejni grofi) *[[Breuner]] (grofje) * Brodej (baroni, grofje) *[[Brigido]] (baroni) *[[Brück]] (baroni) *[[Buben]] *[[Bucelleni]] (grofi) *[[Buchau]] (baroni, grofje) *[[:it:Buondelmonte_de'_Buondelmonti|Buondelmonti]] (knezi) *[[Buseti|Buzeti]] ([[Buseth]]) == C == *[[Celjski grofje|Celjski]] (tudi ''gospodje Savinjski'' in ''Žovneški gospodje'', grofje in knezi) *[[Oskar grof Christalnigg]] (rodbina ''Christalnigg von und zu Gillitzstein'') *[[Codelliji|Codelli pl. Fahnenfeld]] ([[Baron|baroni]]) *[[Cramm]] (baroni) *[[Cloßmann]] *[[Chorinsky]] (grofje, baroni) *[[Conti]] *[[Coronini]] (grofi) *Csák (Čak) *[[Czemetz]] *[[Czigany]] de Zagorhida (tudi Cigan/Zigan) == Č == *[[Čečker]] ([[Tschetschker]]) *[[Andrej Čehovin|Čehovin]] ([[baron]]) *[[Črešnjevec]] (tudi ''von/de Kerschbach'' ; vitezi, baroni, grofje ([[Tschreschnievec|Tschreschnievetz]]) *[[Črnomaljski gospodje]] == D == *[[Dannenfeld]] (baroni) *[[Maksimilijan Daublebsky|Daublebsky pl. Eichhain]] *[[Oto Detela|Detela]] *[[Dienersberg]] (baroni) *[[Dietrich]] *[[Dietrichstein]] (baroni, grofje) *[[Dornberg]] (po slovensko bi bilo: [[Trnovski]]) (baroni) *[[Devinski]] (tudi [[Thybein]] ) *[[Dyhrn]]i (baroni, grofje, knezi) == E == *[[Erkeinstainski]] ([[Erckenstain]] / [[Erckenstein]]) *[[Erbergi]] (baroni) *[[Ellachi]] *[[Eberbach]] *[[Eggenbergi]] (baroni, grofje, knezi) *[[Esterházyi]] (baroni, grofje, knezi) *[[Edlingi]] (baroni) *[[Egkh]] (baroni, grofje)(Egkh von Hungerspach, tudi Egg, Eck) *[[Engelshausi]] (baroni, grofje) == F == *[[Fini]] (tudi de Fini, Defini; baroni) *[[Codelliji|Fahnenfeldi]] (glej Codelliji) *[[Fraenzl pl. Vesteneck]] (vitezi) *[[Frankopani]] (baroni, grofje) *[[Formachri]] *[[Führenbergi]] *[[Fürstenbergi]] (grofje, knezi) == G == *[[Gačnik-Matija Gačnik]] ([[plemič]]) *[[Gačnik]] (Grad Kačjek nad Dobrno, Zdravilišče Dobrna) *[[Gadolla]] *[[Gagerni]] (baroni) *[[Gaisruck]] (baroni) *[[Gallenfelsi]] (baroni) *[[Galli]] (Gall von Gallenstein, tudi Galler; baroni) *[[Gera (plemiška rodbina)|Gera]] *[[Gödel-Lannoy|Gödel-Lannoyi]] (baroni) *[[Gondóli]] (tudi Gundulić; grofje) *[[Gogala pl. Leesthal]] *[[Gonvicz]] (Konjiški) *[[Goriški grofje]] (grofje, knezi, vojvoda) *[[Josip Gorup|Gorup pl. Slavinjski]] (vitezi) *[[Graben (plemiška rodbina)|Graben]] *[[Gradnik, Gradinico, Gradenigo]] (Beneški Dožje, utemeljitelji političnega sistema Benetk, tajniki Oglejskega patriarhata, župani (podestati) Kopra in Dubrovnika) *[[Grafenbergi]] (tudi Strassoldo-G.) *[[Peter Grasselli|Grasselli]] (vitezi) *[[Gruber (plemiška rodbina)|Gruber]] (Gruber von Grub) *[[Alfonz Gspan|Gspan]] (vitezi) *[[Gurki]] (Krški grofje) *[[Gussitsch]] (tudi Gusič; baroni) *Gotscthak (plemič) == H == *[[Habsburžani]] (cesarji) *[[Hadik]] (de Futak) (plemiči, grofje) *[[Hallerstein]]i *[[Harrach]] (baroni, grofje) *[[Háry]] (tudi ''Hari'' , plemiči in baroni s predikatom ''de Uriszek et Bethlen'') *[[Hebar]] (plemiči) *[[Hemeczperger]] (plemiči) *[[Henczelffy]] de Petrowcz (znani pod imenom petrovski Henclini) *[[Herbay]] (plemiči) *[[Herbersteini]] (Herberštajni) *[[Heunburg]] (tudi Vovbrški; grofje) *[[Hingenau]] (baroni) *[[Hohenwarti]] (grofje) *[[Hofbauer pl. Hohenwall]] *[[Hotko]] (plemiči) *[[Horvath]] (plemiči) *[[Hoyos]] ([[grofje]]) *[[Hrašovec pl. Homannsgült]] *[[Hungerspach]] (glej Egkh) *[[Hunyadi]] (kralji, vojvode, grofje) == I == *[[Igger]] (tudi Iški, Ižanski) *[[Isenhausen]] == J == *[[Jabornigg]] (tudi Jabornegg ali Javorniški; baroni) *[[Jakomini]] *[[Jurič]] (tudi Juritch, Juritsch; baroni) == K == *[[Kaiserfeld]] (tudi Blagattinschegg von K.) *[[Karadžordževiči|Karađorđevići]] *[[Karolingi]] (Karlman II. in Arnulf Koroški sta bila karantanski vojvodi, Arnulf je vladal [[Regnum Carantanum|Karantanskemu regnumu]]) *[[Ivan Kacijanar|Kazianer]] *[[Kalchegger]] (tudi Kalchegger von Kalchberg; baroni) *[[Kenessey]] (plemiči) *[[Rodbina Keresztury|Keresztury]] (plemiči) *[[Kevendt]] *[[Khevenhüllri]] (baroni, grofje, knezi) *[[Khiessl]] (tudi Khissl; baroni in grofje) *[[Khünburg]] (baroni in grofje) *Kleinschrodt * *[[Šola za podčastnike Slovenske vojske|Komel pl. Sočebran]] *[[Kondoray]] (plemiči) *[[König]] *[[Königsbrunn]] (baroni) *[[Korvin]] *[[Kozjaški|Kosiack]] (Kozjaški) (vitezi) *[[Krainai]] allias Rogan (plemiči) *[[Krane]] (baroni, grofje) *[[Krebsenbacher]]jevi (kosezi) *[[Kregar]] (plemiči) *[[Kreutberg]] (Kreutberžani) *[[Kulmer]] (tudi Culmar, Kulmer zum Rosenbichl und Hohenstein; baroni) *[[Kunstl von Billichgrätz]] (vidi: Bilichgrätz / Polhograjski) == L == *[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] (baroni, grofje) *[[Lampfrizhaimbi]] *[[Langenmantel]] (baroni) *[[Langi]] (tudi L.-Waldthurn, L.-Wellenburg, L. zu Leinzell; baroni) *[[Lanscsak]] (plemiči s predikatom ''de [[Buzinci|Büzincz]]'') *[[Lanthieri]] (grofje) *[[Lannoyi]] (tudi Gödel-Lannoy) *[[Anton Laschan|Laschan pl. Moorland]] (vitezi) *[[Laschan pl. Solstein]] *[[Lazariniji|Lazarini]] (baroni) *[[Lebzelterni]] (baroni) *[[Ivan Lenković|Lenković]] ([[baron]]i) *[[Leuzendorfi]] (grofje) *[[Lichtenbergi]] (grofje) *[[Lichtensteini]] (baroni, grofje, knezi) *[[Lippits]] (plemiči s predikatom ''de Korong'') *[[Löwensteini]] (tudi Lenwal-L.) *[[Lueggi]] ([[Predjamski]]) *[[Rodbina Luthar|Luthar]] (tudi ''Luttar'') == M == *[[Maasburg]] (baroni) *[[Maichau]] (Mehovski) *[[Mandelstein]] (baroni) *[[Mangspurg]] (Mengeški) *[[Massenberger]] *[[Matscheroll]] (Mačerolci) *[[Maurer]] (tudi Mauerburg; baroni) *[[Mettnitz]] (baroni) *[[Fran Miklošič|Miklošič]] (vitezi) *[[Mindorferji]] (baroni) *[[Močnik (priimek)|Močnik]] (vitezi) *[[Mocenigo, Močenik]] (Beneški Dožje) *[[Möderndorfer]] (kosezi) *[[Montfort]] (grofje) *[[Mordax(kosezi)|Mordax]] (kosezi) *[[Mordax]] (baroni) *[[Mornico, Mornik]] (Villa Monasterio, Varena, Lago di Como) *[[Mosconi]] (baroni) *[[Mucke]] *[[Müller pl. Dithenhof]] ([[baron]]i) == N == *[[Neudegg]] (Mirnski) *[[Neuhaus]] (baroni) *[[Lili Novy|Nowy pl. Wallersberg]] *[[Nugent]] (tudi Nugent-Pallavicini) (baroni, grofje) == O == *[[Ortenburžani]] (grofje) *[[Oberburg]] (tudi Gornjegrajski) (baroni) *[[Oblak (plemiška rodbina)|Oblak]] (glej Wolkensperg) *[[Orsini]] (tudi Ursini, Orsini-Rosenberg) (baroni, grofje, knezi) *[[Orsay]] (grofje) *[[Ostrovrharji]] (gospodje, baroni, grofje) == P == *[[Paradeiser]] (grofje) *[[Petazzi]] ([[Rodbina Petač|Petač]]) *[[Pichler]] (baroni) *[[Plöschen]] (tudi P. von Pogledt) *[[Pesniški]] *[[Petschacher]] *[[Poniatowski]] (grofje, knezi) *[[Pálffy]] (grofje) *[[Preu]] *[[Pethe]] (tudi Pethe de Hetes) (baroni) *[[Pistor]] *[[Pollak]] (od 1898 [[Pongrác Pósfay|Pósfay]] pl. [[Bakovci|veliko in malobakovski]]) *[[Pongrác Pósfay|Pósfay]] pl. [[Bakovci|veliko in malobakovski]] (pred 1898 pl. Pollak) *[[Ptujski]] (baroni) *[[Purgstall]] *[[Puštalski]] == Q == *[[Qualica]] ([[Qualizza von Quellenburg]]) == R == *[[Rain]] *[[Račić]] *[[Raffay]] (tudi Raffai, Rafai ,Rafay, Rafaj) *[[Raspi]] (baroni) *[[Rauber]] (tudi Ravberji) (baroni) *[[Raumschüssli]] (tudi Raumbschissel) (baroni) *[[Raunachi]] (Ravnaki morda tudi Ravenski) (baroni) *[[Rechbach]] (baroni) *[[Retzenheim]] *[[Rosenberg]] *[[Rudnicki]] (tudi Ruditzki, Rudicki) *[[Rusbachi]] == S == *[[Savinschegg]] (Savinšek, vitezi) *[[Sauer]] (baroni, grofje) *[[Saurau]] (grofje) *[[Scheuchenstuel]] (grofje) *[[Schifferstein]] (vitezi) *[[Schiwitz]] (Schiviz von Schivitzhoffen) *[[Schöffmann]] *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg|Schollmayer-Lichtenberg]] *[[Schönborn]] (baroni, grofje) *[[Schönfeld]] (baroni, grofje) *[[Schrottenbach]] (tudi Schrattenbach) (baroni, grofje) *[[Schwarzenberg]] (grofje, knezi) *[[Sibrik]] (plemiči) *[[Smledniški]] (tudi Flödniggi) (baroni) *[[Sohar]] (plemiči; tudi Žohar) *[[Spanheimi]] (Koroški vojvode in deželni gospodje Kranjske, mdr. tudi ustanovitelji cistercijanskega samostana [[Kostanjevica na Krki]]; *[[Landstrass]] tudi [[Landestrost]]) *[[Stainberg]] (Štembergi) *[[Teodor Szécsényi|Szécsényi]] (grofje) *[[Stürgkh]] (grofje) *[[Stubenberg]] (grofje) *[[Strassoldo]] (tudi S.-Grafenberg; grofje) *[[Stadl]] (baroni) *[[Steinitz]] *[[Stadler]] (tudi Stadler-Prohaska v.Guelfenburg) (baroni) *[[Szápáry|Szapary]] (grofje) *[[Szekely]] (grofje) *[[Szechy]] (grofje) *[[Szobothin]] (plemiči in baroni s predikatom de Muray-Szombath) == Š == *[[Fran Šuklje|Šuklje]] * [[Janez Nepomuk Šlojsnik|Šlojsnik/Schloisnigg]] (baroni) == T == *[[Tattenbachi]] (baroni) *[[Taxis]] (grofje) *[[Thannhausen]] (baroni, grofje) *[[Theinburg]] *[[Thurn]] (tudi T.-Valsassina-(Como-Vercelli), T. und Taxis) (grofje, knezi) *[[Jožef Tomše|Tomše pl. Savskidol]] *[[Traungauci]] *[[Trautmannsdorff]] (baroni, grofje, knezi) == U == *[[Karel Ulepič|Ulepič pl. Krainfels]] *[[Ursini von Blagay]] *[[Ursini von Rosenberg]] *[[Ungnad]] == V == *[[Valvasorji]] (tudi Valvazor) (baroni) *[[Vovbržani]] (grofje) *[[Grofje Višnjegorski|Višnjegorski gospodje]] (starejši rod, ki izhaja iz sorodstva sv. Heme ([[Hema]]), ter njihovi nasledniki ministeriali, ki so prevzeli le ime po Višenjskih, ki pa niso imeli predikat [[grofje]] ) ([[Grafen von Weichselburg]]) *[[Vetter]] (tudi Vetter von der Lilie) (baroni, grofje) == W == *[[Wageni]] (tudi Wagen von Wagensperg, Bogenšperški) (baroni) *[[Walsee]] (tudi Waldsee) (grofje) *[[Werneck]] (baroni) *[[Widmannsstätter]] (tudi Beck(h) von W.) *[[Windischgrätzi]] (tudi Windisch-Gratz) (grofje, knezi) *[[Oblak von Wolkensperg|Wolkensperg]] (tudi Oblak von Wolkensperg) (baroni) *[[Karel Wurzbach|Wurzbach pl. Tannenberg]] (baroni) *[[Constantin von Wurzbach|Wurzbach pl. Tannenberg]] (vitezi) *[[Wildenstein]] (baroni, grofje) *[[Wurmbrandi]] (tudi Wurmbrand-Stuppach) (baroni, grofje) *[[Werner]] (baroni) *[[Wintershofen]] (tudi W. zu Drachenburg) *[[Wildenfels]] (tudi Solms-W.) *[[Werdenberg]] (grofje) *[[Warren]] (tudi W.-Lippit) (baroni) *[[Wechsler]] (baroni) == Z == *[[Zeckern]] *[[Zehentner]] (baroni) *[[Zellenberger]] *[[Zhisman]] (Čižman, vitez) *[[Ivan Zhuber|Zhuber pl. Okrog]] (Čuber) *[[Zichy]] (baroni, grofje) *[[Zois|Zois pl. Edelstein]] ([[baron]]i) *[[Zollern]] (grofje) *[[Zwickel]] (baroni) == Ž == *[[Žagar pl. Sanaval]] == Literatura == *''Adelslexikon des österreichischen Kaisertums. 1804-1918.'' Ur. Peter Frank-Döfering. Dunaj, Freiburg, Basel, 1989. *[[Dušan Kos|Kos, Dušan]]: ''Vitez in grad : vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja.'' Ljubljana, ZRC SAZU, 2005 *ÖBL: ''[http://www.oeaw.ac.at/oebl/ Österreichisches Biographisches Lexikon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101125130859/http://www.oeaw.ac.at/oebl/ |date=2010-11-25 }}'' *Mariano Rugále in Miha Preinfalk (2010): ''Blagoslovljeni in prekleti, I.del''. Založba Viharnik, Ljubljana *[[Slovenski biografski leksikon]] *[[Constantin von Wurzbach|Wurzbach, Constantin von]]: BLKÖ: [[s:de:Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich|''Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche 1750 bis 1850 im Kaiserstaate und in seinen Kronländern gelebt haben'']] - deloma prenešen v nemški Wikivir ==Glej tudi== *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Slovenske fevdne prisege]] [[Kategorija:Slovenski plemiči|*]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|*]] [[Kategorija:Karantanski knezi|*]] [[Kategorija:Seznami vladarjev|*]] 753a0331n4qynh1doi6ez2fxm5p8u6h Seznam izraelskih politikov 0 51698 6771389 6460514 2026-10-28T09:36:08Z ~2026-44996-51 264415 6771389 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Izraelci|izraelskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Izraelcev|Izrael|izraelskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == * [[Mansur Abas]] (Mansour Abbas) *[[Aaron Abuhatzera]] *[[Gershon Agron]]  * [[Yosef Almogi]] * [[Yigal Allon]] * [[Shulamit Aloni]] * [[Meir Amit]] * [[Yehuda Amital]] * [[Shaul Amor]] * [[Zalman Aran]] * [[Shoshana Arbeli-Almozlino]] * [[Moshe Arens]] * [[Yoram Aridor]] *[[Gabi Aškenazi]] *[[Daniel Auster]] * [[Colette Avital]] * [[Shmuel Avital]] * [[Ruhama Avraham]] == B == * [[Ehud Barak]] ([[1942]]) * [[Moshe Baram]] * [[Uzi Baram]] *[[Nir Barkat]] * [[Chaim Bar-Lev]] * [[Yisrael Bar-Yehuda]] ([[1895]]-[[1965]]) * [[Yisrael Barzilai]] * [[Binyamin Ze'ev Begin]] (Benny Begin) * [[Menachem Begin]] ([[1913]]-[[1992]]) * [[Yossi Beilin]] * [[Jicak Ben-Aaron]] ([[1906]]) * [[Shlomo Ben-Ami]] * [[Binyamin Ben-Eliezer]] * [[David Ben-Gurion]] ([[1886]]-[[1973]]) *[[Itamar Ben-Gvir]] *[[Naftali Bennett]] * [[Shlomo Benizri]] * [[Mordechai Bentuv]] * [[Mordechai Ben-Porat]] * [[Jicak Ben-Zvi]] * [[Jicak Berman]] * [[Peretz Bernstein]] * [[Azmi Bishara]] * [[Victor Breilovsky]] *[[Avraham Burg]] * [[Yosef Burg]], Rabbi == C == * [[Moshe Carmel]] * [[Chaim Cohen]] * [[Eliezer Cohen]] * [[Geula Cohen]] *[[Meir Cohen]] * [[Raanan Cohen]] * [[Rachel Cohen]] * [[Ran Cohen]] * [[Jicak Cohen]] * [[Yigal Cohen-Orgad]] == Č == * [[Amičaj Čikli]] == D == * [[Nissim Dahan]] * [[Moshe Dayan]] * [[Yael Dayan]] *[[Aryeh Deri]] * [[Ben Zion Dinur]] *[[Neta Dobrin]] * [[Sara Doron]] * [[Arieh Leib Dulchin]] == E == * [[Abba Eban]] ([[1915]] - [[2002]]) * [[Yuli Edelstein|Yuli Yoel Edelstein]] * [[Rafael Edri]] * [[Simha Ehrlich]] *[[Gadi Eisenkot]] * [[Efi Eitam]] * [[Michael Eitan]] * [[Rafael Eitan]] ([[1929]] - [[2004]]) *Gadi Eizenkot ? * [[Binyamin Elon]] *[[Gilad Erdan]] * [[Tamar Eshel]] * [[Levi Eshkol]] * [[Gideon Ezra]] == F == * [[Moshe Feiglin]] *[[Isavi Fredž]] == G == *[[Moshe Gafni]] *[[Joav Galant]] * [[Yisrael Galili]] ([[1911]] - [[1986]]) *[[Zehava Gal-On]] *[[Gila Gamliel]] *[[Beni Ganc]] (Benny/[[Benjamin Gantz]]) * [[Inbal Gavrieli]] * [[Yaakov Geri]] *[[Yair Golan]] * [[Akiva Govrin]] * [[Tamar Gozhanski]] * [[Jicak Greenbaum]] * [[Haika Grossman]] * [[Pesach Gruper]] * [[Mordechai Gur]] * [[Chaim Gvati]] == H == *[[Efraim Halevi]] *[[Zevulon Hammer]] *[[Tzachi/Cahi Hanegbi]] *[[Michael Harish]] *[[Zena Harman]] *[[Sharren Haskel]] *[[Gideon Hausner]] *[[Oren Hazan]] *[[Yaakov Michael Hazani]] *[[Theodor Herzl]] *[[Chaim Herzog]] *[[Jicak Hercog]] *[[Shlomo Hillel]] *[[Tzipi Hotovely]] *[[Ron Huldaj]] *[[Yigal Hurvitz]] *[[Abba Hushi]] ([[1898]] - [[1969]]) == I == * [[Beba Idelson]] * [[Feige Ilanit]] *[[Mordecai Ish-Shalom]] * [[Dalia Itzik]] == J == *[[Dov Joseph]] (Bernard Joseph)   *[[Giora Josephtal]] *[[Senta josephtal|Senta Josephtal]] == K == * [[Avigdor Kahalani]] *[[Meir Kahane]] * [[Eliezer Kaplan]] *[[Yitzhak Kariv]] * [[Moše Katsav]] ([[1945]]) *[[Haim Katz]] [[Ya'akov Katz]] * [[Yisrael Katz]] *[[Ephraim Katzir]] Katchalski *[[Avraham Katz-Oz]] * [[Yisrael Katz-Oz]] * [[Yisrael Kessar]] * [[Moshe Kol]] *[[Theodor "Teddy" Kollek]] * [[Chaim Korfo]] == L == * [[Chaim Landau]] * [[Uzi Landau]] * [[Tommy Lapid]] *[[Jair Lapid]] * [[Zipora Laskov]] * [[Pinhas Lavon]] * [[Jicak Meir Levin]] *[[Yariv Gideon Levin]] * [[David Levy (izraelski politik)|David Levy]] * [[Jicak Levy]] *[[David Libai]] *[[Avigdor Lieberman]] * [[Amnon Linn]] * [[Zita Linker]] *[[Moshe Lion]]  * [[Amnon Lipkin-Shahak]] * [[Limor Livnat]] * [[Cipi Livni]] *[[Uri Lupolianski]]  * [[Kadish Luz]] == M == * [[David Magen]] * [[Ada Fishman Maimon]] * [[Yehuda Leib Maimon]] * [[Anat Maor]] * [[Yehoshua Matza]] * [[Golda Meir]] ([[1898]] - [[1978]]) * [[Michael Melchior]] * [[Dan Meridor]] * [[Yaakov Meridor]] *[[Merav Micha'eli]] * [[Roni Milo]] * [[Binyamin Mintz]] * [[Jicak Modai]] ([[1926]] - [[1998]]) * [[Shaul Mofaz]] * [[Jicak Mordechai]] *[[Yoav "Poli" Mordechai]] == N == * [[Peretz Naftali]] * [[Mordechai Namir]] * [[Ora Namir]] * [[Yehudit Naot]] ([[1944]] - [[2004]]) * [[Dan Naveh]] * [[Jicak Navon]] (Yitzhak Navon) * [[Yaakov Ne'eman]] * [[Yuval Ne'eman]] * [[Arie Nehemkin]] * [[Benjamin Netanyahu]] ([[1949]] -) * [[Moshe Nissim]] * [[Orit Noked]] * [[Mordechai Norok]] *[[Michael Nudelman]] == O == * [[Ayman Odeh]] *[[Avraham Ofer]] *[[Amir Ohana]] * [[Asher Ohana]] * [[Ehud Olmert]] * [[Zevulun Orlev]] * [[Chaim Oron]] == P == * [[Yosef Jicak Paritzky]] * [[Gideon Pat]] * [[Nathan Peled]] * [[Šimon Peres]] ([[1923]] - 2016) * [[Amir Peretz]] ([[1952]]) * [[Jicak Chaim Peretz]] (Yitzhak Haim Peretz) * [[Shoshana Persitz]] * [[Ophir Pines-Paz]] * [[Rafael Pinhasi]] * [[David Zvi Pinkas]] * [[Avraham Poraz]] == R == * [[Jicak Rabin]] ([[1922]] - [[1995]]) * [[Dalia Rabin-Pelossof]] * [[Yehoshua Rabinovich]] * [[Jicak Rafael]] * [[Chaim Ramon]] *[[Miri Regev]] * [[David Remez]] * [[Elimelech Shimon Rimalt]] * [[Reuven Rivlin]] * [[Yisrael Rokach]] * [[Idan Roll]] * [[Pinchas Rosen]] * [[Shlomo Rosen]] *[[Simče Rotman]] * [[Amnon Rubinstein]] * [[Elyakim Rubinstein]] == S == * [[Gideon Sa'ar]] * [[Eliezer Sandberg]] * [[Tova Sanhedrai]] * [[Pinchas Sapir]] * [[Yosef Sapir]] * [[Yossi Sarid]] * [[Eliahu Sasson]] *[[Menachem Savidor]] *[[Elazar Shach]] * [[Ze'ev Scherf]] * [[Gonen Segev]] * [[Yosef Serlin]] *[[Stav Shaffir]] * [[Moshe Shahal]] *[[Ayelet Shaked]] * [[Avner Hai Shaki]] * [[Ilan Shalgi]] * [[Silvan Shalom]] * [[Jicak Shamir]] (1915 - 2012) *[[Yair Shamir]] * [[Moshe Chaim Shapira]] * [[Yaakov Shimshon Shapira]] * [[Yosef Yisrael Shapira]] * [[Natan Sharansky]] * [[Moshe Sharett]] ([[1894]] - [[1965]]) * [[Avraham Sharir]] * [[Zalman Shazar]] * [[Behor Shalom Sheetrit]] * [[Meir Sheetrit]] * [[Shimon Sheetrit]] * [[Victor Shem-Tov]] * [[Avraham Shohat]] * [[Eliezer Shostak]] *[[Shlomo Zalman Shragai]] (Fajwlowicz) (1899–1995) * [[Shalom Simhon]] *[[Bezalel Smotrich]] * [[Efraim Sneh]] * [[Moshe Sneh]] ([[1909]] - [[1972]]) *[[Yosef Sprinzak]] *[[Yuri Stern]] * [[Orit Strook]] * [[Eliahu Suissa]] == Š == * [[Ariel Šaron]] ([[1928]] - 2014) == T == * [[Jicak Tabenkin]] (Yitzhak Tabenkin) * [[Shmuel Tamir]] * [[Yuli Tamir]] * [[Salah Tarif]] *[[Ahmad Tibi]] * [[Moše Yaakov Toledano]] *[[Aida Touma-Suleiman]] * [[Yair Tzaban]] * [[Aaron Tzizling]] * [[Yaakov Tzur]] == U == * [[Aaron Uzan]] == V == * [[Matan Vilnai]] == W == * [[Zerah Warhaftig]] * [[Ezer Weizman]] * [[Chaim Weizmann]] * [[Einat Wilf]] == Y == * [[Gad Yaakobi]] * [[Aaron Yadlin]] * [[Shaul Yahalom]] * [[Aaron Yariv]] *[[Danny Yatom]] * [[Eli Yishai]] * [[Yisrael Yishayahu]] (Yeshayahu) * [[Dov Yosef]] * [[Chaim Yosef Zadok]] *[[Ovadia Yosef]] == Z == *[[Jamal Zahalka]] *[[Rehavam Zeevi]] * [[Mordechai Zipori]] *[[Haneen Zoabi]] *[[Miki Zohar]] {{div col end}} ==Glej tudi==: * [[Seznam palestinskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Izraelcev|Politiki]] [[Kategorija:Izraelski politiki|*]] qqxh8vbuv6s5yvgfhcy9uwy0s0etwsx Seznam bolgarskih politikov 0 67375 6771297 6760518 2026-10-27T23:04:58Z ~2026-44996-51 264415 /* O */ 6771297 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nora Ananieva]] - [[Georgi Andreev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Račo Angelov]] - [[Vărban Angelov]] - [[Nadja Asparuhova]] (''=Najde Ferhadova'') - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - Desislava Atanasova - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Evgenij Bakărdžiev]] - [[Nikola Bakărdžiev]] - [[Marko Balabanov]] - [[Milko Balev]] - [[Angel Balevski]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] ''Nikolov'' -Djadoto - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] (car) - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - [[Nikola Bronzov]] - [[Andrej Bundžulov]] - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] - [[Atanas Burov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Kirjak Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Vasil Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Grigor Češmedžiev]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Konstantin Dăržilov]]-Dinkata (1798-1890) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - ([[Goce Delčev]]) - Velislava Delčeva - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Ivanka Dikova]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dančo Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]]-Gemeto - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Georgi Dinkov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Ognjan Dojnov]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov|''Aleksandr Dondukov''-''Korsakov'']] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Dimităr Dragiev]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Kiril Dramaliev]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Georgi Džagarov]] - [[Angel Džambazki]] - [[Kostadin Džatev]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Asja Emilova|Asja (Angelova) Emilova]] - ''[[Kazimir Ernrot]]'' (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandăkova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - Ginju Ganev - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Nikola Genadiev]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Ilija Georgov]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - Kostadin Gjaurov - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/''[[Hadžidimov]]'' (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - Ivan (Nikolov) Ivanov - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - ([[Ivan Karaivanov]]: bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Stojan Karadžov]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Dimo Kazakov]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova|Natalija (Vasileva) Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Emilija Kostova]] - [[Stojan Kosturkov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - Ivan Krastev - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] - [[Radi Kuzmanov]] == L == [[Elena Lagadinova]]-''Amazonka'' - [[Ilija Lazarov|Ilija (Dimitrov) Lazarov]] - ''Ruben Avramov Levi'' - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandăr Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Nikola Manolov]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Janko Markov]] - [[Stojan Markov]] - [[Evgeni Mateev]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Petăr Meždurečki]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) - [[Ivan Mihajlov]] (1897-1982) - [[Stojan Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail (Rajkov) Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Minčo Minčev]] - [[Nikola Georgiev Minčev|Nikola (Georgiev) Minčev]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Mišo Mišev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Vasil Mrăčkov|Vasil (Željazkov) Mrăčkov]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Raja Nazarjan]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov|Dimităr (Manolov) Nejkov]] - [[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Elena Noneva]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Obbov]] - [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Lazar Pajakov]]=L. Conev Nenov - [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - Pavlina Panova - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Konstantin Penčev]] - Sašo Penov - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]] - [[Zahari Petrov]] - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Ivan Popov]] - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov|Vladimir (Tomov) Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Jaroslav Radev]] - [[Muravej Radev]] - [[Radi Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Vešdi Rašidov]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov|Janko (Ivanov) Sak]][[Petăr Pančevski|ă]]<nowiki/>zov - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - Janaki Stoilov - [[Konstantin Stoilov]] - Slavčo Stoilov - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Nikola Stojčev]] - [[Todor Stojčev]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Anton Strašimirov]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Angel Šiškov]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] Želev - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Dimităr Todorov]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - Petko J(urdanov) Todorov - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Stojan Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] - [[Marko Turlakov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Pando Vančev]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Vladimir Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - Krasimir Vlahov - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Janko Zabunov]] - [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Pantelej Zarev]] (r. Pantev) - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Nikolaj Žišev]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] tkm87h4f8ic35aom7tn0cwwrkdgqxz1 Soja 0 69746 6771020 6756345 2026-10-27T12:00:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771020 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Soja | image = Soybean.USDA.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[Glycine]]'' | species = '''''G. max''''' | binomial = ''Glycine max'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Elmer Drew Merrill|Merr.]] }} '''Soja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glycine max''''') je [[stročnica]], ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega [[Seme|semena]] z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo. Obstajajo razne [[sorta|sorte]] soje, ki se med seboj močno razlikujejo, in to ne samo po [[oblika|obliki]] [[zrno|zrna]], [[barva|barvi]] in [[okus]]u, pač pa tudi po [[kemija|kemični]] sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek [[maščoba|maščob]] - povprečno 19 % in [[beljakovina|beljakovin]] - povprečno 37 % ter pomembne količine [[vitamin]]ov A in B skupine. Soja se v [[prehrana|prehrani]] uporablja podobno kot druge [[stročnica|stročnice]], vendar njen [[okus]] in [[vonj]] večini [[človek|ljudem]] ni prijeten, zato jo uporabljajo v [[industrija|industriji prehrane]] predelano kot: * [[sojino mleko]], * [[sojin sir]] (bolj znan kot ''tofu''), * [[sojina moka]], * [[sojino olje]], * [[sojina omaka]] * [[sojini briketi]] Razmaščeni fižol je poceni vir beljakovin v krmi. Sojini proizvodi so sestavine mnogih nadomestil za meso in mlečne izdelke.<ref name="Riaz2006">{{navedi knjigo|last=Riaz|first=Mian N.|title=Soy Applications in Food|publisher=[[CRC Press]]|location=Boca Raton, FL|year=2006|isbn=0-8493-2981-7}}</ref> Vsebuje pomembne količine [[Fitična kislina|fitične kisline]], mineralov in vitaminov B. Sojino olje se uporablja v prehrani in industriji. Tradicionalni nefermentirani izdelek je sojino mleko, iz katerega izdelujejo [[tofu]] in tofujevo kožico. Fermentirani izdelki so [[sojino olje]]/[[Sojina omaka|omako]], fermentirana fižolova pasta, ''[[natto]]'' in ''tempeh''. Glavne proizvajalke soje so [[Združene države Amerike]] (32%), [[Brazilija]] (32%) in [[Argentina]] (18%). == Taksonomska razvrstitev == Različne sorte soje se uporabljajo za mnoge namene. Rod ''Glicin'' ''Willd''. je razdeljen v dva podroda, ''Glicina'' in ''Soja''. Podrod ''Soja'' vključuje kultivirano sojo (''Glycine max'') in divjo sojo (''Glycine soja''), ki uspeva divje na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji. Obe vrsti sta enoletnici.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ram J.|last1=Singh|first2=Randall L.|last2=Nelson|first3=Gyuhwa|last3=Chung|title=Genetic Resources, Chromosome Engineering, and Crop Improvement: Oilseed Crops, Volume 4|publisher=Taylor & Francis|location=London|date=November 2, 2006|page=15|url=https://books.google.com/?id=lQ9bcjETlrIC&lpg=PA15&pg=PA15|isbn=978-0-8493-3639-3}}</ref> Podrod ''Glycine'' vsebuje 25 trajnic, ki uspevajo od Avstralije do Afrike.<ref>{{cite conference|first=Theodore|last=Hymowitz|editor-first=J.B.|editor-last=Sinclair|editor2-first=G.L.|editor2-last=Hartman|title=Evaluation of Wild Perennial Glycine Species and Crosses For Resistance to Phakopsora|book-title=Proceedings of the Soybean Rust Workshop|pages=33–37|publisher=National Soybean Research Laboratory|date=August 9, 1995|location=Urbana, IL|accessdate=}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.2307/2443241|first1=C. A.|last1=Newell|first2=T.|last2=Hymowitz|title=Hybridization in the Genus Glycine Subgenus Glycine Willd. (Leguminosae, Papilionoideae)|journal=American Journal of Botany|volume=70|issue=3|pages=334–348|date=March 1983|publisher=Botanical Society of America|jstor=2443241}}</ref><ref>Heuzé V., Tran G., Giger-Reverdin S., Lebas F., 2015. Perennial soybean (Neonotonia wightii). Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. https://www.feedipedia.org/node/293 Last updated on September 30, 2015, 15:09</ref><ref>{{navedi splet|url=http://plants.jstor.org/taxon/jstor/Neonotonia.wightii|title=Neonotonia wightii in Global Plants on JSTOR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tropicalforages.info/key/Forages/Media/Html/Neonotonia_wightii.htm|title=Factsheet – Neonotonia wightii|work=tropicalforages.info}}</ref> Kot drugim rastlinam z dolgo zgodovino vzgoje ne moremo več z zagotovostjo slediti izvoru.<ref>{{navedi knjigo|author1=Shekhar, Hossain|author2=Uddin, Howlader|author3=Zakir Hossain|author4=Kabir, Yearul|title=Exploring the Nutrition and Health Benefits of Functional Foods|date=July 22, 2016|publisher=IGI Global|page=223|url=https://books.google.com/books?id=H2m_DAAAQBAJ&pg=PA223|accessdate=22 November 2017}}</ref> Gre za kulturo z velikim številom kultivarjev.<ref>{{cite journal|author1=Ghulam Raza|author2=Mohan B. Singh|author3=Prem L. Bhalla|editor1-last=Atanassov|editor1-first=Atanas|title=In Vitro Plant Regeneration from Commercial Cultivars of Soybean|journal=Biomed Research International |year=2017 |pmc=5485301 |doi=10.1155/2017/7379693}}</ref> == Opis == Kot pri večini rastlin sledimo rasti soji preko specifičnih morfoloških značilnosti med rastjo. === Kalitev === Prva faza rasti rasti je [[kalitev]], ki postane očitna s pojavom koreničice.<ref name="MP197Chapter2">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2014|chapter=Chapter 2|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter2.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|pages=1–8|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=21 February 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref> Gre za prvo fazo rasti [[Korenina|korenine]], do katere pride po 48 ur v idealnih pogojih rasti. Prva fotosintetska struktura je [[klični list]], ki se pojavi iz zemlje. Klični list deluje kot vir hranil v prvih 7-10 dneh življenja rastline.[[Slika:Glycine max 003.JPG|sličica|220x220_pik|Sojin fižolast sadež|levo]] === Zorenje === Prvi pravi listi razvijejo kot par enojnih rezil. Po prvem paru se razvijejo sestavljeni listi s tremi rezili. Vsak tridelni list ima tri do štiri lističe, dolge 6-15 cm, široke pa 2-7 cm. Pod idealnimi pogoji se rast stebla nadaljuje, pri čemer zraste iz stebla vsake 4 dni nova grča. Pred cvetenjem zrastejo korenine 1,9 cm na dan. Če so prisotne bakterije za fiksacijo dušika, se grče na koreninah razvijejo zelo hitro. Pojav novih grč se nadaljuje 8 tednov, dokler ga ne stabilizira [[Simbioza|sožitje]] z bakterijami. Končne značilnosti rastline so različne, odvisne od genetike, kakovosti zemlje in podnebja; po navadi so visoke 51-127 cm<ref name="MP197Chapter19">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2000|chapter=Chapter 19: Soybean Facts|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter19.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|page=1|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=5 September 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref>, korenine pa segajo od 76-152 cm v globino.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=J. Michael|last2=Rhetoric|first2=Emeritus|last3=Hicks|first3=Dale R.|last4=Naeve|first4=Seth L.|last5=Bennett|first5=Nancy Bush|title=The Minnesota Soybean Field Book|date=2014|publisher=University of Minnesota Extension|location=St Paul, MN|page=33|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|accessdate=16 September 2016|archive-date=2013-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930151502/http://www1.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Soybean flowers.png|sličica|220x220_pik|Majhni vijoličasti cvet soje|levo]] === Cvetenje === [[Slika:Soybean soyabean fruits.jpg|sličica|391x391_pik|Zrela soja]] Cvetenje se pogosto začne, ko postanejo dnevi krajši od 12,8 ur. Razne vrste pa se različno odzivajo na spreminjanje dolžine dneva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Shurtleff|first1=William|last2=Aoyagi|first2=Akiko|title=History of Soybeans and Soyfoods in Sweden, Norway, Denmark and Finland (1735-2015): Extensively Annotated Bibliography and Sourcebook|date=2015|publisher=Soyinfo Center|location=Lafayette, CA|isbn=9781928914808|page=490|url=https://books.google.com/books?id=0gtpCgAAQBAJ&pg=PA490#v=onepage&q&f=false}}</ref> Soja razvije neopazne [[Cvet|cvetove]], ki izvirajo iz sredine [[Rastlinski list|lista]] in so bele, vijolične ali rožnate barve. Rast novih grč se lahko ustavi ob začetku cvetenja, odvisno od vrste. Vrste, pri katerih se rast novih grč nadaljuje, so bolj primerne za območja z dolgo rastno sezono. Soja pogosto spusti svoje liste preden dozorijo [[Seme|semena]]. [[Sadež]] je dlakav strok, ki raste v klastru treh do petih. Dolg je 3-8 cm z 2-4 semeni s premerom 5-11 mm. Pojavljajo se v raznolikih oblikah in barvah (črna, rjava, rumena in zelena). Tudi dvobarvna in barvita so pogosta. === Odpornost semen === Ovojnica zrelega fižola je trda, odporna na vodo in ščiti klični list ter strebelce pred poškodbami. Če ni razpokana, seme ne vzkali. Brazgotini na ovojnici pravimo hilus. Na eni stani je mikropil, skozi katerega lahko seme absorbira vodo. Semena, polna beljakovin, se lahko posušijo, a po oživijo po ponovni absorpciji vode. Raziskovalci so našli veliko topnih ogljikovih hidratov, ki varujejo viabilnost celic semena.<ref>{{cite journal|pages=225–30|doi=10.1104/pp.100.1.225|title=Maturation Proteins and Sugars in Desiccation Tolerance of Developing Soybean Seeds|url=https://archive.org/details/sim_plant-physiology_1992-09_100_1/page/225|year=1992|last1=Blackman|first1=S. A.|last2=Obendorf|first2=R. L.|last3=Leopold|first3=A. C.|journal=Plant Physiology|volume=100|pmid=16652951|issue=1|publisher=American Society of Plant Biologists|pmc=1075542}}</ref> Podelili so mu veliko patentov za tehnike zaščite bioloških membran in proteinov v suhem stanju. == Sojine beljakovine == [[Slika:Graded Seed.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina semena]] [[Slika:Soybeanvarieties.jpg|sličica|331x331_pik|Raznolike vrste soje za mnoge uporabe]]Vse semenke, razen družina trave/žitarice, vsebujejo globulinske proteine za shrambo, podobne sojinim proteinom vicilinu (7S) in leguminu (11S). [[Oves]] in [[riž]] sta edini izjemi, saj vsebujeta te proteine.<ref name="Seed Proteins 1999">Seed Proteins; Peter R. Shewery and Rod Casey (Eds) 1999. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands</ref> [[Kakav]] vsebuje protein globulin 7S, ki prispeva k okusu in aromi kakava in [[Čokolada|čokolade]]<ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|title=Subunit structure of the vicilin-like globular storage...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707233616/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|title=Cocoa-specific aroma precursors are generated by proteolytic...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234934/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-31 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324131437/http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[kava]] pa globulin 11S, odgovoren za okus in aromo kave.<ref>{{cite journal|url=https://dx.doi.org/10.1021/jf801734m|title=Comparative Proteomical Analysis of Zygotic Embryo and Endosperm from Coffea arabica Seeds|first1=Lívia L.|last1=Koshino|first2=Clarissa P.|last2=Gomes|first3=Luciano P.|last3=Silva|first4=Mirian T. S.|last4=Eira|first5=Carlos|last5=Bloch Jr.|first6=Octávio L.|last6=Franco|first7=Ângela|last7=Mehta|date=November 26, 2008|publisher=|journal=J. Agric. Food Chem.|volume=56|issue=22|pages=10922–10926|via=ACS Publications|doi=10.1021/jf801734m}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|title=Archived copy|accessdate=2013-08-24|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203144038/http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|archivedate=December 3, 2013|df=mdy-all}}</ref> Beljakovini vicilin in legumin spadata k super-družini kupinov, veliki družini funkcijsko raznolikih proteinov s skupnim izvorom, ki ji sledimo od [[Bakterije|bakterij]] k [[Evkarionti|evkariontom]], vključno z živalmi in višjimi rastlinami.<ref>{{cite journal|url=https://link.springer.com/article/10.1134%2FS0026893311030162|title=Evolution of seed storage globulins and cupin superfamily|doi=10.1134/S0026893311030162|volume=45|journal=Molecular Biology|pages=529–535}}</ref> 2S albumini sestavljajo veliko družino homolognih shrambenih proteinov, prisotnih v mnogih [[Dvokaličnice|dvokaličnicah]] in nekaterih [[Enokaličnice|enokaličnicah]], ne pa v travah.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Youle|first1=RJ|last2=Huang|first2=AHC|year=1981|title=Occurrence of low molecular weight and high cysteine containing albumin storage proteins in oilseed of diverse species|url=|journal=Am J Botany|volume=68|issue=|pages=44–48|doi=10.2307/2442990}}</ref> Soja vsebuje majhen, a pomemben protein 2S.<ref>{{cite journal|pmc=2570561|pmid=18949071|doi=10.2174/1874091X00802010016|volume=2|title=2S Albumin Storage Proteins: What Makes them Food Allergens?|year=2008|journal=Open Biochem J|pages=16–28|last1=Moreno|first1=FJ|last2=Clemente|first2=A}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal | last=Seber | first=Lauren E. | last2=Barnett | first2=Brian W. | last3=McConnell | first3=Elizabeth J. | last4=Hume | first4=Steven D. | last5=Cai | first5=Jian | last6=Boles | first6=Kati | last7=Davis | first7=Keith R. | editor-last=Antopolsky | editor-first=Maxim | title=Scalable Purification and Characterization of the Anticancer Lunasin Peptide from Soybean | journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=4 | date=2012-04-13 | doi=10.1371/journal.pone.0035409 | page=e35409}}</ref><ref>http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202153946.htm</ref> 2S albumini so združeni v prolaminsko super-družino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|title=AllFam – AllFam Allergen Family Factsheet|work=meduniwien.ac.at|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304045912/http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|archivedate=March 4, 2016|df=mdy-all}}</ref> Drugi alergeni proteini v tej super-družini so nespecifični rastlinski proteini lipidnega transporta, inhibitorji alfa-amilaze, inhibitorji tripsina in prolaminski hrambeni proteini v travah in žitaricah. Arašidi vsebujejo 20% 2S albuminov, 6% 7S globulinov in 74% 11S. Albumin 2S in globulin 7S sta odgovorna za relativno nizko vsebnost lizina v arašidih v primerjavi s proteini soje. == Gojenje == Soja je pomembna za cel svet, saj vsebuje veliko olja in proteinov. V ZDA olje ekstrahirajo s heksanom, razmaščena soja je nato krma za živino na industrijskem nivoju. Produkti iz soje so prisotni v mnogih procesiranih živilih. Med drugo svetovno vojno je postala pomembna v Evropi in Severni Ameriki kot nadomestek za drugo proteinsko hrano in vir olja. Med vojno so jo uporabljali kot gnojilo. === Pogoji za rast === Vzgoja je uspešna v podnebjih z vročimi poletji z optimumom pri 20-30 °C. Temperature pod 20 in nad 40 °C bistveno zavirajo rast. Najuspešneje raste na aluvialnih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi. Kot večina fižolnic vzpostavi simbiozo z dušik fiksirajočimi bakterijami ''Bradyrhizobium japonicum''. Sodobna soja doseže višino okoli enega metra v 80-120 dneh od sejanja do žetve. === Okoljska in zdravstvena vprašanja === [[Slika:Sembrado de soja en argentina.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina polja v Argentini]] Okoljske organizacije poročajo, da je kultivacija soje privedla do uničenja velikih površin amazonskega deževnega gozda, deforestacijo pa naj bi še naprej spodbujali.<ref>{{cite journal|last1=Fargione|first1=Joseph|last2=Hill|first2=Jason|last3=Tilman|first3=David|last4=Polasky|first4=Stephen|last5=Hawthorne|first5=Peter|title=Land Clearing and the Biofuel Carbon Debt|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-02-29_319_5867/page/1234|journal=Science|volume=319|issue=5867|pages=1235–1238|date=February 2008|doi=10.1126/science.1152747|pmid=18258862|bibcode=2008Sci...319.1235F}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8516931.stm|publisher=BBC News|title=Big Business Leaves Big Forest Footprints|date=February 16, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/10/11/opinion/sunday/deforestation-and-drought.html|title=Deforestation and Drought|date=October 11, 2015|work=The New York Times}}</ref> Ameriških znanstvenik za prst Andrew McClung je prvi pokazal potencial brazilske zemlje, kar mu je prinselo svetovno nagrado za prehrano leta 2006.<ref>{{navedi novice|first=Susan|last=Lang|title=Cornell Alumnus Andrew Colin McClung Reaps 2006 World Food Prize|url=http://www.news.cornell.edu/stories/June06/World.Food.prize.ssl.html|work=Chronicle Online|publisher=Cornell University|date=June 21, 2006|accessdate=February 18, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|title=The Cerrado: Brazil's Other Biodiverse Region Loses Ground|date=April 14, 2011|last=Pearce|first=Fred|publisher=Yale University|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2016-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160913030125/http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|url-status=dead}}</ref> Vseeno pa so naleteli na težave zaradi kratkih dnevov in pomanjkanja letnih časov, zato so morali najprej razviti "tropsko sojo", ki bi cvetela kasneje, da ima rastlina več čast za zorenje. Po več letih vzgoje je to uspelo veji brazilskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="vqronline.org">{{navedi splet|url=http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|title=Soy in the Amazon - VQR Online|publisher=vqronline.org|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016104750/http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|url-status=dead}}</ref> Človeško blato iz čistilnih naprav je lahko gnojilo za sojo, a lahko vsebuje povišano koncentracijo kovin.<ref>{{cite journal|title=Molybdenum Uptake by Forage Crops Grown on Sewage Sludge-Amended Soils in the Field and Greenhouse|url=http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|format=PDF|publisher=Cornell University|journal=Journal of Environmental Quality|date=May–June 2000|volume=29|issue=3|last1=McBride|first1=M. B.|last2=Richards|first2=B. K.|last3=Steenhuis|first3=T.|last4=Spiers|first4=G.|pages=848–854|doi=10.2134/jeq2000.00472425002900030021x|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610085409/http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|archive-date=2022-06-10|access-date=2018-01-31|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal|title=Residual Effects of Sewage Sludge on Soybean: II. Accumulation of Soil and Symbiotically Fixed Nitrogen|url=https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|format=PDF|publisher=Soil Science Society of America|journal=Journal of Environmental Quality|date=December 9, 1985|volume=16|issue=2|last1=Heckman|first1=J. R.|last2=Angle|first2=J. S.|last3=Chaney|first3=R. L.|pages=118–124|doi=10.2134/jeq1987.00472425001600020005x|access-date=2018-01-31|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103080014/https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|url-status=dead}}</ref> === Škodljivci === Soja je občutljiva na razne škodljivce, med njimi bakterije, glivične okužbe, virusne bolezni in parazite.<ref>Herbert, Ames, Cathy Hull, and Eric Day. "Corn Earworm Biology and Management in Soybeans." Virginia Cooperative Extension, Virginia State University (2009).</ref> ==Zgodovina== "Soja" izvira iz popačenja kitajske in/ali japonske besede za sojino olje (kitajsko 豉油 ''chǐyóu'', japonsko 醤油 ''šoju''). Soja je bila bistvena poljščina v vzhodni Aziji pred zapisano zdogovino.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2013. History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013). Lafayette, California. 950 pp.</ref> Dokazi o vzgoji soje segajo med leta 7000-6600 pr. n. št. na Kitajskem, med leta 5000-3000 pr. n. št. na Japonskem in okoli 1000 pr. n. št. v Koreji.<ref>{{cite journal|last1=Lee|first1=Gyoung-Ah|last2=Crawford|first2=Gary W.|last3=Liu|first3=Li|last4=Sasaki|first4=Yuka|last5=Chen|first5=Xuexiang|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLoS ONE|date=November 4, 2011|volume=6|issue=11|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0026720|accessdate=2 August 2015|doi=10.1371/journal.pone.0026720|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558}}</ref> Pred fermentiranimi izdelki je bila soja sveta zaradi blagodejnih vplivov pri [[Kolobarjenje|kolobarjenju]]. Sojo so v 13. stoletju predstavili na Javo in Malajski polotok. V 17. stoletju so z njo po Aziji že trgovali evropski trgovci (Portugalci, Španci in Nizozemci) in verjetno dosegli indijski kontinent. V 18. stoletju so jih uvedli v Ameriki in Evropi. V Afriko je prišla konec 19. stoletja iz Kitajske preko Egipta (1857), zdaj pa je razširjena po vsej celini. Postala je pomembna poljščina v Združenih državah Amerike, Braziliji, Argentini, Indiji in na Kitajskem. === Azija === Najbližji živeči sorodnik soje je ''Glycine soja'', fižolnica iz osrednje Kitajske.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/557184/soybean|title=Soybean|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Po starodavnem kitajskem mitu jo je leta 2853 pr. n. št. legendarni kitajski cesar Shennong proglasil za eno od petih svetih rastlin (poleg riža, pšenice, ježmena in prosa).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soya.be/history-of-soybeans.php|title=History of Soybeans|publisher=Soya – Information about Soy and Soya Products|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2019-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191110210534/https://www.soya.be/history-of-soybeans.php|url-status=dead}}</ref> Gojenje soje se je po arheoloških dokazih odvijalo dolgo časa na današnjem Japonskem, v severni Kitajski in Koreji. Izvor gojenja soje je stvar debat. Zgodnje kitajske kronike omenjajo sojo kot darilo iz Mandžurije in Korejskega polotoka.<ref name="Britannica Educational Publishing p. 48">The History of Agriculture By Britannica Educational Publishing, p. 48</ref> Nedavna raziskava kaže na sejanje divje soje pred letom 5000 pr. n. št. na mnogih krajih po vzhodni Aziji.<ref name="PLOSONE">{{cite journal|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0026720|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLOS ONE|accessdate=April 1, 2013|doi=10.1371/journal.pone.0026720|volume=6|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558|last1=Lee|first1=GA|last2=Crawford|first2=GW|last3=Liu|first3=L|last4=Sasaki|first4=Y|last5=Chen|first5=X}}</ref> Nekateri strokovnjaki predlagajo datum 3500 pr. n. št.<ref name="Siddiqi">{{navedi knjigo|title=Tylenchida: Parasites of Plants and Insects|year=2000|url=https://archive.org/details/tylenchidaparasi0000sidd|publisher=New York: CABI Pub. 389. p. (2001)|last=Siddiqi|first=Mohammad Rafiq}}</ref> Najstarejše vrste, ki spominjajo na današnje po obliki in velikosti, so našli na arheoloških najdbiščih v Koreji iz okoli 1000 pr. n. št. Ogljično datiranje je določilo, da so v obdobju Mumun sojo gojili za prehrano.<ref name="stark">{{navedi knjigo|last=Stark|first=Miriam T.|title=Archaeology of Asia (Blackwell Studies in Global Archaeology)|publisher=Wiley-Blackwell|location=Hoboken, NJ|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=PoDFdOstSNwC&pg=PA81#v=onepage&q&f=false|page=81|isbn=1-4051-0213-6|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja se pojavi na Japonskem v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] pred 5000 leti in je bistveno višja od divjih vrst.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2012. History of Soybeans and Soyfoods in Japan. Lafayette, California. 3,337 pp. (11,505 references, 445 photos and illustrations. Free online)</ref> Soja postane pomembna v [[Dinastija Zhou|dinastiji Zhou]] (1046-256 pr. n. št.) na Kitajskem, a ni jasno, kako se je vključila v kulturo. Pred [[Dinastija Han|dinastijo Han]] se na jugu Kitajske ni pojavljala. Od 1. stoletja do 15. in 16. stoletja se je razširila na jug in jugovzhod Azije, predvsem preko trgovine po kopnem in morju. Prvi japonski zapis je v kroniki ''[[Kodžiki]]'', dokončani leta 712. Mnogi ljudje so trdili, da so v Aziji uporabljali samo fermentirano sojo in izdelke iz nje, saj fermentacija niža nivo fitoestrogenov v rastlini. Izraz sojino mleko pa je vseeno v uporabi vsaj od leta 82<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/soymilk1.php|title=History of Soymilk and Dairy-like Soymilk Products|publisher=Soy Info Center|year=2007|accessdate=February 18, 2012}}</ref>, tofu od leta 220.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/chronologies_of_soyfoods-tofu.php|title=Chronology of Tofu Worldwide 965 A.D. to 1929|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja je na Javi omenjena kot ''kadêlê''<ref>{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/indonesian-english/kedelai|title=kedelai translate Indonesian to English: Cambridge Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=2018-01-21}}</ref> v rokopisu Sri Tanjung iz 12. do 13. stoletja.<ref name="Historia">{{navedi splet|title=Sejarah Tempe|author=Hendri F. Isnaeni|date=9 July 2014|publisher=Historia|url=http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|language=indonezijščina|accessdate=21 January 2018|archive-date=2018-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180327002807/http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|url-status=dead}}</ref> V 13. stoletju je že prispela in se gojila v Indoneziji, a se je to verjetno zgodilo veliko prej, saj je bila trgovina z južno Kitajsko živahna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/139|title=History of Soybeans and Soyfoods in Southeast Asia (1770–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-30-3|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Prva omemba fermentirane sojine torte ''tempeha'' na Javi je v rokopisu Serat Centhini iz leta 1815.<ref>''The Book of Tempeh'', 2nd ed., by W. Shurtleff and A. Aoyagi (2001, Ten Speed Press, p. 145)</ref> Do začetka 17. stoletja se je sojino olje razširilo z juga Japonske po regiji preko [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Soja je na jug Azije verjetno prispela iz južne Kitajske in se premikala proti jugozahodu na sever [[Indija|indijskega kontinenta]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/140|title=History of Soybeans and Soyfoods in South Asia / Indian Subcontinent (1656–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-31-0|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> === Evropa === Leta 1603 je jezuitski duhovnik v Nagasakiju sestavili znan japonsko-portugalski slovar (prvi v evropskem jeziku), ki je vseboval 20 besed, povezanih s sojo. Španski trgovci so preko trgovine spoznali sojo in izdelke iz soje vsaj v 17. stoletju, šele v 19. stoletju pa so jo skušali gojiti. Leta 1880 je prvič uspela v botaničnih vrtovih Coimbra na Portugalskem. Okoli 1910 so jo uspeli kultivirati tudi v Španiji, vzhodno od [[Sevilja|Sevilje]]. V Italiji so jo prvič kultiviral do 1760 v Turinu, do 1780 pa je bila že vsaj v treh botaničnih vrtovih. Leta 1935 so jo predstavili v Grčijo. V Franciji so jo prvič kultivirali leta 1779, ključna za uvedbo pa sta bila Društvo za aklimatizacijo in Li Yu-ying, ki je ustanovil tovarno za tofu, kjer so proizvajali prvo komercialno hrano iz soje. Leta 1873 se je pojavila v srednji Evropi. Priročnik za Hitlerjevo mladino iz 30. let je imenoval sojo "nacistični fižol" kot alternativa mesu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|title=Hitler's food taster speaks of Führer's vegetarian diet|newspaper=telegraph.co.uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20130820003040/http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|archive-date=2013-08-20|access-date=2018-01-31|url-status=dead}}</ref> === Severna Amerika === Soja je prišla v Severno Ameriko s Kitajske leta 1765. Prinesla sta jo Samuel Bowen in James Flint, prvi Anglež, ki so mu doolili, da se nauči kitajsko.<ref>{{navedi knjigo|title=An Anxious Pursuit: Agricultural Innovation and Modernity in the Lower South, 1730–1815|url=https://books.google.com/books?id=_I0_gkKKMM8C&pg=PA147#v=onepage&q&f=false|last1=Chaplin|first1=J. E.|year=1996|ISBN=978-0-8078-4613-1|publisher=University of North Carolina Press|page=147}}</ref> Bowen je gojil sojo blizu Savannah v Georgii in prodajal sojino olje v Anglijo.<ref name="Coastalfields Press">{{navedi knjigo|title=Eat Your Food! Gastronomical Glory from Garden to Gut: A Coastalfields Cookbook, Nutrition Textbook, Farming Manual and Sports Manual|url=https://books.google.com/books?id=BtZ2oNGyv6AC&pg=PR2|accessdate=4 May 2013|date=April 2007|publisher=Coastalfields Press|isbn=978-0-9785944-8-0}}</ref> Naslednjih 155 let so jo gojili večinoma za krmo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|title=NSRL : About Soy|date=November 22, 2003|publisher=|url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031122134643/http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|archivedate=November 22, 2003|df=}}</ref> Šele Lafayette Mendel in Thomas Burr Osborne (kemik) sta pokazala, da se hranilna vrednost soje zviša po kuhanju, povišanju vlage ali z vročino, zato je počasi postajala človeška hrana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|title=The Kunitz Soybean Variety|work=uiuc.edu|accessdate=2018-01-31|archive-date=2018-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180220194714/http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|title=Scientists create new low-allergen soybean|work=illinois.edu|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150605195117/http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|archivedate=June 5, 2015|df=mdy-all}}</ref> William Morse velja za očeta sodobnega gojenja soje v ZDA. Leta 1910 jo je pretvoril v enega najbolj hranilnih proizvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/morse_and_piper.php|title=William J. Morse and Charles V. Piper|work=soyinfocenter.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/147|title=William J. Morse – History of His Work with Soybeans and Soyfoods (1884–1959) – SoyInfo Center|work=soyinfocenter.com|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150430021435/http://www.soyinfocenter.com/books/147|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books/about/The_Soybean.html?id=MzJ9nQEACAAJ|title=The Soybean|work=google.com}}</ref> Pred letom 1920 je bila soja samo vir olja, krme in industrijskih proizvodov, po prvi svetovni vojni pa je postala pomembnejša. Po sušah so lahko z njo obogatili zemljo. Ford je uporabil sojino olje za barvanje avtomobilov<ref name="Schwarcz">{{navedi knjigo|author=Joe Schwarcz|title=The Fly in the Ointment: 63 Fascinating Commentaries on the Science of Everyday Life|url=https://books.google.com/books?id=rmIbClRzfeoC&pg=PA193|accessdate=4 May 2013|year=2004|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-621-8|page=193}}</ref>, pa tudi kot tekočino za amortizerje. Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je bilo na vrhuncu. Kemik Robert Boyer je leta 1931 izdelal umetno svilo, iz vlaken proteinov pa so izdelovali tudi tkanino Azlon za plašče, klobuke in površnike. Ford je spodbujal uporabo soje, na primer za dele avtomobila iz plastike na osnovi soje. V vsakem njegovem avtomobilu so uporabili kar 2 bušela soje.<ref>{{navedi splet|title=Tables for Weights and Measurement: Crops – Table 1 Weights per bushel|url=http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|publisher=University of Missouri|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2010-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100221062126/http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|url-status=dead}}</ref> Komercializiral je prvo sojino mleko, sladoled in nadev. Plastika je nastala z dodatkom sojine moke v fenol-formaldehidno plastiko.<ref>{{navedi splet|title=Henry Ford's Eco-Friendly Automobile|publisher=Harbay|url=http://www.harbay.net/henryford.html|accessdate=February 18, 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225130049/http://www.harbay.net/henryford.html|archivedate=February 25, 2012|df=mdy-all}}</ref> Leta 1941 so izdelali prototip vozila iz takšne plastike, imenovanega "sojin avto".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|title=Soybean Car|publisher=The Henry Ford|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://archive.today/20120919062130/http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|url-status=dead}}</ref> === Južna Amerika === Soja je prispela v Argentino leta 1882.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.soyinfocenter.com/books/132|title=History of Soybeans and Soyfoods in South America (1882–2009)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-23-5|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Andrew McClung je v petdesetih letih 20. stoletja pokazal, da bo na zemlji regije Cerrado v Braziliji soja rasla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.cornell.edu/stories/2006/06/cornellian-reaps-2006-world-food-prize|title=Cornell alumnus Andrew Colin McClung reaps 2006 World Food Prize - Cornell Chronicle|publisher=news.cornell.edu}}</ref> Deforestacija zaradi pridobivanja površin je prišla kasneje. == Uporaba == === Tofu in sojina omaka === [[Slika:TofuWithSoySauceAndCarrot.jpg|sličica|219x219_pik|''Tofu'' ali [[sojin sir]] s sojino omako]] Soja je med stročnicami najbolj spoštovana zaradi visoke vsebnosti beljakovin (38-45 %) in olj (20 %). Približno 85 % soje procesirajo v olje in prehranske izdelke, preostalo pa se procesira drugače ali pa zaužije cela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|title=Soy Facts|publisher=Soyatech|accessdate=Jan 24, 2017|archive-date=2017-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112075924/http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|url-status=dead}}</ref> === Sojino olje === Sojino seme vsebuje 18-19% olja. Za pridobivanje olja seme razpokajo, prilagodi se vlažnost, zrola se jih v kosme,olje pa eksrahira s heksanom. Olje prečistijo in zmešajo za različne uporabe, včasih tudi hidrogenirajo. Sojino olje, tako tekoče kot hidrogenirano, se izvaža kot rastlinsko olje ali pa uporablja za proizvodnjo procesirane hrane. === Sojin zdrob === Sojin zdrob je ostanek po odstranitvi maščob z vsebnostjo beljakovin 50%. 97% zdroba se uporablja kot krma in hrana za pse.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Livestock's long shadow: environmental issues and options|url=http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM|website=www.fao.org|access-date=2016-01-15}}</ref><ref name="Lusas">{{cite journal|first=Edmund W.|last=Lusas|first2=Mian N.|last2=Riaz|year=1995|url=http://jn.nutrition.org/content/125/3_Suppl/573S.full.pdf|format=PDF|title=Soy Protein Products: Processing and Use|journal=Journal of Nutrition|issue=125|pages=573S–580S}}</ref> [[Slika:Tempeh 003.jpg|levo|sličica|191x191_pik|''Tempeh'', pogača iz fermentirane soje]] === Hrane za človeško uživanje === Pogosti sojini izdelki za človeško uživanje so sojino olje/omaka, sojino mleko, tofu, sojina moka, ''tempeh'', sojin lecitin in rastlinski protein. Jedo se tudi minimalno procesirani, npr. ''edamame'' (枝豆), kjer so nezrela semena prekuhana v lupini in posoljena. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so sojini produkti pogosti v dieti. Tofu (豆腐 dòufu) naj bi izviral na Kitajskem, skupaj s sojino omaki in mnogimi vrstami paste za začinjanje. Japonske jedi iz soje so ''miso'' (味噌), ''natto'' (納豆), ''kinaki'' (黄粉) in ''edamame'' (枝豆), pa tudi izdelki iz tofuja, kot sta ''acuage'' in ''aburaage''. V korejski kuhinji je pogosta uporaba sojinih kalčkov (콩나물 ''kongnamul'') kot podlaga jedi ''doenjang, cheonggukjang'' in ''ganjang.'' V Vietnamu izdelujejo iz soje pasto ''tương.'' ==== Moka ==== [[Slika:JapaneseSoybeanMeat.jpg|sličica|220x220_pik|Japonsko meso iz soje]] Sojino moko delajo z praženjem soje, odstranjevanjem ovoja in mletjem. Izdelujejo jo z različno vsebnostjo maščobe. Surova moka nastane brez praženja. Moki lahko dodamo do 15% sojinega lecitina, da dobimo moko, ki ima lastnosti emulgatorja. Sojina moka vsebuje 50% beljakovin in 5% vlaknin. Bogata je s tiaminom, riboflavinom, fosforjem, kalcijem in železom,ne vsebuje glutena. Zaradi tega je vzhajan kruh gost. Sojin moka gosti omake in zmanjša absorpcijo olja med cvrenjem. Pečenje z moko daje rahlost, vlažnost, bogato barvo in fino teksturo ==== Formula za dojenčke na osnovi soje ==== Daje se jo dojenčkom, ki se jih ne doji. Uporabna je, ko je otrok alergičen na pasterizirano kravje mleko ali pa je na veganski dieti. ==== Alternativa mesu in mlečnim izdelkom ==== [[Slika:Chives Cream Sheese.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Kremast sir na osnovi soje]] Odprt zavoj kremnega sira na osnovi soje. Sojo lahko procesiramo v proizvode s teksturo in izgledom druge hrane, kot je sojino mleko, margarina, sladoled, jogurt, sir, kremni sir, hamburgerji, sojino maslo (podobno arašidovem maslu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|title=Soy fact sheets: soy nut butter|publisher=Soyfoods Association of North America, Washington, DC|date=2016|accessdate=1 November 2016|archive-date=2018-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180131081150/http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|url-status=dead}}</ref> ==== Nadomestek za kavo ==== Pražena in zmleta soja se uporablja kot brezkofeinski nadomestek za kavo. Po izdelavi izgleda kot kava in se lahko uporablja kot instant kava z aromo in okusom po praženi soji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=YIP-szICnhIC|title=History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013); see page 254|first1=William |last1=Shurtleff |first2=Akiko |last2=Aoyagi|publisher=Soyinfo Center|year=2013|isbn=1928914578}}</ref> ==== Drugi izdelki ==== Soja se uporablja pri izdelavi industrijskih olj, mil, kozmetike, smole, plastike, črnila, voščenk, topil in oblačil, predstavlja pa tudi 80% proizvodnje biodizla v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=Sustainability Fact Sheet|publisher=National Biodiesel Board|date=April 2008|url=http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|format=PDF|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2008-05-28|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080528055311/http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Fiksacija dušika== Soja se v kmetijstvu pogosto uporablja v kolobarjenju za obogatitev zemlje z [[dušik]]om. Nekatere [[metuljnice]] (leguminoze), med katerimi je tudi soja, živijo v mutualistični povezavi z [[bakterija]]mi ''Rizobium''. Te bakterije na sojinih koreninah tvorijo posebne gomoljčke, kjer poteka transformacija atmosferskega dušika v [[amonijak]]<ref name="fixnit">{{navedi splet|title=The Nitrogen cycle and Nitrogen fixation|author=Jim Deacon|publisher=Institute of Cell and Molecular Biology, The University of Edinburgh|url=http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|accessdate=2017-03-27|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116214211/http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|url-status=dead}}</ref>. [[Kemijska reakcija]] transformacije je sledeča: : N<sub>2</sub> + 8 H<sup>+</sup> + 8 e<sup>−</sup> → 2 NH<sub>3</sub> + H<sub>2</sub> Zatem se amonijak pretvori v (NH<sub>4</sub><sup>+</sup>), ki ga določene rastline lahko izkoriščajo z naslednjo reakcijo: : NH<sub>3</sub> + H<sup>+</sup> → NH<sub>4</sub><sup>+</sup> Tako predelan dušik porabi rastlina, v zameno zanj pa tvori ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo bakterije. Količina fiksiranega dušika iz zraka na leto je 50–300 kg/ha. ==Sestava sojinega zrna== {{nutritionalvalue | name=Soja, zrela semena, surova | water=8.54 g | cholesterol=0 mg | ash=4.07 g | kJ=1866 | protein=36.49 g | fat=19.94 g | satfat=2.884 g | monofat = 4.404 g | polyfat = 11.255 g | omega3fat=1.330 g | omega6fat=9.925 g | carbs=30.16 g | fiber=9.3 g | sugars=7.33 g | calcium_mg=277 | copper_mg = 1.658 | iron_mg=15.7 | magnesium_mg=280 | phosphorus_mg=704 | potassium_mg=1797 | sodium_mg=2 | manganese_mg=2.517 | zinc_mg=4.89 | vitC_mg=6.0 | thiamin_mg=0.874 | riboflavin_mg=0.87 | niacin_mg=1.623 | pantothenic_mg=0.793 | vitB6_mg=0.377 | folate_ug=375 | vitB12_ug = 0 | choline_mg=115.9 | vitA_ug=1 | vitE_mg=0.85 | vitK_ug=47 <!-- amino acids --> | tryptophan=0.591 g | threonine=1.766 g | isoleucine=1.971 g | leucine=3.309 g | lysine=2.706 g | methionine=0.547 g | cystine=0.655 g | phenylalanine=2.122 g | tyrosine=1.539 g | valine=2.029 g | arginine=3.153 g | histidine=1.097 g | alanine=1.915 g | aspartic acid=5.112 g | glutamic acid=7.874 g | glycine=1.880 g | proline=2.379 g | serine=2.357 g | right=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4845?fgcd=&manu=&lfacet=&format=Full&count=&max=35&offset=&sort=&qlookup=16108 Link to Complete USDA Nutrient Database Entry] }}[[Beljakovine]] in [[sojino olje]] predstavljajo okoli 56% suhe teže semena soje. Soja vsebuje okoli 36% beljakovin in okoli 20% [[lipidi|maščob]]. Preostanek predstavlja 30% ogljikovih hidratov, 9% [[voda|vode]] in 5% pepela. Maso posameznega zrna predstavlja približno 8% lupine, 90% kotiledona in 2% kalček. 100 gramov (surove) soje pokrije dnevne potrebe v razmerjih: 36 % beljakovine, 37 % vlaknine, 121 % [[železo]], 120 % [[mangan]], 101 % [[fosfor]], poleg tega pa še nekaj B vitaminov (94% folne kisline). Soja vsebuje tudi veliko [[Vitamin K|vitamina K]], [[magnezij]]a, [[cink]]a in [[kalij]]a. 100 gramov soje ima 446 kalorij in 11 gramov nenasičenih maščob. Za varno uživanje v prehrani človeka mora biti soja vlažno toplotno obdelana, s čimer se uničijo inhibitorji [[tripsin]]a (inhibitorji serin proteaze). Surova soja, kot tudi nezrele zelene oblike, je strupena za vse monogastrične vrste.<ref name="Circle">{{navedi knjigo |last1=Circle |first1=Sidney J. |last2=Smith |first2=Allan H. |title=Soybeans: Chemistry and Technology |url=https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit |publisher=Avi Publishing|location=Westport, CT|year=1972|pages= [https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit/page/104 104], 163|isbn=0-87055-111-6}}</ref> V primerjavi z drugimi osnovnimi živili surova soja ni užitna, za kar je potrebno kuhanje ali kaljenje. === Beljakovine === Večina sojinih beljakovin je relativno odpornih na toploto. Zaradi te lastnosti se lahko iz soje pri visokih temperaturah pridobivajo proizvodi kot so [[tofu]], sojino mleko in sojina moka. Ameriška agencija FDA ima sojo za vir popolnih beljakovin.<ref name="FDA Claims">{{cite journal|last=Henkel|first=John|title=Soy: Health Claims for Soy Protein, Question About Other Components|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|journal=FDA Consumer|publisher=Food and Drug Administration|date=1. 6. 2000|volume=34|issue=3|pages=18–20|pmid=11521249|access-date=2017-03-27|archive-date=2012-05-26|archive-url=https://archive.today/20120526042356/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|url-status=dead}}</ref> Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo velik odstotek vseh nujnih aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo. Človekovo telo namreč nima sposobnosti njihovega [[Biosinteza beljakovin|sintetiziranja]]. To je tudi razlog, da je soja dober vir beljakovin tudi za vegetarijance in vegane. === Ogljikovi hidrati === Osnovni razgradljivi [[ogljikovi hidrati]] zrelih semen soje so [[disaharidi|disaharid]] [[saharoza]] (delež med 2,5% do 8,2%), trisaharid rafinoza (0,1% do 1%) sestavljena iz ene molekule saharoze spojene z eno molekulo [[galaktoza|galaktoze]] ter tetrasaharid stahioza (1,4% do 4,1%) sestavljena iz ene molekule sukroze spojene z dvema molekulama galaktoze.<ref name="intechopen">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-biochemistry-chemistry-and-physiology/soluble-carbohydrates-in-soybean|title=Soluble Carbohydrates in Soybean|work=intechopen.com}}</ref> [[Oligosaharid]]a rafinoza in stahioza varujeta seme pred izsušitvijo, nista pa užitna sladkorja, zaradi česar pri njunem vnosu v organizem prihaja do napenjanja. Povzročata tudi manjše črevesne težave tako pri ljudeh kot tudi pri drugih monogastričnih živalih. Podobne težave povzroča tudi disaharid [[trehaloza]]. Neprebavljeni oligosaharidi se v črevesju presnavljajo s pomočjo naravno prisotnih mikroorganizmov, pri čemer kot stranski produkt nastajajo plini, kot so [[ogljikov dioksid]], molekularni [[vodik]] in [[metan]]. Ker se sojini ogljikovi hidrati razgrajujejo s postopkom [[fermentacija|fermentacije]], sojin koncentrat, izolirane sojine beljakovine, tofu, sojina omaka in sojini kalčki ne povzročajo napenjanja. === Maščobe === Surova soja vsebuje okoli 20% maščob, med katere sodijo: nasičene maščobe (3%), enkratno nenasičene (4%) in večkratno nenasičene maščobe, predvsem [[linoleinska kislina|linoleinske kisline]]. [[Sojino olje]] vsebuje štiri fitosterole: [[stigmasterol]], [[sitosterol]], [[kampesterol]] in [[brasikasterol]], ki predstavljajo okoli 2,5% skupne vsebnosi lipidov, pretvorijo pa se lahko v steroidne hormone.<ref name="steroidi">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-and-health/from-soybean-phytosterols-to-steroid-hormones|title=From Soybean Phytosterols to Steroid Hormones|work=intechopen.com}}</ref> == Posledice gojenja gensko spremenjene soje == [[Slika:Multicolor soybeans in Hale Township.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Različne vrste soje gojijo skupaj]] Soja je ena od rastlin, ki se [[genetika|gensko]] manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih. V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva [[gozd]]a, [[pampa|pamp]] in [[travnik]]ov, samo v [[Argentina|Argentini]] 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje [[Genetsko spremenjeni organizem|GSO]]-soje ne zmanjšuje porabe [[pesticid]]ov, nasprotno, celo povečuje jo,<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/0,1518,456376,00.html]</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11522120]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-11 |archive-date=2018-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301050112/http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |url-status=dead }}</ref> pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad. Pri gojenju te soje uporabljajo [[herbicid]] Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti [[žaba|žabe]], kot tudi [[človek]]a. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj [[mutacija|mutirajo]] in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo [[alergija|alergijske]] reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti GSO-poljščinam, kot npr.: * [[Romunija]] je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje. * [[Grčija]] je prepovedala promet z GSO-semeni. * [[Mehika]] je prepovedala gojenje GSO-koruze. * [[Ekvador]] je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani. * [[Slovenija]] ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO == Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2016 == Svetovna proizvodnja soje je bila v letu 2016 324 milijonov ton, 5% višja kot leta 2014. ZDA, Brazilija in Argentina proizvedejo 80% vse soje. V letu 2014 je bil donos soje 2,6 t/ha. Tri najvišje donose so imele Tajska, Turčija in Italija s povprečjem pri 4,9 t/ha. Najvišja na Tajskem pri 6,2 t/ha. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so ZDA izvozile več kot 90% svetovne soje. Do leta 2005 je izvozila Argentina 39%, ZDA 37% in Brazilija 16%, največ so uvozile Kitajska 41%, EU 22%, Japonska 6% in Mehika 5%. {| |+ Največji pridelovalci soje na svetu (napoved za leto 2016)<ref name="gsp">{{navedi splet | date = 2016 | url = http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | title = Global Soybean Production, 2016 Forecast (USDA) | publisher = GlobalSoyabeanProduction.com | accessdate = 22 May 2016 | archive-date = 2017-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170728103844/http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | url-status = dead }}</ref> |----- bgcolo ! Mesto ! Država ! Količina<br />(v milijonih [[tona|t]]) |----- bgcolor="#EEEEEE" | 1 || {{USA}} || 103,4 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 2 || {{BRA}} || 103,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 3 || {{ARG}} || 57,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 4 || {{PRC}} || 12,2 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 5 || {{IND}} || 11,7 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 6 || {{PAR}} || 9,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 7 || {{CAN}} || 6,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | colspan="2" |'''Svetovna proizvodnja'''|| 324,2 |} == Zdravje == Po študijah na ljudeh niso našli škodljivih vplivov na razvoj raka dojk pri splošni populaciji in preživelih. Zmerno uživanje ne povečuje tveganja za raka dojk. Ni dovolj dokazov, da prehrambeni nadomestki niso tveganje za razvoj raka.<ref name="acs">{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough|url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough |url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref> Posebnost soje je vsebnost saponinov, izoflavonov - 3 mg/g suhe soje (fitoestrogeni v živalskem telesu) in fitične kisline. Leta 1995 je raziskava ugotovila<ref>{{cite journal|pages=276–282|doi=10.1056/NEJM199508033330502|title=Meta-Analysis of the Effects of Soy Protein Intake on Serum Lipids|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_the-new-england-journal-of-medicine_1995-08-03_333_5/page/276|year=1995|last1=Anderson|first1=James W.|last2=Johnstone|first2=Bryan M.|last3=Cook-Newell|first3=Margaret E.|journal=New England Journal of Medicine|publisher=Massachusetts Medical Society|volume=333|issue=5|pmid=7596371}}</ref>, da sojine beljakovine nižajo serumski nivo slabega holesterola LDL in trigliceridov. Dober holesterol HDL se ni bistveno povišal.<ref name="AHRQ">{{navedi splet|publisher=Consumer Affairs|title=Study Casts Doubt On Soy's Health Benefits|date=August 3, 2005|url=http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120308080707/http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archivedate=March 8, 2012|url-status=dead|df=}}</ref> Fitoestrogena ganistein in daidzein imata implikacije v blagodejnih učinkih na srčnožilne bolezni<ref name="cardio">{{cite journal |date=February 21, 2006|pages=1034–1044 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.171052 |title=Soy Protein, Isoflavones, and Cardiovascular Health: An American Heart Association Science Advisory for Professionals from the Nutrition Committee|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-02-21_113_7/page/1034|last1=Sacks |first1=F. M. |journal=Circulation |volume=113 |issue=7 |pmid=16418439 |last2=Lichtenstein |first2=A. |last3=Van Horn |first3=L. |last4=Harris |first4=W. |last5=Kris-Etherton |first5=P. |last6=Winston |first6=M. |publisher=American Heart Association Nutrition Committee |author7=American Heart Association Nutrition Committee}}</ref>, ne nižajo pa rizika nastanka srčnožilnih bolezni<ref name=cardio/><ref>{{cite journal | url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD009518.pub2/abstract | title=Isoflavones for hypercholesterolaemia in adults |author1=Qin Y |author2=Niu K |author3=Zeng Y |author4=Liu P |author5=Yi L |author6=Zhang T |author7=Zhang QY |author8=Zhu JD |author9=Mi MT | journal=Cochrane Database Syst Rev | year=2013 | volume=6 | issue=6 | pages=CD009518 | doi=10.1002/14651858.CD009518.pub2 | pmid=23744562}}</ref>, raka prostate in infekcij dihal.<ref name="efsa">{{cite journal | url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2264 | title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage (ID 1286, 4245), maintenance of normal blood LDL cholesterol concentrations (ID 1135, 1704a, 3093a), reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704b, 2140, 3093b, 3154, 3590), maintenance of normal skin tonicity (ID 1704a), contribution to normal hair growth (ID 1704a, 4254), "cardiovascular health" (ID 3587), treatment of prostate cancer (ID 3588) and "upper respiratory tract" (ID 3589) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006 | author=Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, EFSA | journal=EFSA Journal | year=2011 | volume=9 | issue=7 | pages=2264 | doi=10.2903/j.efsa.2011.2264}}</ref> Fitična kislina je antioksidant in kelator. Manjšali naj bi verjetnost nastanka raka, diabetesa in lajšala vnetje<ref>{{cite journal | last1 = Vucenik | first1 = Ivana | last2 = Shamsuddin | first2 = AbulKalam M. | title = Cancer Inhibition by Inositol Hexaphosphate (IP6) and Inositol: From Laboratory to Clinic |journal=The Journal of Nutrition |publisher=American Society for Nutrition| volume = 133 | issue = 11 | pages = 3778S–3784S | date = November 2003 | url = http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/133/11/3778S | pmid = 14608114}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Yoon | first1 = Jane H. | last2 = Thompson | first2 = Lilian U. | last3 = Jenkins | first3 = David J. A. | title = The Effect of Phytic Acid on In Vitro Rate of Starch Digestibility and Blood Glucose Response | journal = American Journal of Clinical Nutrition|publisher=American Society for Nutrition | volume = 38 | issue = 6 | pages = 835–842 | date = December 1983 | url = http://www.ajcn.org/cgi/reprint/38/6/835 | pmid = 6650445}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sudheer | first1 = Kumar M. | last2 = Sridhar | first2 = Reddy B. | last3 = Kiran | first3 = Babu S. | last4 = Bhilegaonkar | first4 = P. M. | last5 = Shirwaikar | first5 = A. | last6 = Unnikrishnan | first6 = M. K.| title = Antiinflammatory and Antiulcer Activities of Phytic Acid in Rats | journal = Indian Journal of Experimental Biolotgy|publisher=National Institute of Science Communication and Information Resources| volume = 42 | issue = 2 | pages = 179–185 | date = February 2004 | pmid = 15282951 }}</ref>, a hkrati nižala absorpcijo pomembnih mineralov zalaradi keliranja.<ref>{{navedi knjigo | chapter = Phytates | title = Toxicants Occurring Naturally in Foods | author = Committee on Food Protection, Food and Nutrition Board, National Research Council | publisher = National Academy of Sciences |location=Washington, DC| year = 1973 | isbn = 978-0-309-02117-3 | pages = 363–371 | url = https://books.google.com/?id=lIsrAAAAYAAJ&pg=PA363}}</ref> Količina fitoestrogenov naj ne bi izzvala bistvenega fiziološkega odziva, pri nadomeščanju človeškega ali kravjega mleka (0,005-0,001 mg/dan) pa je vnos bistveno višji pri soji (6-47 mg/dan).<ref name="Napier, India D. 2014">{{navedi revijo |first1=India D. |last1=Napier |first2=Liz |last2=Simon |first3=Devin |last3=Perry |first4=Paul S. |last4=Cooke |first5=Douglas M. |last5=Stocco |first6=Estatira |last6=Sepehr |first7=Daniel R. |last7=Doerge |first8=Barbara W. |last8=Kemppainen |first9=Edward E. |last9=Morrison |first10=Benson T. |last10=Akingbemi |title=Testicular Development in Male Rats Is Sensitive to a Soy-Based Diet in the Neonatal Period |journal=Biology of reproduction |year=2014 |volume=90 |issue=2 |pages=1-12 |doi=10.1095/biolreprod.113.113787}}</ref> === Alergija === Alergija na sojo spada pod pogostosti v isti rang kot mleko, jajca, arašidi, drevesni oreški in lupinarji. Diagnoza pri otrocih poteka z opisov simptomov in kožnimi ter krvnimi testi. Ker je bilo kontroliranih poskusov glede alergije malo, je težko zaključiti karkoli o prevalenci v splošni populaciji.<ref>{{cite journal|last=Cantani|first=A.|author2=Lucenti P.|date=August 1997|title=Natural History of Soy Allergy and/or Intolerance in Children, and Clinical Use of Soy-protein Formulas|journal=Pediatric Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=Wiley Online Library|volume=8|issue=2|pages=59–74|doi=10.1111/j.1399-3038.1997.tb00146.x|pmid=9617775}}</ref> Alergija navadno povzroča oteklino, koprivarico, redko pa tudi anafilaktičen šok. Vzrok alergije so najverjetneje sojini proteini, a v veliko manjši meri kot proteini arašidov in lupinarjev.<ref>{{cite journal|last=Cordle|first=C. T.|date=May 2004|title=Soy Protein Allergy: Incidence and Relative Severity|journal=Journal of Nutrition|publisher=The American Society for Nutritional Sciences|volume=134|issue=5|pages=1213S–1219S|pmid=15113974}}</ref> Pozitivni test pokaže, da je imunski sistem proizvedel protitelesa IgE. Soja lahko sproži simptome netolerance, česar alergijski test ne pokaže. Otrok s simptomi navadno bruha in ima diarejo. Pri starejših otrocih je lahko diareja krvava, pojavi se anemija, izguba teže. V mladih otrocih pogosto izzveni.<ref>{{cite journal|last=Sampson|first=H. A.|date=May 1999|title=Food Allergy, Part 1: Immunopathogenesis and Clinical Disorders|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_1999-05_103_5/page/717|journal=The Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=American Academy of Allergy|volume=103|issue=5|pages=717–728|doi=10.1016/S0091-6749(99)70411-2|pmid=10329801}}</ref> ==Reference== {{refsez|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Glycine max}} {{Wikislovar|soja|Soja}} * [http://www.zmag.org/content/showartide.efm?SectionID=42&ItemID=10628 Opis problemov, ki jih povzroča pridelava GSO-soje v Argentini]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Biogoriva]] [[Kategorija:Genetsko spremenjeni organizmi]] [[Kategorija:Predivnice]] [[Kategorija:Užitne rastline]] {{normativna kontrola}} bskd9ocidnu45qwxwgvd5mptnuoqbbw Seznam ruskih politikov 0 69921 6771310 6761348 2026-10-27T23:49:19Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6771310 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Irakli Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Dmitrij Česnokov]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frumkin]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Leonid Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Domna Komarova]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * [[Sergej Ogolcov]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Konstantin Simonov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] qu01n57bwc6726wg4s1cniny7pvb5p3 Seznam romunskih politikov 0 71204 6771253 6768452 2026-10-27T21:10:26Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6771253 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mircea Abrudean]] *[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]] *[[Constantin Agiu]] *[[Aurel Aldea]] *[[Vasile Alecsandri]] *[[Anton Alexandrescu]] *[[Ștefan Andrei]] *[[Ecaterina Andronescu]] *[[Constantin Angelescu]] *[[Ioan Anton]] * [[Crin Antonescu]] * [[Ion Antonescu]] * [[Mihai Antonescu]] * [[Gheorghe Apostol]] * [[Ecaterina Arbore]] *[[Gheorghe Argeșanu]] *[[Constantin Argetoianu]] *[[Clotilde Armand]] *[[Pall Árpád]] *[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'') *[[Constantin Arseni]] *[[Gheorghe Asachi]] *[[Alexandru Athanasiu]] *[[Bogdan Aurescu]] * [[Alexandru Averescu]] *[[Carmen Avram]] == B == * [[Victor Babiuc]] *[[Elena Bacaloglu]] *[[Marian Baciu]] *[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.) * [[Nicolae Bălcescu]] * [[Gheorghe Bălteanu]] *József Bánk (Iosif Banc) *[[Vasile Bărbulescu]] *George Bariț * [[Alexandru Bârlădeanu]] *[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]] * [[Traian Băsescu]] * [[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Gigi Becali]] * Petre Bejan * [[Cameluța Beldie]] * [[Barbu Bellu]] * [[Alexandru Bîrlădeanu]] *[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka) * [[Vasile Blaga]] * [[Ana Blandiana]] * [[Emil Bobu]] *[[Emil Boc]] * [[Emil Bodnăraș]] *[[Rareș Bogdan]] *[[Ilie Bolojan]] *[[Lasló Borbély]] *[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'') *[[Iordana Borilă]] *[[Aurel Bozgan]] *Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]]) *[[Dimitrie Brătianu]] *[[Dinu Brătianu]] *[[Gheorghe I. Brătianu]] * [[Ion I. C. Brătianu]] * [[Vintilă Brătianu]] * [[Ioana Bratu]] * [[Daniel Breaz]] * [[Anton Breitenhofer]] *[[Silviu Brucan]] *[[Valeriu Bucurescu]] *[[Simion Bughici]] *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *Pál Bugyi *[[Avram Bunaciu]] *Sebastian „Tianu” Burduja *[[Gheorghe Vasile Buzdugan]] == C == *[[Constanța Crăciun]] *[[Armand Mihail Călinescu]] *[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]] *[[Ion I. Câmpineanu]] *[[Alexandrina Cantacuzino]] *[[Alexandru Cantacuzino]] *[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]] *[[Mihail G. Cantacuzino]] *[[Ivan Caragea]] *[[Ion Caramitru]] *[[Petre P. Carp]] *[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]] *[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]] *[[Petru Cazacu]] *[[Elena Ceaușescu]] * [[Nicolae Ceaușescu]] *[[Nicu Ceaușescu]] * [[Mircea Chelaru]] * [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman) * [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja) * [[Daniel Chițoiu]] *[[Ștefan Cicio-Pop]] *[[Sorin Mihai Cîmpeanu]] *[[Mihai Chițac]] (general) *[[Sorin Cîmpeanu]] *[[Lina Ciobanu]] *[[Ștefan Ciobanu]] *[[Maria Ciocan]] *[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')  * [[Dacian Cioloș]] * [[Constanța Ciontu]] *[[Corneliu Ciontu]] *[[Cristina Ciontu]] * [[Victor Ciorbea]]  * [[Adrian Cioroianu]] *Timotei Cipariu *[[Constantin Cîrjan]] *[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'') *[[Florin Cîțu]] *[[Daniel Ciugureanu]] *[[Tudor Ciuhodaru]] *[[Nicolae Ciucă]] *[[Constantin Coandă]] *N. D. Cocea *[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'') *[[Laura Codruța Kövesi]] *[[Dumitru Coliu]] *[[Ion Coman]] *[[Teodor Coman]] *[[Lazăr Comănescu]] *[[Daniel Constantin]] *[[Nicolae Constantin]] *[[Alecu Constantinescu]] * [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]] *[[Miron Constantinescu]] *[[Iordace Conta]] * [[George Copos]] * [[Corneliu Coposu]] *[[Titus Corlățean]] * [[Doina Cornea]] * [[Ion Cosma]] *[[Constanța Crăciun]] *[[Nichifor Crainic]] *[[Ion Creangă]] * [[Corina Crețu]] *[[Nicolae Crețulescu]] *[[Anton Crihan]] (1893-1993) *patriarh [[Miron Cristea]] *[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973) *Ludovic Csupor (Lajos Csupor) *[[Sergiu Cunescu]] *Silviu Curticeanu *[[Alexandru Ioan Cuza]] == D == * [[Constantin Daicoviciu]] * [[Vasile Daju]] * [[Carmen Daniela Dan]] *[[Nicușor Dan]] *[[Vasilica Viorica Dăncilă]] *[[George Ioan Dănescu]] * [[Constantin Dăscălescu]] *[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'') *[[Gavril Dejeu]] *[[Gheorghe Derussi]] *[[Dan Deşliu]] *[[Cristian Diaconescu]] *[[Dumitru Diaconescu]] *[[Ion Diaconescu]] *[[Mircea Diaconu]] *[[Constantin Diacoviciu]] *[[Teodor Diamant]] (1810-1841) *[[Ion Dic Dicescu]] * [[Ion Dincă]] * [[Mircea Dinescu]] * [[Tamara Dobrin]] *[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]] *[[Géza Domokos]] *[[Constantin Drăgan]] *[[Alexandru Drăghici]] *[[Damien Drăghici]] *[[Liviu Dragnea]] *[[Silviu Dragomir]] *[[Anca Dragu]] *[[Cătălin Drulă]] * [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'') * [[Emil Dumitrescu]] *[[Mircea Dușa]] == E == *[[Eduard Eisenburger]] *[[Petru Enache]] *[[Manolache Costache Epureanu]] *[[Pantelimon Erhan]] == F == *[[János Fazekas]]  *[[Ludovic Fazekaș]] *[[Mircea Fechet]] *([[Ferdinand I. Romunski]]) *[[Mihai Viorel Fifor]] *[[Wilhelm Filderman]] *[[Gabriela Firea]] *[[Ion Emanoil Florescu]] *[[Andrei Florin Mircea]] *[[Ioan Flueraș]] * [[Gheorghe Flutur]] *[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius *[[Ion Costache Frimu]] * [[Gheorghe Funar]] == G == *[[Suzana Gâdea]] *[[Alexandrina Găinușe]] *[[Gala Galaction]] *[[Grigore Geamănu]] *[[Virginia Gemescu]] *[[Mircea Geoană]] *[[Teohari Georgescu]] *[[Mihai Gere]] *[[Leon Ghelerter]] *[[Mihail Ghelmegeanu]] *[[Călin Georgescu]] *[[Nicolae Gheorghe]] (Rom) *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *[[Ștefan Gheorghiu]] *[[Vladimir Gheorghiu]] * [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] * [[Oliviu Gherman]] *[[Onisifor Ghibu]] *[[Dimitrie Ghica-Comănești]] *[[Grigore Ghica]] *[[Ioan Grigore Ghica]] *[[Ion Ghica]] (Gika) *[[Maria Ghițulică]] *[[Ion Gigurtu]] *[[Nicolae Giosan]] *[[Ion Gluvacov]] * [[Octavian Goga]] *[[Vasile Goldiș]] *[[Alexandru G. Golescu]] *[[Nicolae Golescu]] *[[Ștefan Golescu]] *[[Alina Gorghiu]] *[[Gheorghe Grigorovici]] *[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]] * [[Petru Groza]] *[[Cozmin Gușă]] *[[Ștefan Gușă]] (general) == H == *[[Pan Halippa]] *[[Nicolae Constantin Haralambie]] *[[Spiru Haret]] *[[Emil Hațieganu]] *[[Iulian Hatmanu]] *Karl Hohenzollern-Sigmaringen *[[George Homoștean]] *[[Emil Hurezeanu]] == I == * Avram Iancu *[[Traian Igaș]] *[[Ilie Ilașcu]] * [[Ion Iliescu]] *[[Ion Inculeț]] *[[Natalia Intotero]] *[[Natalia-Elena Intotero]] * [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis * [[Cazimir Ionescu]] *[[Constantin Dudu Ionescu]] *[[Magdalena Ionescu]] *[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017) *[[Ștefania Ionescu]] *[[Take Ionescu]] *[[Vladimir Ionescu]] *[[Florin Iordache]] *[[Eugenia Iorga]] * [[Nicolae Iorga]] * [[Martin Isac]] * [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]] * [[Konstantin Ipsilanti]] * [[Constantin Mugurel Isărescu]] *[[Mugur Isărescu]] *[[Mihai Ispas]] *[[Constantin Ivanovici]] *[[George Ivașcu]]? == J == * [[Atanase Joja]] * [[Lajos Jordáky]] * [[Iosif Jumanca]] == K == *[[Attila Kelemen]] *[[Hunor Kelemen]] *[[Carol Király]] *[[Mihail Kogălniceanu]] *[[Iosif Kovács]] == L == * [[Paul Lambrino]] *[[Alexandru I. Lapedatu]] *[[Elena Lasconi]] *[[Aurel Lazăr]] *[[Ilie Lazăr]] *[[Constantin Leonard]] *[[Carol Loncear]] * [[Vasile Luca]] (László Luka) *[[Vasile Lucaciu]] *[[Isac Ludo]] *László Lukács (Laszlo Luca) *[[Ioan Lupaș]] *[[Mihai Lupoi]] *Nicolae Lupu Costache ? == M == *[[Monica Macovei]] *[[George Macovescu]] *[[Virgil Măgureanu]] *[[Titu Maiorescu]] *[[Ioan Manciuc]] *[[Iulian Claudiu Manda]] *[[Corneliu Mănescu]] * [[Manea Mănescu]] * [[Ramona Mănescu]] * [[Iuliu Maniu]] * [[Mihail Manoilescu]] *[[Adrian Manolache]] *[[Gheorghe Manole]] * [[Nicolae Manolescu]] * [[Mioara Mantale]] *[[Gheorghe Manu]] *[[Béla Markó]] *[[Andrei Marga]] *[[Mihalache Mărgean]] *[[Alexandru Marghiloman]] *[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru) Marinescu]] *[[Ion C. Marinescu]] *[[Dan Marţian]] *[[Ion Gheorghe Maurer]] *[[Petre Mavrogheni]] *[[Radu Ștefan Mazăre]] *[[Dumitru Mazilu]] *[[Marian Mierlă]] *[[Teodor Meleșcanu]] *[[Eugen Mihăescu]] * Mihai I. (kralj) (1921-2017) *[[Ioana Mihăilă]] *[[Ion Mihalache]] *[[Gheorghe Mihoc]] *[[Vasile Milea]] (general) *[[Nicolae Militaru]] (general) *[[Marian Petre Miluț]] *[[Gheorghe Mironescu]] *Ion Mitilineu *[[Roxana Mînzatu]] *[[Nicolae Mișu]] *[[Alexandru Moghioroș]] *[[Stela Moghioroș]] *[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]]) *[[Anton Moisescu]] *[[Roman Moldovan]] *[[Mihail Montanu]] *Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]] *[[Ghiță Moscu]] *[[Dan-Ștefan Motreanu]] *[[Aurel Dragoş Munteanu]] *[[Neculai Munteanu]] *[[Ana Mureșan]] *[[Ilie Murgulescu]] == N == * [[Ferdinand Nagy]] * [[Zsolt Nagy]] * [[Adrian Năstase]] *[[Alexandru Nazare]] *[[Vasile Neacşa]] *[[Marian Neacșu]] *[[Ciprian Necula]] (Rom) *[[Marin Nedelcu]] *Liviu Negoita *[[Victor Negrescu]] *[[Paul Negriţiu]] *[[Dan Nica]] * [[Sergiu Nicolaescu]] * [[Alexandru Nicolau]] * [[Paul Niculescu]] *[[Grigore Niculescu-Buzești]] *[[Luca Niculescu]] *[[Ion Niculi]]  * [[Sergiu Niță]] == O == *[[Cornel Onescu]] *[[Gabriel Oprea]] *[[Gheorghe Oprea]] *[[Leonard Orban]] *[[Ludovic Orban]] *[[Vlad Ovidiu]] == P == * Ion Pacepa? (''Securitate'') *[[Alexandru Paleologu]] *[[Gheorghe Pană]] *[[Florentin Pandele]] *[[Maria Paretti]] * [[Constantin Ion Parhon]] * [[Lucrețiu Pătrășcanu]] * [[Ana Pauker]] (1893–1960) * [[Marcel Pauker]] (1896–1938) *[[Nicolae Penescu]]-Comnen *[[Ștefan Peterfi]] *[[Anca Petrescu]] *[[Barbu Petrescu]] *[[Constantin Titel Petrescu]] *[[Dumitru Petrescu]] *[[Gheorghe Petrescu]] *[[Ioana Petrescu]] *[[Constantin Petrovicescu]] *[[Sorina Pintea]] *[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu) * [[Andrei Pleșu]] *[[Rovana Plumb]] * [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]] *[[Dănuț Pop]] *[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]] *[[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Călin Popescu-Tăriceanu]] * [[Cristian Popescu Piedone]] * [[Dumitru Popescu]] * [[Ion Popescu-Puțuri]] * [[Constantin Popovici]] *[[Mihai Popovici]] * [[Aurel Popovici]] * [[Tudor Postelnicu]] *[[Radu Preda]] *[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]] *[[Grigore Preoteasa]] *([[Constantin Prezan]]: maršal) *[[Silviu Prigoană]] * [[George Pruteanu]] *Demeter Puni (Dumitru Puni) * [[Hildegard Puwak]] == R == * [[Grigore Răceanu]] * [[Constantin Radu]] * [[Ion Radu]] * [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]] *[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]] *[[Mihail Ralea]] *[[Iosif Rangheț]] * [[Ion Rațiu]] * [[Leonte Răutu]] * [[Decebal Traian Remeș]] *[[Florin Roman]] * [[Petre Roman]] *[[Constantin Alexandru Rosetti]] *[[Maria Rosetti]] *[[Theodor Rosetti]] *[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]] * [[Ioan Rus]] *[[Iosif Rus]] (general) *[[Nifon Rusailă]] == S == * [[Mihail Sadoveanu]] *[[Andrei Șaguna]] *[[Leontin Sălăjan]] * [[Constantin Sănătescu]] *[[Marian Săniuță]] *<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi> *[[Nicolae Săveanu]] *[[Robert Sighiartău]] *[[Horia Sima]] *[[George Simion]] *[[Cristofor Simionescu]] *[[Alfred Simonis]] *[[Adrian Sîrbu]] *[[Marin Sorescu]] * [[Dan Șova]] * [[Ion Spătărelu]] *[[Ion Stănescu]] *[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]] *[[Constantin Stătescu]] *[[Pavel Ștefan]] *''Boris Stefanov Mateev'' *Nicolae ˛Stefanu˛tă *[[Constantin Stere]] *[[Barbu Alexandru Ştirbey]] *[[Alex Mihai Stoenescu]] *[[Nicolae Scarlat Stoenescu]] *[[Ion Stoian]] *[[Chivu Stoica]] *[[Gheorghe Stoica]] *[[Vasile Stoica]] *[[Constantin C. Stoicescu]] *[[Theodor Stolojan]] *[[Radu Stroe]] *[[Dimitrie Sturdza]] *[[Daniel Suciu]] *[[Ioan Suciu]] *[[Aleksander Sucu]] ([[Alexandru Suțu]]) *[[Mihael Sucu]] *[[Iosif Szasz]] *Zoltán Szövérfi == T == *[[Ludovic Takács]] *[[Doru Ioan Tărăcilă]] *[[Ioan Liviu Țâroiu]] *[[Claudiu Tărziu]] *[[Gheorghe Tătărescu]] *[[Iacob Teclu]] *[[Bujor-Bogdan Teodoriu]] *[[Eugen Teodorovici]] *[[Cristian Terheș]] *[[Nicolae Titulescu]] *[[Petre Tobă]] *[[Oana-Silvia Țoiu]] *[[Ioan Toma]] *[[Eugen Tomac]] *[[Ioan Totu]] *[[Virgil Trofin]] *[[Gheorghe Trosca]] (general) *[[Dragoș Tudorache]] *[[Mihai Tudose]]  == U == * [[Elena Udrea]] *József Uglar (Iosif Uglar) *[[Mihai Ungheanu]] * [[Mihai Răzvan Ungureanu]] *[[Doru Viorel Ursu]] *[[Ioan Ursu]] == V == *[[Nicolae Văcăroiu]] * [[Corneliu Vadim Tudor]] *[[Alexandru Vaida-Voevod]] *[[Vasile Vâlcu]] *[[Darius Bogdan Vâlcov]] *[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]] * [[Radu Vasile]]  *[[Lia Olguța Vasilescu]] * [[Ilie Verdeț]] * [[Teofil T. Vescan]]  * [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]] * [[Vasile Vîlcu]] *[[Constantin Vișoianu]] *Aurel Vlad *[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'') *[[Tudor Vladimirescu]] *[[Elena Vlăduc]] *[[Gelu Voican Voiculescu]] * [[Dan Voiculescu]] *[[Vlad Voiculescu]] *[[Gheorghe Constantin Voinea]] * [[Ștefan Voitec]]  * [[Varujan Vosganian]] == Z == * [[Duiliu Zamfirescu]] * [[Elena Zamfirescu]] == Glej tudi == * [[Seznam moldovskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]] [[Kategorija:Romunski politiki|*]] 95wbrmfeskfl4xdztuxh2ymvf94z46x Aleš Šteger 0 72194 6771311 6748351 2026-10-27T23:55:39Z ~2026-44996-51 264415 6771311 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}}{{Infopolje Oseba|occupation=pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec}} '''Aleš Šteger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], urednik, * [[31. maj]] [[1973]], [[Ptuj]]. Študiral je [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] (diplomiral leta 2003<ref>Aleš Šteger, ''Baladni cikel Odisej Gregorja Strniše''. Diplomsko delo. {{cobiss|ID=21920866}}</ref>) in [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Je soustanovitelj in programski direktor založbe [https://beletrina.si/ Beletrina]. Je eden od ustanoviteljev [https://www.stihoteka.com/ Dnevov poezije in vina] in v letih od 1996 do 2004 ter 2014-22 tudi njegov programski vodja. Je osnovalec mednarodne pesniške platforme [https://www.versopolis.com/ Versopolis]. Štegrove pesniške zbirke in romani so prevedeni v več kot 20 jezikov in objavljeni v revijah, kot so The New Yorker, Süddeutsche Zeitung, Lettre International in Boston Review. Pogosto deluje tudi interdisciplinarno z drugimi umetniki. Šteger velja za iskalca novih možnosti v literaturi. Vsako njegovo knjigo zaznamujejo svojstven pristop, koncept in ton jezika. Pisanje je, kot pravi, "nenehno iskanje neznanega". Njegova poezija je kmalu po izidu prvih knjig poezije postala znana tudi zunaj domovine. Sledili so potopisi, romani in eksperimentalno pisanje (projekt [http://alessteger.com/en/project/na-kraju-zapisanoexperimental-written-on-site-na-kraju-zapisano/ Na kraju zapisano 2012-2024]). == Posebni projekti in sodelovanja z drugimi umetniki: == Šteger že več let nastopa skupaj s harmonikarjem [https://juretori.com/ Juretom Torijem], s katerim sta ustvarila poetični ritual in "zgodovinski kabaret" o Aleševem dedku Matiji Zorecu v času druge svetovne vojne [https://www.cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/moja-vojna-harmonika Moja vojna harmonika], ki je v režiji Jerneja Lorencija bil premierno izveden 6.1.2023 v produkciji Cankarjevega doma. Sodeloval je z glasbeniki in skladatelji, predvsem z [[Vito Žuraj|Vitom Žurajem]], za katerega je napisal libreto za skladbo der [https://vitozuraj.com/works/der-verwandler/ Verwandler/Alchemist], ki je bila premierno izvedena v okviru festivala [https://www.eclat.org/en/about-eclat/the-festival/ Eclat] v Stuttgartu, Nemčija, 2019. Sodeloval je pri scenariju za dokumentarni celovečerni film Brezmejno / Beyound Boundaries<ref>{{Navedi splet|title=Beyound Boundaries - Brezmejno|url=https://filmfreeway.com/940885|website=FilmFreeway|accessdate=2023-12-11|language=en}}</ref> (2016) režiserja Petra Zacha. Aleš je sodeloval s slikarjem Dušanom Fišerjem (projekt V tvari), fotografom Stojanom Kerblerjem (knjiga Kaj sem videl na Ptuju in drugod) in številnimi drugimi vizualnimi umetniki. Leta 2017 je bil kot pesnik povabljen, da ustvari vizualno umetniško delo za mednarodni Kochi Missouri Biennale v Indiji. Njegova stvaritev, 14 metrov visoka piramida z notranjim labirintom in zvočno instalacijo pesmi o izgnanstvu, je kmalu postala eden od vrhuncev bienala<ref>{{Navedi splet|title='The Pyramid of Exiled Poets' by Aleš Šteger from Kochi Muziris Biennale 2016|url=https://www.openart.in/events/pyramid-exiled-poets-ales-steger-kochi-muziris-biennale-2016/|website=OpenArt India|date=2017-01-05|accessdate=2023-12-11|language=en-US|last=Malavika}}</ref>. == Kot urednik in prevajalec == Skupaj z Matthiasom Göritzem in Amalijo Maček je uredil antologijo sodobne slovenske poezije: Mein Nachbar auf der Wolke, Hanser, München, 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Mein Nachbar auf der Wolke - Bücher - Hanser Literaturverlage|url=https://www.hanser-literaturverlage.de/buch/mein-nachbar-auf-der-wolke/978-3-446-27631-4/|website=www.hanser-literaturverlage.de|accessdate=2023-12-11|language=de}}</ref> Uredil je izbrane pesmi [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strniše]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], Tomaža [[Tomaž Šalamun|Šalamuna]] in [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]], ob katerih je napisal tudi obsežne spremne študije. Skupaj z Jernejo Katona Zajc je sestavil knjigo V besedah, izbor pesmi in odlomkov iz besedil Daneta Zajca. Ob izdaji šestih posthumnih knjig [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], ki so izšle pod naslovom Jutro (Beletrina, 2018), je objavil 70 strani dolg pogovor s pesnikom in prijateljem, del tega, kar sta Aleš in Tomaž načrtovala kot skupni projekt, ki pa ni bil nikoli dokončan. Kot prevajalec Aleš prevaja iz nemščine in španščine, med drugim je prevedel knjige [[Gottfried Benn|Gottfrieda Benna]] (Doppelleben), [[Ingeborg Bachmann]] (Izbrane pesmi), Césarja Valleja (Poemas humanos), [[Walter Benjamin|Walterja Benjamina]] (Berliner Kindheit um 1900) in Olge Orozco (Izbrane pesmi). Poročen je z antropologinjo Majo Petrović-Šteger. Imata sina. == Poezija == * ''Šahovnice ur'', 1995 * ''Kašmir'', 1997 * ''Protuberance'', 2002 * ''Knjiga reči'', 2005 * ''Knjiga teles'', 2010 * ''Nad nebom pod zemljo'', 2015 * ''Pričevanje'', 2021 * ''Svet je vmes'', 2022 * ''Stolpi'', 2026 == Proza == * ''Včasih je januar sredi poletja'', potopisni roman, 1997 * ''Berlin'', kratka proza, 2007 * ''Odpusti'', roman, 2014 * ''Kurent'', mladinski roman 2015 * ''Neverend'', roman, 2017 * ''Bogovi se nam smejijo'', 6 novel, 2022 * ''Ogenj'', roman, 2025 (po motivih iz življenjske zgodbe [[Štefka Cobelj|Štefke Cobelj]] na osnovi arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi Ptujčanke, partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice) == Eseji == * ''S prsti in peto'', 2009 * ''Gebrauchanweisung Slowenien'' (v nemščini), 2022 * ''Na kraju zapisano'' (1-10), 2023 * ''Slovenia'' (prev. ), 2024 * ''Biti uho – Za življenje v čuječnosti'', 2026 == Slovenske nagrade in priznanja: == * Nagrada Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec zadnjih dveh let 1996 * [[Veronikina nagrada]] 1998 za pesniško zbirko Kašmir * [[Rožančeva nagrada]] 2007 za knjigo Berlin * Velika oljenka Mestne občine Ptuj 2017 * Nagrada [[Krilata želva]] za najboljši potopis leta 2018 za ''Na kraju zapisano'' * [[Pretnarjeva nagrada]] 2021. == Mednarodne nagrade in štipendije: == * pisateljska štipendija v Akademie Schloss Solitude, Stuttgart, 2001 * štipendija Abraham Woursell Foundation, New York, 2002 * štipendija DAAD Kuenstlerprogramm, Berlin 2004 * mednarodna pesniška nagrada Pesniško žezlo 2006 (podeljuje Društvo pisateljev Makedonije) * štipendija Unabhaengiges Literaturhaus Niederoesterreich, Krems 2007 * štipendija Recollets Paris, 2009 * nagrada BTBA (Best translated book award), ZDA, 2011 za prevod The Book of Things * nagrada AATSEL (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages) za najboljši prevod literarnega dela iz slovanskih jezikov v angleščino 2011 za The Book of Things * naziv »chavalier de l'ordre des arts et des lettres«, ki ga podeljuje Minister za kulturo republike Francije * štipendija Argauer Literaturhaus Lenzburg, Švica 2013 * redni član Akademie der Künste, Berlin, 2014 dalje * pisateljska štipendija [[Marguarite Yourcenar]], Baulleuile, Francija, 2015 * mednarodna nagrada [[Horst Bienek]] Bavarske akademije umetnosti za pesniški opus 2016 * redni član Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung (Nemške akademije za jezik in pesništvo), 2017 dalje * dopisni član Bayrische Akademie der schönen Künste, 2019 dalje * dopisni član Academy of Sciences and Literature Mainz, 2019 dalje * pisateljska štipendija Landis & Gyr Stiftung, Zug, Švica, 2020 * mednarodna nagrada mesta Zug Spycher 2022 za nemški prevod romana Neverend * nagrada Alfreda Kolleritscha mesta Gradec 2021, Avstrija, za zasluge na prodročju literature * nagrada ITB berlinske turistične borze 2023 za knjigo esejev o Sloveniji ''Gebrauchsanweisung für Slowenien'' (napisano izvirno v nemškem jeziku) * mednarodna pesniška nagrada Nuevo Siglo de Oro, Mehika, 2023 za pesniški opus == Samostojni knjižni prevodi avtorja == * 1996 Solitude, University of Tennessee at Chattanooga, ZDA (angleščina) * 2000 Kašmir, Drewo a srd, Bratislava, Slovaška (slovaščina) * 2001 Kaschmir, Edition Korrespondenzen, Wien, Avstrija (nemščina) * 2001 Regreso a casa, Beletrina, Ljubljana, Slovenija (španščina) * 2002 Leden je nĕkdy uprostřed léta, Vetrny Mlyny, Brno, Češka (češčina) * 2003 Protuberance, Drevo a srd, Bratislava, Slovaška (slovaščina) * 2003 Protuberance, Meandar, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2003 Protuberance, PAN, Sofija, Bolgarija (bolgarščina) * 2005 Protuberancias, Ediciones Arlequín, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2005 Poezija Apsimoka, Vario Burnos, Vilna, Litva (litvanščina) * 2006 Protuberancia, Veszprem, Szeged, Madžarska (madžarščina) * 2006 Buch der Dinge, Suhrkamp, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2006 Pesme, Društvo pisaca Makedonije, Skopje, Makedonija (makedonščina) * 2006 Knjiga rijeći, Bosanska rijeć, Tuzla, Bosna in Hercegovina (bosenščina) * 2006 Libro de las cosas, Casa de la Poesia, Kostarika (španščina) * 2007 Katkad je siječanj usred ljeta, Meandar, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2008 Geburt eines Engels, (co-author), Wunderhorn, Mainz, Nemčija (nemščina) * 2009 Preussenpark, Suhrkamp, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2009 Berlin, Arhipelag, Beograd, Srbija (srbščina) * 2009 Berlino, Zandonai, Trento, Italija (italijanščina) * 2010 Berlin, Meandar, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2010 El Guant, Pen Catala, Barcelona, Španija (španščina) * 2010 The Book of Things, BOA Editions, Rochester, ZDA (angleščina) * 2010 Aspirin. Poetry East-West, Peking Los Angeles, Kitajska, ZDA (kitajščina) * 2011 Ponekogaše Januari srede leto. Blesok, Skopje, Makedonija (makedonščina) * 2011 Berlín. Pre-Textos, Valencia, Španija (španščina) * 2011 Edinstvanea obumamec na kamčka, Sofija, Bolgarija (bolgarščina) * 2011 Der Handschuh, Edition Thanhäusser, Ottensheim, Avstrija (nemščina) * 2012 Buch der Körper, Schöffling, Frankfurt am Main, Nemčija (nemščina) * 2012 Odbrani pesmi, Menora, Skopje, Makedonija (makedonščina) * 2014 Einsteinov stolp, založba IPPH, Peking, Kitajska (kitajščina) * 2014 Berlin, Vetrny Mlyny, Brno, Češka (češčina) * 2015 Berlin, Counterpath, Denver, ZDA (angleščina) * 2015 Libro de los cosas y cuerpos, Ediciones Arlequín, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2015 Knjiga riječi i stvari, Franktura, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2016 Archiv der toten Seelen, Schöffling, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2016 Logbuch der Gegenwart: Taumeln, Haymon, Innsbruck, Avstrija (nemščina) * 2016 Na kraju zapisano, Arhipelag, Beograd, Srbija (srbščina) * 2016 Essential Baggage, Equipage, Cambridge, Združeno kraljestvo (angleščina) * 2017 Absolution,Istros Books, London, Združeno kraljestvo (angleščina) * 2017 Le livre des Choses, Edition Circe, Pariz, Francija (francoščina) * 2017 Odpuštaj, Fraktura, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2017 Livre des choses, Circe, Pariz, Francija (francoščina) * 2017 Luftigruß, Bohem, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2018 Nunca, nandie en ningun lugar. Circulo de poesia, Ciudad de Mexico, Mehika (španščina) * 2018 Carneval brutal. Ediccion Arlequin, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2019 Le finestre di Berlino, Bottega Errante, Gorica, Italija (italijanščina) * 2019 Berlin, East China Normal University Press, Šanghaj, Kitajska (kitajščina) * 2019 The Other Side of the Wound. East China Normal University Press, Šanghaj, Kitajska (kitajščina) * 2019 Clear Shadow. Factory Hollow Press. North Amherst, ZDA (angleščina) * 2019 Über dem Himmel unter der Erde. Hanser, München, Nemčija (nemščina) * 2019 Prošenje, Видавництво Старого Лева, Kijev, Ukrajina (ukrajinščina) * 2019 Logbuch der Gegenwart 2: Aufbrechen. Haymon, Innsbruck, Avstrija (nemščina) * 2019 My Body is a Central Committee. The Chinese University of Hong Kong Press, 2019 (kitajščina) * 2019 Above the Sky beneath the Earth, White Pine Press, Buffalo, ZDA (angleščina) * 2019 Le Finestre di Berlino, Bottega Errante Edizioni, Videm, Italija (italijanščina) * 2020 El libro de las cosas y de los cuerpos, Collecion Sur, Kuba (španščina) * 2020 Sopra il cielo sotto la terra, Passigli, Firence, Italija (italijanščina) * 2021 Odrešenja, KCNS, Novi Sad, Srbija (srbščina) * 2021 Tilgivelsens akt, Jensen&Daalgard, Copenhagen, Danska (danščina) * 2021 Vratiće se svet, Povelja, Kraljevo, Srbija (srbščina) * 2022 Neverend, Wallstein, Göttingen (nemščina) * 2022 The Book of Bodies, White Pine Press. Buffalo, ZDA (angleščina) * 2022 Als der Winter verschwand, Karl Rauch Verlag, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2022 Testimonio, Ciudad Gotica, Buenos Aires, Argentina (španščina) * 2022 Slowenien Gebrauchsanweisung, Piper Verlag, München, Nemčija (nemščina) * 2022 Burning Tongues, Bloodaxe, London, Združeno kraljestvo (angleščina) * 2022 Neverend, Vetrny Mlyny, Brno, Češka (češčina) * 2022 Ötü Ruhlar Arşivi, Mavi Delta Yayinlari (turščina) * 2022 Księga rzeczy, Biuro Literackie, Varšava, Poljska (poljščina) * 2023 Flegomenes raosses, Vakxikon Media, Atene, Grčija (grščina) * 2023 Atemprotokolle, Wallstein, Göttingen (nemščina) * 2023 Das Lachen der Götter, Wallstein, Göttingen (nemščina) * 2023 Libro de las cosas y los cuerpos, Valparaiso, Granada (španščina) * 2023 Testimonio, Circulo de Poesía, Mexico DF, Mehika (španščina) * 2023 La sonrisas de los dioses, Ediciones Arlequin, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2023 Cuentos de una guerra. Gog y Magog, Buenos Aires, Argentina (španščina) * 2023 Ono što videh u Ptuju i na drugim mestima, KCNS, Novi Sad, Srbija (srbščina) ==== Glej tudi ==== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * Dobitniki [[Rožančeva nagrada|Rožančeve nagrade]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.alessteger.com/ Aleš Šteger - domača stran] * [http://www.studentskazalozba.si/si/avtor.asp?id_Avtor=354 Študentska založba - Aleš Šteger] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175128251 Aleš Šteger]. Profil (2. maj 2025). RTV Slovenija. {{RozanceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Šteger, Aleš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 07qjcteii65ln09dz1b9id0ojz9etcc Seznam občin v Sloveniji 0 72602 6771268 6765925 2026-10-27T21:36:37Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6771268 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Cankova–Tišina <small>('98)</small> |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Hodoš-Šalovci <small>('98)</small> |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika<br>Brezovica<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica <small>(severni del)</small><br>Kočevje <small>(južni del)</small> |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi <small>('94)</small><br>Podvelka-Ribnica <small>('98)</small> |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Hodoš-Šalovci <small>('98)</small> |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Cankova–Tišina <small>('98)</small> |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 50to7xl722zz1v4pivd21q7tyie6k74 6771273 6771268 2026-10-27T21:44:59Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6771273 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Cankova–Tišina <small>('98)</small> |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Hodoš-Šalovci <small>('98)</small> |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika<br>Brezovica<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica <small>(severni del)</small><br>Kočevje <small>(južni del)</small> |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi <small>('94)</small><br>Podvelka-Ribnica <small>('98)</small> |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Hodoš-Šalovci <small>('98)</small> |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Cankova–Tišina <small>('98)</small> |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] ivp991b6iw7zsinjy9cgqs3ouwslz5c Seznam slovenskih biologov 0 73564 6771399 6768523 2026-10-28T09:40:10Z Yerpo 8417 /* G */ pos. 6771399 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (r. [[Pehani]]) (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Domen Finžgar]] *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (1962–2026) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Petra Hladnik]] *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Žiga Ogorelec]] *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Griša Planinc]] (herpetolog) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Nataša Poniž|Nataša (Tjaša)]] [[Nataša Poniž|Poniž]] (1925–2009) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] (*1981) *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] ql5l3b28x2dgkwptd75wlkcvx20dxnv Sokol selec 0 76069 6771021 6756346 2026-10-27T12:00:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771021 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{Speciesbox | image = Falco peregrinus m Humber Bay Park Toronto.jpg | image_caption = Samec v Torontu, Ontario, [[Kanada]] | name = Sokol selec | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{Cite iucn |author = BirdLife International |year = 2021 |title = ''Falco peregrinus'' |page= e.T45354964A206217909 |doi = 10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T45354964A206217909.en |access-date=20 May 2024}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref name="CITES">{{navedi splet|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | genus = Falco | species = peregrinus | authority = [[Marmaduke Tunstall|Tunstall]], 1771 | range_map = PeregrineRangeMap.png | range_map_caption =Območje razširjenosti ''F. peregrinus'' {{leftlegend|#FFFF00|Poletno gnezdenje (obiskovalec)|outline=gray}}{{leftlegend|#008000|Stalno gnezdenje|outline=gray}}{{leftlegend|#0080FF|Zimski obiskovalec|outline=gray}}{{leftlegend|#80FFFF|Prelet|outline=gray}} | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = 18–19, glej besedilo | synonyms = *''Falco atriceps'' <br/><small>[[Allan Octavian Hume|Hume]]</small> *''Falco kreyenborgi'' <br/><small>[[Otto Kleinschmidt|Kleinschmidt]], 1929</small> *''Falco pelegrinoides madens'' <br/><small>[[Sidney Dillon Ripley|Ripley]] & Watson, 1963</small> *''Rhynchodon peregrinus'' <br/><small>Tunstall, 1771</small> }} [[File:Falco peregrinus MHNT.ZOO.2010.11.102.1.jpg|thumb| Jajca ''Falco peregrinus'']]'''Sokol selec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco peregrinus''''') je [[Kozmopolit (biogeografija)|kozmopolitska]] [[ptica]] [[Plenilec|roparica]] (raptor) iz [[Družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]](Falconidae). Znan je po svoji hitrosti. Je velik [[Sokol (rod)|sokol]] velikosti [[Vrana|vrane]], ima modro-siv hrbet, belo progasto spodnjo stran in črno glavo. Samice so precej večje od samcev.<ref name="Snow1998" /><ref name=White94/> == Opis == Sokol selec je srednje velik sokol s prišiljenimi [[perut]]mi in kratkim [[rep]]om, ki leti izjemno hitro. Leti z upognjenimi perutnicami in hitro zamahuje s krili, vmes pa kratkotrajno drsi skozi zrak. Raziskava o fiziki letenja »idealnega sokola« je pokazala, da je teoretična najvišja hitrost v nizkem letu 400 km/h in v letu na visoki višini pa 625 km/h.<ref name="Tucker1998" /> Po nekaterih virih lahko sokol selec med strmoglavljenjem doseže hitrost na 320 km/h,<ref name="USFWS" /> kar bi ga uvrstilo med najhitrejše živali na svetu.<ref name="BBC" /><ref name="Smithsonian" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.worldatlas.com/articles/the-fastest-birds-in-the-world.html |title=The Fastest Birds In The World |work=WorldAtlas.com |access-date=8 May 2019}}</ref> V TV oddaji ''[[National Geographic]]'' je Ken Franklin leta 2005 posnel sokola, ki je med strmoglavljenjem dosegel 389 km/h.<ref name="Harpole2005" /><ref name="TerminalVelocity" /> Drugi viri navajajo, da radarski zapisi takšnih hitrosti nikoli niso potrdili, najvišja zanesljivo izmerjena hitrost je 184 km/h.<ref name="Journal of Aviation Biology">{{cite journal|url=https://nsojournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/jav.01358 |title=Thomas Alerstam - migration ecologist extraordinaire|date=2017 |doi=10.1111/jav.01358 |last1=Hedenström |first1=Anders |last2=Lindström |first2=Åke |journal=Journal of Avian Biology |volume=48 |pages=1–5 |url-access=subscription }}</ref> Sokol selec meri v dolžino 34 do 58 cm, razpon kril pa ima med 74 in 120 cm.<ref name=White94/><ref name=Potter2002/> Samec in samica imata podobno obarvanost perja, vendar se, kot pri mnogih roparicah, močno razlikujeta po velikosti, Samci so, lahko do 30% manjši od samic.<ref name=Scholz/> Samci tehtajo 330–1.000 g, očitno večje samice pa od 700 do 1.500 g. Pri večini podvrst samci tehtajo manj kot 700 g, samice pa več kot 800 g. Ni redkost, da so samice za približno polovico težje od samcev, s katerimi gnezdijo.<ref name=Snow1998/><ref name=CRC/><ref name=Whiteetal2002/> Po zgornji strani telesa je sokol selec temno sive barve, ki se na mestih preliva v črno, po spodnji strani pa imajo rjavkaste proge na beli podlagi. [[Mladič]]i so po spodnji strani bolj enovito rjave barve, pa tudi po zgornji strani telesa prevladuje ta barvni odtenek. Barvne sheme se ločijo tudi glede na okolje, v katerem prebivajo in niso vedno enake. Odrasle ptice imajo rumeno obrobljene temne oči, pa tudi kremplji, s katerimi zgrabi plen, so živo rumene barve. == Razširjenost == Sokol selec je ena najbolj razširjenih ujed na svetu, saj ga je najti skoraj [[kozmopolit (biogeografija)|povsod]], celo na [[Tihi Ocean|tihomorskih]] otokih. Njegov življenjski prostor so odprte krajine, [[stepa|stepe]], [[polpuščava|polpuščave]], svetli, redki [[gozd]]ovi, [[tundra|tundre]] in gorski svet. Ime izvira iz dejstva, da ptice skrajnega severa in juga pogosto prepotujejo velike razdalje in prezimujejo v toplejšem okolju. Hrani se skoraj izključno s [[ptice|pticami]] do velikosti [[raca|rac]], ki jih lovi v letu in zasleduje z veliko hitrostjo. Pogosto pa svoj [[plen]] na tleh ujame s strmoglavim napadom. Gnezdi enkrat letno marca in aprila v [[gnezdo|gnezdu]] na drevesu ali v skalovju. == Taksonomija in sistematika == [[File:Audubon-peregrinus.jpg|thumb|right|Par sokolov selcev pri hranjenju z raco. Ilustracija: [[John James Audubon]]]] Sokol selec (''Falco peregrinus'') je prvi z njegovim sedanjim [[Dvočlensko poimenovanje|dvočlenskim imenom]] opisal angleški ornitolog [[Marmaduke Tunstall]] leta 1771 v delu ''Ornithologia Britannica''.<ref name=Tunstall1771/> Znanstveno ime ''Falco peregrinus'' izvira iz[[srednjeveška latinščina|srednjeveške latinščine]], ki ga je leta 1225 uporabil [[Albert Veliki]]. ''Peregrinus'' pomeni »tisti, ki prihaja od drugod«. Verjetno je bilo ime uporabljeno, ker so mladiče pogosto ujeli na selitvah, saj so gnezda pogosto težko dostopna..<ref name=Merriam-Webster/> Beseda {{lang|la|falco}} je povezana z latinskim ''falx'' ( "[[srp]]") in se nanaša na srpasto obliko kril v letu.<ref name=USFWS/> Sokol selec spada v [[Rod (biologija)|rod]], katerega linija vključuje [[Hierofalco|hierofalkone]]{{refn|group=note|''Contra'' {{harvnb|Helbig|Seibold|Bednarek|Brüning|1994}}, {{harvnb|Wink|Seibold|Lotfikhah|Bednarek|1998}}. Domnevni bazalni položaj hierofalkonov je bil posledica tega, da so imeli [[citokrom b|citokrom ''b'']] [[numt]] (kopijo gena citokrom b v jedru namesto pravega mitohondrijskega zapisa)): glejte {{harvnb|Wink|Sauer-Gürth|2000}}}} in [[Falco mexicanus|prerijske sokole]] (''F. mexicanus''). TTa skupina se je verjetno ločila od drugih sokolov ob koncu [[Miocen|poznega miocena]] ali v [[Pliocen|poznem pliocenu]] pred približno 3–8 let [[Megaanum|milijoni let]] (mya).<ref name="Nittinger2005" /><ref name="Helbig1994" /><ref name="Wink1998" /><ref name="Griffiths1999" /><ref name="Wink2000" /><ref name="Groombridge2002" /><ref name="Griffiths2004" /> Glede na to, da skupina obsega tako vrste iz [[Stari svet|Starega sveta]] kot Severne Amerike, je verjetno, da linija izvira v zahodnv [[Evrazija|Evrazijv]] ali Afrikv. Njihovo sorodstveno razmerje z drugimi sokoli ni povsem jasno, saj pogoste [[Križanec|hibridizacije]] otežujejo analize [[mtDNA]]. Znano je, da je ena genetska linija [[Sokol plenilec|sokola]] [[Sokol plenilec|plenilca]] (''F.&nbsp;cherrug'') <ref name=Helbig1994/><ref name=Wink1998/> nastala, ko je samec sokola plenilca, oplodil samico sokola selca,. Potomci so bili plodni in so se nadalje križali s sokoli plenilci.<ref name=Seibold1993/> === Podvrste === Opisanih je bilo več [[Podvrsta (biologija)|podvrst]] ''Falco peregrinus'', od katerih jih je 18 sprejetih na IOC World Bird List,<ref name="IOC">{{navedi splet | title=Seriemas, falcons – IOC World Bird List | website=IOC World Bird List – Version 14.2 | date=2024-08-17 | url=https://www.worldbirdnames.org/new/bow/falcons/ | access-date=2024-12-11}}</ref> 19 pa od leta 1994 v ''[[Handbook of the Birds of the World]]'',<ref name=White94/><ref name=Snow1998/><ref name=Vaurie1961/> ki [[Falco peregrinus pelegrinoides|''F. peregrinus pelegrinoides'']] (barbarski sokol) iz [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] in obalne [[Severna Afrika|severne Afrike]] obravnava kot dve podvrsti (''F. p. pelegrinoides'' in ''F. p. babylonicus''), in ne kot ločeno vrsto, ''F. pelegrinoides''. Naslednji zemljevid prikazuje splošna območja razširjenosti teh 19 podvrst. [[File:PeregrineSubspeciesMap.png|700px|thumb|center|Gnezditvena območja 19 podvrst|alt=A map of the world, green shows on several continents, but there are also several big bare spots marked with E for extinct]] [[File:FalcoPeregrinusBabylonicusGould.jpg|thumb|Ilustracija podvrste ''babylonicus'' avtorja [[John Gould]]]] [[File:Falco peregrinus ernesti.JPG|thumb|Mladič podvrste ''ernesti'' na gora [[Mahawu]], [[Sulavezi|Severni Sulavezii]], [[Indonezija|Indonesija]]]] [[File:Falco peregrinus nest USFWS.jpg|right|thumb|Odrasel primerek podvrtse ''pealei'' ali ''tundrius'' pri gnezdu na [[Aljaska|Alasjaski]]]] [[File:Peregrine Falcon, submelanogenys subspecies, Herdsman Lake near Perth, Western Austraila.jpg|right|thumb|''F. p. submelanogenys'' na jezeru Herdsman, blizu Pertha, Zahodna Avstralija]] *'''''Falco peregrinus anatum''''', ki ga je leta 1838 opisal [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]],<ref name=AOUp164/> je znan kot Ameriški sokol selec; njegovo znanstveno ime pomeni »račji sokol selec« ali »račji orel«. Nekoč je bil delno vključen v ''[[#calidus|F. p. leucogenys]]''. Najdemo ga predvsem v [[Rocky Mountains|Skalnem gorovju]]. Prej je bil pogost po vsej Severni Ameriki med tundro in severno [[Mexico|Mehiko]], kjer zdaj potekajo programi ponovne naselitve.<ref name=AOUp164/> Večina odraslih osebkov ''F. p. anatum'', razen tistih, ki gnezdijo bolj na severu, prezimuje v območju gnezdenja. Večina [[Potepuštvo (biologija)|potepuhov]], ki dosežejo zahodno Evropo, pripada bolj severni in močno selitveni podvrsti ''[[#tundrius|F. p. tundrius]]'', ki je bila kot ločena vrsta priznana šele leta 1968. je podobna [[#nominate|nominantne podvrsti]], a je nekoliko manjša; odrasli osebki so nekoliko svetlejši in manj lisasti spodaj, medtem ko so mladiči temnejši in spodaj bolj lisasti . Samci tehtajo 500–700 g, samice pa 800–1.100 g.<ref name=Whiteetal2002/> V vzhodni Severni Ameriki je izumrl sredi 20. stoletja, današnje populacije pa so hibridi kot rezultat ponovnih naselitev osebkov od drugod.<ref name=Lehr2000/> *'''''Falco peregrinus babylonicus''''', ki ga je leta 1861 opisal [[Philip Sclater|P.L. Sclater]], živi v vzhodnem [[Iran|Iranu]], ob [[Hindukuš|Hindukušu]] in [[Tjanšan|Tjanšanu]] do mongolskega [[Altaj|Altaja]]. Nekaj ptic prezimuje v severni in severozahodni Indiji, predvsem v suhih polpuščavskih habitatih.<ref name=Pande2007/> Svetlejši je od ''F. p. pelegrinoides'' in je podoben majhnemu, svetlemu [[Južni sokol|južnemu sokolu]] (''Falco biarmicus''). Samci tehtajo 330–400 g, samice pa 513–765 g.<ref name=Snow1998/> *'''''{{vanchor|Falco peregrinus brookei|brookei}}''''', ki ga je leta 1873 opisal [[Richard Bowdler Sharpe|Sharpe]], je znan tudi kot Sredozemski sokol selec ali Malteški sokol.{{refn|group=note|[[Karel V. Habsburški]] je Malteškim vitezem, ko jim je podaril Malto, Gozo in Tripoli, naložil, da mu kot simbolično najemnino dajejo sokole. To je tudi vir imena [[Dashiell Hammett]]ove [[Malteški sokol|novele]].}} Vključuje ''F. p. caucasicus'' in večino primerkov predlagane podvrste ''F. p. punicus'', čeprav so nekateri morda ''[[Falco peregrinus pelegrinoides|F. p. pelegrinoides]]'', ali redki hibridi med tema dvema, ki se lahko pojavljao v okolici [[Alžirija|Alžirije]]. Razširjen je od [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] okoli Sredozemlja, razen v suhih območjih, do [[Kavkaz|Kavkaza]]. They are non-migratory. Ni selivec. Je manjši od [[#nominate|nominatne podvrste]] spodnja stran telesa pa ima običajno rdečkast odtenek.<ref name=Ferguson-Lees2001/> Samci tehtajo okoli 445 g, samice pa do 920 g.<ref name=Snow1998/> *'''''{{vanchor|Falco peregrinus calidus|calidus}}''''', ki ga je leta 1790 opisal [[John Latham (ornitolog)|John Latham]], je bil prej imenovan ''F. p. leucogenys'' in vključuje ''F. p. caeruleiceps''. Gnezdi v [[Arktika|arktični]] tundri Evrazije od [[Murmanska oblast|Murmanske oblasti]] do rek [[Jana (reka)|Jana]] in [[Indigirka]] v [[Sibirija|Sibiriji]]. Je selivska podvrsta, ki pozimi potuje na jug, vse do [[Južna Azija|Južne Azije]] in [[Podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] Pogosto jo opazimo v bližini mokrišč.<ref name=Rasmussen2005/> Svetlejša je od [[#nominate|nominantne podvrste]], zlasti na temenu. Samci tehtajo 588–740 g, samice pa 925–1.333 g.<ref name=Snow1998/> *'''''Falco peregrinus cassini''''', ki ga je leta 1873 opisal Sharpe, je znan tudi kot Južnoameriški sokol selec. Vključuje ''F. p. kreyenborgi'' (morf),{{refn|group=note|Imenovan tudi »Kleinschmidtov sokol«, vendar se to ime lahko nanaša tudi na ''F. p. kleinschmidti'', ki je [[mlajši sinonim]] za ''F. p. japonensis''.}} ki se pojavlja v skrajnem jugu Južne Amerike in so jo dolgo časa obravnavali kot ločeno vrsto.<ref name=Ellis1983/> Razširjena je po Južni Ameriki od [[Ekvador|Ekvadorja]] prek [[Bolivija|Bolivije]], severne [[Argentina|Argentine]] in [[Čile|Čila]] do [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]] in [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]].<ref name=Ferguson-Lees2001/> Ni selivec. Podobna je [[#nominate|nominantn]][[#nominate|i podvrsti]], vendar je nekoliko manjša in s črnim predelom okoli ušes. Morf ''F. p. kreyenborgi''je srednje siva zgoraj, spodaj skoraj brez lis, glava pa je podobna glavi [[Sokol plenilec|sokola plenilca]] (''Falco cherrug''), vendar je predel okoli ušes bel.<ref name=Ellis1983/> *'''''Falco peregrinus ernesti''''', ki ga je leta 1894 opisal Sharpe, je razširjen od [[Sundski otoki|Sundskih otokov]] do [[Filipini|Filipinov]] ter južno do [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in bližnjega [[Bismarckov arhipelag|Bismarckovega arhipelaga]]. Njegova geografska ločenost od ''[[#nesiotes|F. p. nesiotes]]'' zahteva potrditev. Ni selivec. Od [[#nominate|nominantn]][[#nominate|e podvrst]]<nowiki/>e se razlikuje po zelo temnem, gostem lisastem vzorcu na spodnji strani in po črnih licih. *'''''Falco peregrinus furuitii''''', ki ga je leta 1927 opisal Momiyama, živi na otokih [[Izu]] in [[Ogasawara]] južno od [[Honšu]], Japonska. Ni selivec. Zelo redek, morda preživi le še na enem otoku.<ref name=White94/> Temnejša oblika, podobna ''[[#pealei|F. p. pealei]]'' , a še temnejša, zlasti na repu.<ref name=Ferguson-Lees2001/> *'''''Falco peregrinus japonensis''''', ki ga je leta 1788 opisal [[Johann Friedrich Gmelin|Gmelin]], vključuje ''F. p. kleinschmidti'', ''F. p. pleskei'' in ''F. p. harterti'', in se zdi, da predstavlja vmesne oblike z ''[[#calidus|F. p. calidus]]''. Razširjen je od severovzhodne [[Sibirija|Sibirije]] do [[Kamčatka|Kamčatke]] (čeprav ga ob obali morda nadomešča ''F. p. pealei'') in [[Japonska|Japonske]]. Severne populacije so selivke, japonske pa stalnice. Podoben je [[#nominate|nominantn]][[#nominate|i podvrsti]], a mladiči so še temnejši kot pri ''[[#anatum|F. p. anatum]]''. *'''''{{vanchor|Falco peregrinus macropus|macropus}}''''', ki ga je leta 1837 opisal [[William Swainson|Swainson]], je Avstralski sokol selec ali »črnolični sokol«. Najdemo ga v [[Avstralija|Avstraliji]], povsod razen na jugozahodu, kjer ga nadomešča ''[[#submelanogenys|F. p. submelanogenys]]''; nekateri strokovnjaki slednjega obravnavajo kot sinonim za ''F. p. macropus''.<ref name="IOC"/><ref name="Simpson">{{navedi knjigo | title=Field guide to the birds of Australia | url=https://archive.org/details/fieldguidetobird0000unse_c1p6 | publisher=Penguin | publication-place=Camberwell, Vic | date=2010 | isbn=978-0-670-07231-6 | page=}}</ref> Ni selivec. Podoben je ''[[#brookei|F. p. brookei]]'', vendar nekoliko manjši, območje okoli ušes pa popolnoma črno. Noge so sorazmerno velike.<ref name=Ferguson-Lees2001/> *'''''Falco peregrinus madens''''', ki sta ga leta 1963 opisala [[Sidney Dillon Ripley|Ripley]] in Watson in 1963,, je nenavaden, ker kaže določeno [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnos]]. Razširjen je na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]] in ni selivec;<ref name=Ferguson-Lees2001/> je ogrožen, , saj je ostalo le še 6–8 parov.<ref name=White94/> Samci imajo rdečkast odtenek na temenu, zatilju, licih in hrbtu; spodnja stran je očitno obarvana rožnato-rjavo. Samice so splošno temnejše rjave, zlasti na temenu in zatilju.<ref name=Ferguson-Lees2001/>[[File:FalcoMinorKeulemans.jpg|right|thumb|Ilustracija podvrste ''F. p. minor'' avtorja [[John Gerrard Keulemans|Keulemans]], 1874]] *'''''Falco peregrinus minor''''', ki ga je prvi opisal [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] leta 1850. Prej je bil pogosto znan kot ''F. p. perconfusus''.<ref name=Vaurie1961/> Razširjen je redko in razpršeno po večjem delu podsaharske Afrike ter v južni Afriki. Najverjetneje sega na sever vzdolž [[Atlantski ocean|atlantske]] obale vse do [[Maroko|Maroka]]. Ni selivec in je temne barve. To je najmanjša podvrsta, saj samci tehtajo le približno 300 g. *'''''{{vanchor|Falco peregrinus nesiotes|nesiotes}}''''', ki ga je leta 1941 opisa [[Ernst Mayr|Mayr]],<ref name=Mayr1941/> živi na [[Fidži|Fidžiju]] in verjetno tudi na [[Vanuatu|Vanuatuju]] ter [[Nova Kaledonija|Novi Kaledoniji]]. Ni selivec.<ref name=Peters1979/> *'''''{{vanchor|Falco peregrinus pealei|pealei}}''''', ki ga je leta 1873 opisal [[Robert Ridgway|Ridgway]], je znan Pealejev sokol in vključuje ''F. p. rudolfi''.<ref name=AOUp165/> Razširjen je na severozahodu Severne Amerike, od [[Puget Sound|Puget Sounda]] ob obali [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] (vključno z otoki [[Haida Gwaii]]), ob obali [[Aljaska|Aljaske]] in [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] do skrajne vzhodne obale [[Beringovo morje|Beringovega morja]] v [[Rusija|Rusiji]],<ref name=AOUp165/> morda pa tudi na [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] in ob obalah [[Kamčatka|Kamčatke]]. Ni selivec.To je največja podvrsta, podobna je povečani in temnejši ''[[#tundrius|tundrius]]'' ali močno lisasti in veliki ''[[#anatum|F. p. anatum]]''. Kljun je zelo širok.<ref name=Proctor/> Mladiči imajo občasno svetla temena. Samci tehtajo 700–1.000 g, samice pa 1.000–1.500 g.<ref name=Whiteetal2002/> *'''''Falco peregrinus pelegrinoides''''', ki ga je prvi opisal [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] leta 1829, je razširjen od [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] prek severne Afrike in [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] do [[Mezopotamija|Mezopotamije]]. Najbolj je podoben ''[[#brookei|F. p. brookei]]'',vendar je izrazito svetlejši zgoraj, z rjavkastim vratom, spodaj pa svetlo rumenkast in manj lisast. Manjši je od [[#nominate|nominantn]][[#nominate|e podvrste]]; samice tehtajo okoli 610 g.<ref name=Snow1998/> *'''''Falco peregrinus peregrinator''''', ki ga je leta 1837 opisal [[Carl Jakob Sundevall|Sundevall]], je znan kot Indijski sokol selec ali črni shaheen,{{refn|group=note|''Shaheen'' (شاهین) v arabskih in perzijskih besedilih običajno pomeni barbarskega sokola (F. peregrinus pelegrinoides); v indijskih (शाहीन) in pakistanskih (شاہین) virih pa skoraj vedno označuje podvrsto ''F. p. peregrinator''.}}.<ref name=Wijeratne2007/> Včasih je bil znan tudi kot ''Falco atriceps'' ali ''Falco shaheen''. Razširjen je po Južni Aziji od [[Indija|Indije]] do [[Šrilanka|Šrilanke]] in jugovzhodne Kitajske. V Indiji je shaheen zabeležen v vseh državah razen [[Uttar Pradeša]], predvsem v skalnatih in hribovitih območjih. Najdemo ga tudi na [[Andamanski in Nikobarski otoki|Andamanskih in Nikobarskih otokih]].<ref name=Pande2007/> Leglo ima 3–4 jajc, mladiči poletijo v 48 dneh, povprečna uspešnost gnezda je 1,32 mladiča. V Indiji gnezdi tudi na stavbah in telekomunikacijskih stolpih.<ref name=Pande2007/> Na Šrilanki je bilo leta 1996 ocenjeno 40 gnezdečih parov.<ref name=Dottlinger1999/>Ni selivec, je majhen in temen, s kostanjevo spodnjo stranjo. Na Šrilanki raje živi v višjih predelih, medtem ko je selivka ''[[#calidus|calidus]]'' pogostejša ob obali.<ref name=Dottlinger2005/> *'''''{{vanchor|Falco peregrinus peregrinus|nominate}}''''', the [[nominate|nominantn]][[nominate|a]] (prva poimenovana) podvrsta, ki jo je leta 1771 opisal [[Marmaduke Tunstall|Tunstall]], gnezdi po večjem delu zmernega pasu Evrazije med [[Tundra|tundro]] na severu ter [[Pireneji]], [[Sredozemlje|Sredozemljem]] in [[Alpinidi|pasom Alpinidov]] na jugu.<ref name=AOUp164/> V Evropi je večinoma stalnica, v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in Aziji pa selivka. Samci tehtajo 580–750 g, samice pa 925–1.300 g.<ref name=Snow1998/> Vključuje ''F. p. brevirostris'', ''F. p. germanicus'', ''F. p. rhenanus'' in ''F. p. riphaeus''. *'''''Falco peregrinus radama''''', ki ga je leta 1861 opisal [[Gustav Hartlaub|Hartlaub]], živi na [[Madagaskar|Madagaskarju]] in [[Komori|Komorih]]. Ni selivec.<ref name=Ferguson-Lees2001/> *'''''{{vanchor|Falco peregrinus submelanogenys|submelanogenys}}''''', ki ga je leta 1912 opisal [[Gregory Mathews|Mathews]], je jugozahodnoavstralski sokol selec. Razširjen je v jugozahodni [[Avstralija|Avstraliji]] in ni selivec. Nekateri ga štejejo za sinonim za avstralsko podvrsto ''[[#macropus|F. p. macropus]]''.<ref name="IOC"/><ref name="Simpson"/> *'''''{{vanchor|Falco peregrinus tundrius|tundrius}}''''', ki ga je leta 1968 opisa C. M. White, je bil nekoč vključen v ''F. p. leucogenys''. Razširjen je v arktični tundri Severne Amerike do [[Grenlandija|Grenlandije]], seli pa v prezimovališča v Srednji in Južni Ameriki.<ref name=Proctor/> Večina potepuhov, ki dosežejo zahodno Evropo, pripada tej podvrsti, ki je bila prej obravnavana kot sinonim za ''[[#anatum|F. p. anatum]]''. To je severnoameriški ekvivalent ''[[#calidus|F. p. calidus]]''. Je manjši in svetlejši od ''F. p. anatum''; večina ima izrazito belo čelo in bele lise ob ušesih, toda vrh glave in »brki« so temni, za razliko od ''F. p. calidus''.<ref name=Proctor/> Mladiči so bolj rjavi in manj sivi kot ''F. p. calidus'' in svetlejši, včasih skoraj peščeni, kot ''F. p. anatum''. Samci tehtajo 500–700 g, samice pa 800–1.100 g.<ref name=Whiteetal2002/> Čeprav je trenutno priznana kot veljavna podvrsta, genetska študija muzejskih primerkov in sodobnih populacij ni uspela razlikovati ''F. p. anatum'' in ''F. p. tundrius''.<ref name=Brownetal2007/> == Razlagalne opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici|30em|refs= <ref name=AOUp164>{{harvnb|American Ornithologists' Union|1910|p=164}}</ref> <ref name=AOUp165>{{harvnb|American Ornithologists' Union|1910|p=165}}</ref> <ref name=BBC>{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/nature/species/Peregrine_falcon |title=Wildlife Finder – Peregrine Falcon |publisher=BBC Nature |access-date=18 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091217213403/http://www.bbc.co.uk/nature/species/Peregrine_falcon |archive-date=2009-12-17 |url-status=dead}}</ref> <ref name=Brownetal2007>{{Cite journal |last1=Brown |first1=J.W. |last2=de Groot |first2=P.J.vC. |last3=Birt |first3=T.P. |last4=Seutin |first4=G. |last5=Boag |first5=P.T. |last6=Friesen |first6=V.L. |year=2007 |title=Appraisal of the consequences of the DDT-induced bottleneck on the level and geographic distribution of neutral genetic variation in Canadian peregrine falcons, ''Falco peregrinus'' |journal=Molecular Ecology |volume=16 |issue=2 |pages=327–343 |doi=10.1111/j.1365-294X.2007.03151.x|pmid=17217348 |bibcode=2007MolEc..16..327B |s2cid=40538579 }}</ref> <ref name=CRC>{{navedi knjigo |title=CRC Handbook of Avian Body Masses |url=https://archive.org/details/crchandbookofavi0000dunn |editor-first=John B. Jr. |editor-last=Dunning |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-8493-4258-5}}</ref> <ref name=Dottlinger1999>{{cite journal |last1=Doettlinger |first1=Hermann |last2=Hoffmann |first2=Thilo W. |title=Status of the Black Shaheen Or Indian Peregrine Falcon Falco ''Falco peregrinus peregrinator'' in Sri Lanka |journal=The Journal of the Bombay Natural History Society |date=1999 |volume=96 |issue=2 |pages=239–243 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/155550 }}</ref> <ref name=Dottlinger2005>{{harvnb|Döttlinger|Nicholls|2005}}</ref> <ref name=Ellis1983>{{Cite journal |last1=Ellis |first1=David H. |last2=Garat |first2=Cesar P. |year=1983 |title=The Pallid Falcon ''Falco kreyenborgi'' is a colour phase of the Austral Peregrine Falcon (''Falco peregrinus cassini'') |url=https://archive.org/details/sim_auk_1983-04_100_2/page/269 |journal=Auk |volume=100 |issue=2 |pages=269–271 |doi=10.1093/auk/100.2.269 }}</ref> <ref name=Ferguson-Lees2001>{{navedi knjigo |last1=Ferguson-Lees |first1=J. |last2=Christie |first2=D.A. |title=Raptors of the World |publisher=Christopher Helm |location=London |year=2001 |isbn=978-0-7136-8026-3}}</ref> <ref name=Griffiths1999>{{harvnb|Griffiths|1999}}</ref> <ref name=Griffiths2004>{{harvnb|Griffiths|Barrowclough|Groth|Mertz|2004}}</ref> <ref name=Groombridge2002>{{harvnb|Groombridge|Jones|Bayes|van Zyl|2002}}</ref> <ref name=Helbig1994>{{harvnb|Helbig|Seibold|Bednarek|Brüning|1994}}</ref> <ref name=Harpole2005>{{navedi splet |last=Harpole |first=Tom |date=1 March 2005 |title=Falling with the Falcon |work=Smithsonian Air & Space magazine |url=http://www.airspacemag.com/flight-today/falling-with-the-falcon-7491768/?all |access-date=4 September 2008}}</ref> <ref name=Lehr2000>{{navedi knjigo |last1=Lehr |first1=Jay H. |last2=Lehr |first2=Janet K. |title=Standard handbook of environmental science, health, and technology |publisher=McGraw-Hill Professional |year=2000 |chapter=6.1.11 |isbn=978-0-07-038309-8 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=w0wa4b9CGkcC&pg=SA6-PA10}}</ref> <ref name=Mayr1941>{{harvnb|Mayr|1941}}</ref> <ref name=Merriam-Webster>{{navedi knjigo |title=The Merriam-Webster new book of word histories |publisher=Merriam-Webster |year=1991 |page=[https://archive.org/details/merriamwebsterne00merr/page/365 365] |isbn=978-0-87779-603-9 |url=https://archive.org/details/merriamwebsterne00merr|url-access=registration }}</ref> <ref name=Nittinger2005>{{harvnb|Nittinger|Haring|Pinsker|Wink|2005}}</ref> <ref name=Pande2007>{{navedi knjigo |last1=Pande |first1=Satish |last2=Yosef |first2=Reuven |last3=Mahabal |first3=Anil |editor1-first=Janusz |editor1-last=Sielicki |others=Mizera, Tadeusz |title=Peregrine Falcon populations – Status and Perspectives in the 21st Century |year=2009 |publisher=European Peregrine Falcon Working Group and Society for the Protection of Wild animals "Falcon", Poland and Turl Publishing & Poznan University of Life Sciences Press, Warsaw-Poznan |isbn=978-83-920969-6-2 |pages=493–520 |chapter=Distribution of the Peregrine Falcon (''Falco peregrinus babylonicus'', ''F. p. calidus'' and ''F. p. peregrinator'') in India with some notes on the nesting habits of the Shaheen Falcon}}</ref> <ref name=Peters1979>{{harvnb|Peters|Mayr|Cottrell|1979|p=423}}</ref> <ref name=Potter2002>{{navedi splet |last=Potter |first=M. |year=2002 |url=http://animaldiversity.org/accounts/Falco_peregrinus/ |title="Falco peregrinus" (On-line) |website=Animal Diversity Web |publisher=University of Michigan Museum of Zoology |access-date=21 May 2008}}</ref> <ref name=Proctor>{{harvnb|Proctor|Lynch|1993|p=13}}</ref> <ref name=Rasmussen2005>{{navedi knjigo |last1=Rasmussen |first1=Pamela C. |last2=Anderton |first2=J.C. |year=2005 |title=Birds of South Asia. The Ripley Guide |volume=2 |publisher=Smithsonian Institution and Lynx Edicions |page=116 |isbn=978-84-87334-66-5}}</ref> <ref name=Scholz>{{navedi knjigo |last=Scholz |first=F. |year=1993 |title=Birds of Prey |url=https://archive.org/details/birdsofprey0000floy |publisher=Stackpole Books |isbn=978-0-8117-0242-3}}</ref> <ref name=Seibold1993>{{cite journal |last1=Seibold |first1=I. |last2=Helbig |first2=A. J. |last3=Wink |first3=M. |title=Molecular systematics of falcons (family Falconidae) |url=https://archive.org/details/sim_naturwissenschaften_1993-02_80_2/page/86 |journal=Naturwissenschaften |date=February 1993 |volume=80 |issue=2 |pages=87–90 |doi=10.1007/BF01140425 |bibcode=1993NW.....80...87S |s2cid=38288907 }}</ref> <ref name=Smithsonian>{{navedi splet |first=Meera |last=Subramanian |url=http://www.smithsonianmag.com/science-nature/the-worlds-fastest-animal-takes-new-york-12317871/?all |title=The world's fastest animal takes New York |work=[[Smithsonian (magazine)|Smithsonian]] |date=10 December 2009 |access-date=8 November 2010}}</ref> <ref name=Snow1998>{{navedi knjigo |last=Snow |first=D.W. |year=1998 |title=The Complete Birds of the Western Palaearctic on CD-ROM |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-268579-7}}</ref> <ref name=TerminalVelocity>{{navedi splet |url=http://education.nationalgeographic.com/media/terminal-velocity-wbt/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906032652/http://education.nationalgeographic.com/media/terminal-velocity-wbt/ |url-status=dead |archive-date=6 September 2015 |title=Terminal Velocity: Skydivers chase the peregrine falcon's speed |publisher=Public Television's Wild Chronicles, from National Geographic Mission Programs|date=27 January 2012 }}</ref> <ref name=Tucker1998>{{harvnb|Tucker|1998}}</ref> <ref name=Tunstall1771>{{navedi knjigo |last=Tunstall |first=Marmaduke |author-link=Marmaduke Tunstall |title=Ornithologia Britannica: seu Avium omnium Britannicarum tam terrestrium, quam aquaticarum catalogus, sermone Latino, Anglico et Gallico redditus: cui subjuctur appendix avec alennigenas, in Angliam raro advenientes, complectens |publisher=J. Dixwell |location=London |year=1771 |language=la}}</ref> <ref name=USFWS>{{navedi splet |publisher=U.S. Fish and Wildlife Service |title=All about the Peregrine falcon |year=1999 |access-date=13 August 2007 |url=http://www.fws.gov/endangered/recovery/peregrine/QandA.html#fast |archive-url=https://web.archive.org/web/20080416195055/http://www.fws.gov/endangered/recovery/peregrine/QandA.html#fast |archive-date=16 April 2008}}</ref> <ref name=Vaurie1961>{{harvnb|Vaurie|1961}}</ref> <ref name=White94>{{navedi knjigo |last=White |first=C.M. |contribution=Family Falconidae |title=Handbook of Birds of the World: New World Vultures to Guinea fowl |editor1-last=del Hoyo |editor1-first=J. |editor2-last=Elliot |editor2-first=A. |editor3-last=Sargatal |editor3-first=J. |publisher=Lynx Edicions |location=Barcelona |year=1994 |volume=2 |pages=[https://archive.org/details/handbookofbirdso0001unse/page/216 216–275, plates 24–28] |isbn=978-84-87334-15-3 |url=https://archive.org/details/handbookofbirdso0001unse/page/216 }}</ref> <ref name=Whiteetal2002>{{cite journal |last1=White |first1=Clayton M. |last2=Clum |first2=Nancy J. |last3=Cade |first3=Tom J. |last4=Hunt |first4=W. Grainger |year=2002 |title=Peregrine Falcon (''Falco peregrinus'') |journal=The Birds of North America Online |editor-first=A. |editor-last=Poole |url=https://bna.birds.cornell.edu/bna/species/660 |access-date=13 May 2011 |doi=10.2173/bna.660 |url-access=subscription |archive-url=https://web.archive.org/web/20080503072834/http://bna.birds.cornell.edu/bna/species/660 |archive-date=2008-05-03 |url-status=dead }}</ref> <ref name=Wijeratne2007>{{navedi knjigo |first1=Gehan |last1=de Silva Wijeratne |first2=Deepal |last2=Warakagoda |first3=T.S.U. |last3=de Zylva |year=2007 |title=A Photographic Guide to Birds of Sri Lanka |publisher=New Holland Publishers (UK) Ltd |isbn=978-1-85974-511-3 |pages=37,144 |chapter=Species description}}</ref> <ref name=Wink1998>{{harvnb|Wink|Seibold|Lotfikhah|Bednarek|1998}}</ref> <ref name=Wink2000>{{harvnb|Wink|Döttlinger|Nicholls|Sauer-Gürth|2000}}</ref> }} == Viri == * {{navedi knjigo |author=American Ornithologists' Union |author-link=American Ornithologists' Union |year=1910 |title=Check-list of North American Birds |url=https://archive.org/details/checklistofnorth03amer |edition=Third |publisher=American Ornithologists' Union }} * {{cite journal |last1=Griffiths |first1=C.S. |year=1999 |title=Phylogeny of the Falconidae inferred from molecular and morphological data |url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v116n01/p0116-p0130.pdf |journal=[[Auk (journal)|Auk]] |volume=116 |issue=1 |pages=116–130 |doi=10.2307/4089459 |jstor=4089459 }} * {{cite journal |last1=Griffiths |first1=C.S. |last2=Barrowclough |first2=G.F. |last3=Groth |first3=Jeff G. |last4=Mertz |first4=Lisa |year=2004 |title=Phylogeny of the Falconidae (Aves): a comparison of the efficacy of morphological, mitochondrial, and nuclear data |url=https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_2004_32_1/page/101 |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=32 |issue=1 |pages=101–109 |doi=10.1016/j.ympev.2003.11.019 |pmid=15186800|bibcode=2004MolPE..32..101G }} * {{cite journal |last1=Groombridge |first1=J.J. |last2=Jones |first2=C.G. |last3=Bayes |first3=M.K. |last4=van Zyl |first4=A.J. |last5=Carrillo |first5=J. |last6=Nichols |first6=R.A. |last7=Bruford |first7=M.W. |year=2002 |title=A molecular phylogeny of African kestrels with reference to divergence across the Indian Ocean |url=https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_2002-11_25_2/page/267 |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=25 |issue=2 |pages=267–277 |doi=10.1016/S1055-7903(02)00254-3 |pmid=12414309|bibcode=2002MolPE..25..267G }} * {{navedi knjigo |last1=Helbig |first1=A.J. |last2=Seibold |first2=I. |last3=Bednarek |first3=W. |last4=Brüning |first4=H. |last5=Gaucher |first5=P. |last6=Ristow |first6=D. |last7=Scharlau |first7=W. |last8=Schmidl |first8=D. |last9=Wink |first9=M. |year=1994 |chapter=Phylogenetic relationships among falcon species (genus Falco) according to DNA sequence variation of the cytochrome b gene |editor1-last=Meyburg |editor1-first=B.-U. |editor2-last=Chancellor |editor2-first=R.D. |title=Raptor Conservation Today |pages=593–599 |publisher=WWGBP |location=Berlin |chapter-url=http://www.uni-heidelberg.de/institute/fak14/ipmb/phazb/pubwink/1994/4.%201994.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20221203202037/https://www.uni-heidelberg.de/institute/fak14/ipmb/phazb/pubwink/1994/4.%201994.pdf |archive-date=3 December 2022 |access-date=22 October 2007 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Mayr |first=E. |author-link=Ernst Mayr |year=1941 |title=Birds collected during the Whitney South Sea Expedition 45, Notes on New Guinea birds. 8. |journal=American Museum Novitates |page=1133|hdl=2246/4833 }} * {{cite journal |last1=Nittinger |first1=F. |last2=Haring |first2=E. |last3=Pinsker |first3=W. |last4=Wink |first4=M. |last5=Gamauf |first5=A. |year=2005 |title=Out of Africa? Phylogenetic relationships between ''Falco biarmicus'' and other hierofalcons (Aves Falconidae) |journal=Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research |volume=43 |issue=4 |pages=321–331 |doi=10.1111/j.1439-0469.2005.00326.x|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last1=Peters |first1=J.L. |last2=Mayr |first2=E. |last3=Cottrell |first3=W. |year=1979 |title=Check-list of Birds of the World |publisher=Museum of Comparative Zoology}} * {{navedi knjigo |last1=Proctor |first1=N. |last2=Lynch |first2=P. |year=1993 |title=Manual of Ornithology: Avian Structure & Function |url=https://archive.org/details/manualofornithol0000proc |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-07619-6}} * {{cite journal |last1=Raidal |first1=S. |last2=Jaensch |first2=S. |last3=Ende |first3=J. |year=1999 |title=Preliminary Report of a Parasitic Infection of the Brain and Eyes of a Peregrine Falcon ''Falco peregrinus'' and Nankeen Kestrels ''Falco cenchroides'' in Western Australia |url=https://archive.org/details/sim_emu_1999-12_99_4/page/290 |journal=[[Emu (journal)|Emu]] |volume=99 |issue=4 |pages=291–292 |doi=10.1071/MU99034A|bibcode=1999EmuAO..99..291R }} * {{cite journal |last1=Raidal |first1=S. |last2=Jaensch |first2=S. |year=2000 |title=Central nervous disease and blindness in Nankeen kestrels (''Falco cenchroides'') due to a novel ''Leucocytozoon''-like infection |journal=Avian Pathology |volume=29 |issue=1 |pages=51–56 |doi=10.1080/03079450094289 |pmid=19184789|doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Tucker |first1=V.A. |year=1998 |title=Gliding flight: speed and acceleration of ideal falcons during diving and pull out |journal=Journal of Experimental Biology |volume=201 |issue=3 |pages=403–414 |doi=10.1242/jeb.201.3.403 |pmid=9427673 |doi-access=free |bibcode=1998JExpB.201..403T }} * {{cite journal |last1=Döttlinger |first1=H. |first2=M. |last2=Nicholls |year=2005 |title=Distribution and population trends of the 'black shaheen' Peregrine Falcon ''Falco peregrinus peregrinator'' and the eastern Peregrine Falcon ''F. p. calidus'' in Sri Lanka |journal=Forktail |volume=21 |pages=133–138 |url=http://orientalbirdclub.org/wp-content/uploads/2012/09/Dottlinger-Peregrine.pdf }} * {{cite journal |last1=Vaurie |first1=C. |year=1961 |title=Systematic notes on Palearctic birds. No. 44, Falconidae, the genus ''Falco''. (Part 1, ''Falco peregrinus'' and ''Falco pelegrinoides'') |url=https://archive.org/details/systematicnotes2035vaur |journal=American Museum Novitates |issue=2035 |pages=[https://archive.org/details/systematicnotes2035vaur/page/n0 1]–19|hdl=2246/3466 }} * {{navedi knjigo |last1=Wink |first1=M. |last2=Seibold |first2=I. |last3=Lotfikhah |first3=F. |last4=Bednarek |first4=W. |year=1998 |chapter=Molecular systematics of holarctic raptors (Order Falconiformes) |editor1-last=Chancellor |editor1-first=R.D. |editor2-last=Meyburg |editor2-first=B.-U. |editor3-last=Ferrero |editor3-first=J.J. |title=Holarctic Birds of Prey |pages=29–48 |publisher=Adenex & WWGBP |chapter-url=http://www.raptors-international.org/book/holarctic_birds_of_prey_1998/Wink_Seibold_1998_29-48.pdf }} * {{navedi knjigo |last1=Wink |first1=M. |last2=Döttlinger |first2=H. |last3=Nicholls |first3=M.K. |last4=Sauer-Gürth |first4=H. |year=2000 |chapter=Phylogenetic relationships between Black Shaheen (''Falco peregrinus peregrinator''), Red-naped Shaheen (''F. pelegrinoides babylonicus'') and Peregrines (''F. peregrinus'') |editor1-last=Chancellor |editor1-first=R.D. |editor2-last=Meyburg |editor2-first=B.-U. |title=Raptors at Risk |pages=853–857 |publisher=WWGBP/Hancock House, Berlin/Blaine |chapter-url=http://www.uni-heidelberg.de/institute/fak14/ipmb/phazb/pubwink/2000/22.%202000.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220310042444/https://www.uni-heidelberg.de/institute/fak14/ipmb/phazb/pubwink/2000/22.%202000.pdf |archive-date=10 March 2022 |access-date=22 October 2007 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Wink |first1=M. |last2=Sauer-Gürth |first2=H. |year=2000 |chapter=Advances in the molecular systematics of African raptors |editor1-last=Chancellor |editor1-first=R.D. |editor2-last=Meyburg |editor2-first=B.-U. |title=Raptors at Risk |pages=135–147 |publisher=WWGBP/Hancock House, Berlin/Blaine |chapter-url=http://www.uni-heidelberg.de/institute/fak14/ipmb/phazb/pubwink/2000/29.%202000.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20230407101937/https://www.uni-heidelberg.de/institute/fak14/ipmb/phazb/pubwink/2000/29.%202000.pdf |archive-date=7 April 2023 }} == Zunanje povezave == * {{Wikispecies-inline|Falco peregrinus}} * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Falco peregrinus|sokol selec}} * [http://www.falcoperegrinus.net European Peregrine Falcon Working Group] * {{InternetBirdCollection|peregrine-falcon-falco-peregrinus}} {{taxonbar|from=Q30535}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sokoli]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Avstralije]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Oceanije]] [[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1771]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] i557cmxihz719nc3mvl0xl14cl6csx6 Pogovor:Francija 1 76510 6771348 4506842 2026-10-28T07:52:53Z ~2026-57453-24 268025 /* Francija */ odgovor 6771348 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} Francija nima drzavnega grba??? Kaj pa je potem tole: http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:France_coa.png --[[Uporabnik:Blog84|Blog84]] 23:49, 28 marec 2006 (CEST) :Hvala za opozorilo, popravljeno. LP --[[Uporabnik:Mg|Mg]] 00:45, 29 marec 2006 (CEST) ::Pojasnilo ([[en:Coat of arms of France|vir]]): ::#heraldično gledano gre za emblem in ne grb; ::#ni uradno sprejeti grb Francije; ::#septembra 1999 je francoska vlada sprejela nov razpoznavni znak Francije z geslom republike, barvami zastave in poosebitvijo republike Marianne. ::--[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:59, 5 januar 2007 (CET) == Francija == Poleg republike bi moralo biti geslo tudi za [[Francosko kraljestvo]]. Najprimernejše bi bilo razporediti takole: razločitev [[Francija]], in sicer vsaj na [[Francosko kraljestvo]] ter [[Republika Francija]] in morda še kaj.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:22, 28. maj 2015 (CEST) :Postaviti na naslov "Francija" razločitev prav gotovo ne bi bilo najprimernejše. Upam si trditi, da ogromna večina ljudi pod tem nazivom išče sodobno državo. Na starejše državne tvorbe na tem ozemlju (lahko) kažejo povezave v poglavju o zgodovini, sploh pa se niso tako imenovale. Razločitev je za primere, ko imata dva pojma isto ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:20, 28. maj 2015 (CEST) :kje leži francija [[Posebno:Prispevki/~2026-57453-24|~2026-57453-24]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-57453-24|pogovor]]) 08:52, 28. oktober 2026 (CET) === Ozemlje in ljudstvo === Smem podvomit. V prvi vrsti iščejo geografski pojem, nato pa tudi francosko ljudstvo. Politična ureditev je na tretjem mestu, in za to bi bila potrebna razločitev. Ni pa pravilno, da politično ureditev že vnaprej kdo opredeli: to spada pod zgodovino. Francija je npr. ozemlje, ki danes obsega to in to... Podobno mislim, bi bilo treba opredeliti tudi Slovenijo. Drugo pa je, če dodamo "Republika". Toda pri Franciji je to že "peta republika", in to bi morala Wikipedija upoštevat, ne glede na piščev svetovni nazor.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:27, 28. avgust 2015 (CEST) :Smeš podvomit, vendar se večina ljudi ne strinja s tabo. Zgodovina je nujna za razumevanje sedanjosti in tu je kontinuum od prazgodovine do danes, ne pa svoj predalček za vsako državno obliko. To nima zveze z nazori. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:29, 29. avgust 2015 (CEST) nn1svh10ck81cl37gtb3881o3wc3nc6 6771349 6771348 2026-10-28T07:56:48Z JoMK 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6771348|6771348]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-57453-24|~2026-57453-24]] ([[User talk:~2026-57453-24|pogovor]]) 6771349 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} Francija nima drzavnega grba??? Kaj pa je potem tole: http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:France_coa.png --[[Uporabnik:Blog84|Blog84]] 23:49, 28 marec 2006 (CEST) :Hvala za opozorilo, popravljeno. LP --[[Uporabnik:Mg|Mg]] 00:45, 29 marec 2006 (CEST) ::Pojasnilo ([[en:Coat of arms of France|vir]]): ::#heraldično gledano gre za emblem in ne grb; ::#ni uradno sprejeti grb Francije; ::#septembra 1999 je francoska vlada sprejela nov razpoznavni znak Francije z geslom republike, barvami zastave in poosebitvijo republike Marianne. ::--[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:59, 5 januar 2007 (CET) == Francija == Poleg republike bi moralo biti geslo tudi za [[Francosko kraljestvo]]. Najprimernejše bi bilo razporediti takole: razločitev [[Francija]], in sicer vsaj na [[Francosko kraljestvo]] ter [[Republika Francija]] in morda še kaj.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:22, 28. maj 2015 (CEST) :Postaviti na naslov "Francija" razločitev prav gotovo ne bi bilo najprimernejše. Upam si trditi, da ogromna večina ljudi pod tem nazivom išče sodobno državo. Na starejše državne tvorbe na tem ozemlju (lahko) kažejo povezave v poglavju o zgodovini, sploh pa se niso tako imenovale. Razločitev je za primere, ko imata dva pojma isto ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:20, 28. maj 2015 (CEST) === Ozemlje in ljudstvo === Smem podvomit. V prvi vrsti iščejo geografski pojem, nato pa tudi francosko ljudstvo. Politična ureditev je na tretjem mestu, in za to bi bila potrebna razločitev. Ni pa pravilno, da politično ureditev že vnaprej kdo opredeli: to spada pod zgodovino. Francija je npr. ozemlje, ki danes obsega to in to... Podobno mislim, bi bilo treba opredeliti tudi Slovenijo. Drugo pa je, če dodamo "Republika". Toda pri Franciji je to že "peta republika", in to bi morala Wikipedija upoštevat, ne glede na piščev svetovni nazor.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:27, 28. avgust 2015 (CEST) :Smeš podvomit, vendar se večina ljudi ne strinja s tabo. Zgodovina je nujna za razumevanje sedanjosti in tu je kontinuum od prazgodovine do danes, ne pa svoj predalček za vsako državno obliko. To nima zveze z nazori. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:29, 29. avgust 2015 (CEST) q357e4pgpnvtswne2d4lup8mi29zmse Seznam slovenskih ekonomistov 0 78061 6771226 6764905 2026-10-27T20:32:34Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6771226 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Aleš Ahčan]] *[[Jana Ahčin]] *([[Roman Albreht]]) *[[Darija Aleksić]] *[[Marija Ambrožič P ko|Marija Ambrožič]] *[[Danijel Andolšek]] *[[Boštjan Antončič]] *[[Lojze Antončič]] *[[Jure Apih]] *[[Franc Arh]] *([[France Arhar]]) *[[Aleksander Aristovnik]] *[[Janez Artenjak]] * [[Jože Avšič]] *[[Miha Ažman]] == B == *[[Aldo Babič]] *[[Staša Baloh-Plahutnik]] *[[Bernard Brščič]] *[[Jurij Bajec]] (Srbija) *[[Aleksander Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] *[[Ivo Banič]] *[[Andrej Baričič]] *[[Majda Bastič]] *[[Maks Bastl]] *[[Vladimir Baša]] *[[Mojca Bavdaž]]? *[[Cene Bavec]]? *[[Slavka Becele Ranković]] (Srbija) * [[Hermina Bedjanič]] (r. [[Goll]]) *[[Maja Bednaš]] *[[Jani Bekő]] * [[Janko Belak]] *[[Jernej Belak]] *[[Lojze Berce]] *[[Živko Bergant]] *[[Mateja Berginc]] *[[Aleš Berk Skok]] *[[Gregor Berkopec]] *[[Barbara Bernik]] *[[Andrej Bertoncelj]] * [[Mara Bešter]] *[[Milena Bevc]] *[[Aleksander Bilimovič]] *[[Roberto Biloslavo]] *[[Franc Bizjak]] *[[Marijan Blejec]] * [[Dušan Bobek]] * [[Samo Bobek]] *[[Vito Bobek]] *([[Ludvik Bogataj]]) *([[Marija Bogataj]]) *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] *([[Rado Bohinc]]) *[[Franc Bohinc]] *[[Andreja Böhm]] *[[Darko Bohnec]] *[[Štefan Bojnec]] *[[Anton Bole|Anton (Tone) Bole]] *[[Velimir Bole]] *[[Jože Boncelj]] *[[Neven Borak]] *[[Darja Boršič]] *[[Klemen Boštjančič]] *[[Simona Bovha]] *[[Anton Božič]]? *[[Katerina Božič]] *[[Tilen Božič]] *[[Barbara Bradač Hojnik]] *[[Milan Bratec]]? *[[Borut Bratina]] *[[Tina Bratkovič Kregar]] *[[Lea Bregar]] *[[Milko Brezigar]] *[[Arjana Brezigar Masten]] *[[Franc Breznik]] *[[Andrej Briški]] *[[Boštjan Brumen]] * [[Borut Brus]] * ([[Marko Brus]]) *[[Branko Bučar]]? *[[Maja Bučar]] (r. [[Košak]]) * [[Janez Bukovec]] *[[Sonja Bukovec]] *[[Štefan Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] * [[Mirko Bunc]] *[[Anže Burger]] * [[Alojz Burja]] *[[Boris Butina]] == C == * [[Petra Cajnko]] * [[Aleš Cantarutti]]? * [[Gonzalo Caprirolo]] * [[Jaka Cepec]] * [[Aleš I. Cepič]] * [[Irena Cepič]] *[[Damir Cibic]] *[[Andreja Cirman]] *[[Boris Cizelj]]? * [[Jože Colarič]] *[[Franjo Cotič]] *[[Rudi Crnković]] *[[Barbara Culiberg]] *[[Dušan Cvetko]] * [[Milan Martin Cvikl]] *[[Davorin Cvilak]] == Č == * [[Matjaž Čačovič]] *[[Simon Čadež]] *[[Janko Čakš]] *[[Vesna Čančer]] *[[Barbara Čater]] *[[Tomaž Čater]] *[[Dušan Čehovin]] *[[Žiga Čepar]] * [[Bogdan Čepič]] *[[France Černe]] *[[Matej Černe]] *[[Vladimir Černe]] * [[Dragan Černetič]] * [[Bojan Černjavič]] *[[Ana Čertanec]] *[[Jože Andrej Čibej]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Mitja Čok]] *[[Vojko Čok]] *[[Jernej Čopič]] *[[Matjaž Črnigoj]] *[[Rafael Črv]] *[[Stanislav Čuber]]? *[[Uroš Čufer]] *[[Gregor Čušin (1914)]] == D == * [[Silvo Dajčman]] * [[Jadranka Dakič|Jadranka Dakić]] *[[Talib Damij]]? *[[Jože Damijan|Jože P. Damijan]] *[[Sandra Damijan]] *[[Janez Damjan]] *([[Ivo Daneu]]) *[[Stanko Debeljak]] *[[Frančiška Gabrijela Dedek]] *[[Friderik Degen]] *[[Matjaž Denac]] *[[Gabrijel Devetak]] *[[Srečko Devjak]] ml. * [[Alojz Deželak]] * [[Bogomir Deželak]] *[[Silva Deželan]] *[[Vlado Dimovski]] * [[Savo Dinjaški]] *[[Zvonimir Dintinjana]] *[[Tanja Dmitrović]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Veronika Dolar]] (ZDA) *[[Gregor Dolenc]] *Jože Dolenc? * [[Marjan Dolenc]] *[[Primož Dolenc]] *[[Andrej Dolinšek|Andrej (Franc) Dolinšek]] *[[Drago Dolinšek]]? *[[Lavoslav Dolinšek]] *[[Nives Dolšak]] *[[Polona Domadenik]] [[Muren (razločitev)|Muren]] *[[Miha Dominko]] *[[Petra Došenović Bonča]] *[[Darja Dovjak]]-[[Jelnikar]] *[[Zvone Dragan]] * [[Ciril Dragonja]] * [[Metod Dragonja]] *([[Josip Draksler]] - Povh) *[[Andrej Drapal]]? *[[Matej Drašček]] *[[Franček Drenovec]] * [[Lovro Dretnik]] *[[Slavko Drlje]] * [[Janez Drnovšek]] *[[Mateja Drnovšek]] *[[Robert Drobnič]] *[[Valter Drozg]] *[[Drago Dubrovski]] *[[Mojca Duh]] *[[Metod Dular]] * [[Ostoj Durjava]] == E == *[[Emil Erjavec]] *[[Jure Erjavec]] *[[Evgen Eržen]] *[[Tina Eržen]] *[[Silva Exel Škerlak|Silva Exel-Škerlak]] == F == * [[Ivo Fabinc]] *[[Zarjan Fabjančič]] *[[Daša Farčnik]] *[[Metka Farič]] *[[Igor Feketija]] *[[Aljoša Feldin]] *[[Liljana Ferbar Tratar]] *[[Bogomil Ferfila]] *[[Drago Ferfolja]] *[[Aljaž Ferk]] *[[Barbara Ferk]] *[[Hans Ferk]] *[[Mejra Festić]] * [[Drago Filipič]] * [[Tatjana Fink]] * [[Janvid Flere]] *[[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] *[[Helena Fortič]] *[[Matevž Frangež]] * [[Vladimir Frankovič]] * [[Stane Frim]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Lev Geržinič]] (1916—2012),[[Janez Gabrijelčič]] *[[Dušan Gačnik]] *[[Laris Gaiser]] *[[Marjan Gaspari|Marjan Dragotin Gaspari]]? *[[Mitja Gaspari]] *[[Ivan Geršak]] (1838-1911) *[[Lev Geržinič]] (1916-2012) *[[Miroslav Glas]] *[[Peter Glavič]] *[[Slavko Gliha]] *[[Tatjana Globokar Kristan]] *[[Jože Glogovšek]] *[[Pavle Gmeiner]] *[[Viljenka Godina]] *[[Bruno Gombač]] *[[Mojca Gornjak]] *[[Andrej Gosar]] *[[Hermina Govekar Vičič]] *([[Janez Grad]]) *[[Ivo Gregorc]] *[[Monika Gregorčič]] *[[Aleksandra Gregorič]] *[[Danilo C. Gregorič]] *[[Aleš Groznik]] *[[Peter Groznik]] *[[Jože Gričar]] *[[Jan Grobovšek]] *[[Andraž Grum]] * [[Irma Gubanec]] *[[Dragotin Gustinčič]] == H == *([[Herta Haas]]) *[[Valentin Hajdinjak]] *[[Anton Hauc]] *[[Lidija Hauptman]] *[[Peter Hawlina]] *[[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] * [[Toussaint Hočevar]] *[[Marjeta Horjak]] * [[Andrej Horvat]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri]]) [[Franc Horvat (politik)|Horvat]]? *[[Liljana Horvat]] *[[Tone Hrastelj|Tone (Anton) Hrastelj]] *[[Karmen Hren]] *[[Blaž Hribar]] *[[Samo Hribar]] *[[Nevenka Hrovatin]](-Vodopivec) * [[Jože Hujs]] * [[Margit Hujs]] *([[Dušan Hvalica]]) == I == * [[Aleksander Igličar]] *Branko Ilič (1969-2023) *[[Matjaž Iršič]] * [[Rado Iršič]] * [[Tanja Istenič]] *[[Bojan Ivanc]] *([[Šime Ivanjko]]) *[[Štefan Ivanko]] *[[Mirjana Ivanuša Bezjak]] * [[Zvonko Ivanušič]] == J == * [[Gregor Jagodič]] * [[Timotej Jagrič]] *[[Vita Jagrič]] *[[Andreja Jaklič]] *([[Jurij Jaklič]]) *[[Marko Jaklič]] (1962) *[[Mirko Jamar]] * [[Mirko Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]]? *[[Juro Jan]] * [[Marija Janc]] *[[France Jančar]] * [[Božo Jašovič]] * [[Boštjan Jazbec]] * [[Marko Jazbec]] * [[Saša Jazbec]] *[[Risto Jelačin]] *([[Barbara Jelčić]]) *[[Milan Jelenc]] *[[Dejan Jelovac]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Jožef Jeraj]] *[[Mitja Jeraj]] * [[Andreja Jerina]] * [[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Leon Jerovec]] * [[Miha Ješe]] *[[Peter Ješovnik]] * [[Janez Jug]] *[[Ilja Jurančič]] *[[Tonka Jurejevčič]] *[[Milan Jurše]] *[[Gorazd Justinek]] == K == *[[Štefan Kadoič]] *[[Alenka Kajzer]] *[[Štefan Kajzer]] *[[Odo Kalan]] *[[Zdravko Kaltnekar]] *[[Helena Kamnar]] *[[Vida Kampuš Trop]] *[[Marjan Kandus]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Jernej Kastelic]] - Jerry *[[Robert Kaše]] *[[Blaž Kavčič]] *[[Klemen Kavčič]] *[[Slavka Kavčič]] *[[Ferdinand Kenda]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Lojze Kersnič]] *[[Nuša Kerševan]] *[[Miro Kert]] *[[Dragan Kesič]] *[[Aleksandar Kešeljević]] *[[Lojze Kiauta]] *([[Boris Kidrič]]) *[[Dušan Kidrič]] *[[Neda Kladnik]] *[[Rado Klančar]]? *[[Edo Klanšek]] *[[Marijan Klemenc]] *[[Vlado Klemenčič]] *[[Tone Klemenčič]] *[[Peter Klopčič]] *[[Maja Klun]] *[[Aljaž Kmecl]] *[[Ula Kmecl]] *[[Zdenko Knez]] *[[Jožica Knez Riedl]] *[[Ljubica Knežević Cvelbar]] *[[Ljubomir Knop]] *[[Svetko Kobal]] *[[Branko Kocbek]] *([[Marijan Kocbek]]) *[[Andrej Kocič]] *[[Andreja Kodrin]] *[[Lidija Kodrin]] *[[Robert Kokalj]] *[[Majda Kokotec Novak]] *[[Iztok Kolar]] *[[Tomaž Kolar]] *[[Franc Koletnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Darko Končan]] *[[Maja Konečnik Ruzzier]] *[[Boris Konte]] *[[Vojan Konvalinka]] *[[Janez Kopač]] *[[Romana Korez Vide]] *[[Bojana Korošec]] *([[Štefan Korošec]]) *[[Branko Korže]] *[[Uroš Korže]] *[[Alojz Kosi]] *[[Mateja Kos Koklič]] *[[Tomaž Kostanjevec]] *[[Črt Kostevc]] *[[Marko Košak]] *[[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]] *[[Janko Košir]] *[[Miran Košmelj]] *([[Blaženka Košmelj Jeriček]]) *[[Drago Kotnik]] *[[Paricia Kotnik]] *[[Bogomir Kovač]] *[[Jurij Kovač|Jurij (Jure) Kovač]] *[[Mateja Kovač]]? *[[Mitja Kovač]]? *[[Andrej Kovačič]] *[[Saša Kovačič]]? *[[Vili Kovačič]] *[[Damjan Kozamernik]] *[[Stanko Koželj]] *[[Davorin Kračun]] *[[Tine Kračun]] *([[Sergej Kraigher]]) *[[Tomaž Kraigher]] *[[Marjan Krajnc (ekonomist)]] *[[Dušan Krajnik]] *[[Edita Krajnović]] ([[Kuhelj]]) *[[Janko Kralj (ekonomist)]] *[[Rok Kralj]] *[[Milena Kramar Zupan]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Edi Kraus]] *[[Teodor Kravina von Cronstein]] *[[Marko Kremžar]] *[[Gvido Kres]] * [[Damijan Kreslin]] *[[Marjan Krisper (1911)]] *[[Anka Kristan]] * [[Franci Križanič]] * [[Tomaž Križnik]] *[[Dejan Krušec]] *[[Ermin Kržičnik]] *[[Aleš Kuhar]] *[[Stanka Kukar]] *[[Andrej Kumar]] *[[Jožef Kunič]] *[[Anton Kupljen]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) *[[Igor Kušar]] *[[Jože Kušar]] *[[Kir Kuščer]] *[[Breda Kutin]] == L == *([[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]]) *[[Borut Marko Lah]] *[[Emil Lah]] *[[Mariča Lah]] *[[Tine Lah]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Ivan Lapajne (ekonomist)]] *[[Suzana Laporšek]] *[[Ivan Lavrač]] *[[Ivo Lavrač]] *[[Vladimir Lavrač]] *[[Jože Lavrič]] *[[Mitja Lavrič]] *[[Lojze Leb]] *[[Sonja Sibila Lebe]] *[[Konrad Lenasi]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Marina Letonja]] *[[Andrej Levičnik]] *[[Jože Levstik]]? *[[Mirko Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] *[[Blaž Lipičnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Filip Lipovec]] *[[Iztok Lipovšek]]? *[[Janez Ločniškar]] *[[Nataša Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Klavdij Logožar]] *[[Aleš Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]] *[[Igor Lončarski]] *[[Franc Lorbek]] *[[Evgen Lovšin]] *[[Jovan Lukovac]] *[[Andreja Lutar Skerbinjek]] == M == *[[Jože Maček]] *[[Jakob Franc Mahr]] & sin Artur *[[Boris Majcen]] *[[Avgust Majerič]] *[[Branko Majes]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Boris Makovec]] *[[Maja Makovec Brenčič]] >> [[Maja Zalaznik]] *[[Janez Malačič]] *[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]] *''Anton Manfreda'' *[[Mojca Marc]] *[[Pavel Marc]] (1902-97) *[[Rudolf Marc]] *[[Matej Marinč]] *[[Denis Marinšek]] *[[Jože Markič]] *[[Mirko Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Tanja Markovič Hribernik]] *[[Ferdinand Marn]] *[[Karel Marn]] *[[Rudolf Marn]] *[[Drago Marolt]] *[[Janez Marolt (strojnik)]] *[[Janko Marovt]] *[[Igor Masten]] *[[Cene Matičič]] *[[Ervin Maurič]] *[[Ksenija Maver]] *[[Miran Mejak]] *([[Janez Mekinc]]) *[[Dane Melavc]] *[[Aleš Mendiževec]] * [[Igor Matjašič]] *[[Patricia A. Meglich]] *[[Jernej Mencinger]] *[[Jože Mencinger]] *([[Peter Merc]]) *[[Viljem Merhar]] *[[Ivan Meško]]? *[[Maja Meško]]? *[[Tanja Mihalič]] *[[Miran Mihelčič]] *[[Katarina Katja Mihelič]] *[[Peter Mikeln]] *[[Ciril Mikl]] *[[Andrej Miklavčič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Borut Milfelner]] *[[Franko Milost]] *[[Cveta Mlakar]] *[[Dijana Močnik]] *[[Josip (Rastko) Močnik]] (st.) *[[Mojmir Mrak]] *[[Dušan Mramor]] *[[Mićo Mrkaić]] *[[Stane Mrzlikar]] * [[Matjaž Mulej]] *[[Damijan Mumel]] *([[Vladimir Murko]]) *[[Nika Murovec]] *Petra Marušič == N == *[[Andrej Nabergoj]] *([[Črtomir Nagode]]) *[[Vesna Nahtigal]]? *[[Matjaž Nanut]] *[[Vladimir Nanut]] *[[Zlatko Nedelko]] *[[Anton Nemec]] *[[Janez Nemec]] *[[Ivan Nerad]] *[[Oto Norčič]] *[[Aleš Novak]] *[[Lojze Novak (ekonomist)]] *[[Lovro Novak]] *[[Matjaž Novak]] *[[Jože Novinšek]] == O == *[[Henrik Oblak]] *[[Andrej Ocvirk]]? *[[Anton Ogorelc]] *[[Marko Ogorevc]] *[[Irena Ograjenšek]] *[[Anton Ogrin]] *[[Albin Ogris]] *[[Miloš Omahen]] * [[Igor Omerza]] * [[Žan Jan Oplotnik]] *[[Miloš Oprešnik]] *[[Frank Orazem]] *[[Peter F. Orazem]] *[[Tadej Oražem]] *[[Iztok Ostan]] *[[Biserka Ošlaj]] *[[Rasto Ovin]] *[[Jože Ovsenik]] (1936?-2021) *([[Marija Ovsenik]]) *[[Milica Ozbič]] == P == *[[Marko Pahor]] *[[Ivan Panjek]] (Trst) *[[Bojan Papič]] *[[Franc Pauko]] *[[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Nina Pavčnik]] *[[Gorazd Pavlek]] *[[Josip Pavlica]] *[[Peter Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Zdravko Pečar]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Darja Peljhan]] *[[Jože Penca]] *[[Sandra Penger]] *[[Vladimir Perhavec]]? *[[Franjo Perić]] *[[Franc Pernek]] *[[Marjan Peršak]] *[[Nada Pertot]] * [[Vladimir Pertot]] *[[Milena Pervanje|Milen(k)a Pervanje]] *[[Petra Petan]] *[[Lojze Peterle]] *[[Judita Peterlin]] *[[Tea Petrin]] *[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] *[[Primož Pevcin]] * [[Rado Pezdir]] *[[Gregor Pfajfar]] *[[Lovrenc Pfajfar]] *[[Ervin Pfeifer]] *[[Edo Pirkmajer]]? *[[Fedor Pirkmajer]]? *[[Joško Pirnar]]? *[[Alojz Pirnat (ekonomist)]] *[[Franka Piskar]] *[[Aleksandra Pisnik]] *[[Janez Planina]] *[[Boris Pleskovič]] *[[Gregor Počkar]] *[[Milojka Počuča]] *[[Alfonz Podgorelec]]? *[[Peter Podgorelec]]? *([[Slavko Podmenik]]) *[[Boris Podobnik]] ? *[[Ana Podvršič]] ? *[[Jože Pogačnik (1927)]] * [[Jože Pokorn]] * [[Sašo Polanec]] * [[Andrej Pompe]] *[[Nina Ponikvar]] *[[Vojko Potočan]] *[[Alojzij Potočnik (politik)|Alojzij Potočnik]] *[[Drago Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] *[[Janko Potočnik (turistični strokovnjak)]] *[[Vekoslav Potočnik]] *[[Franc Poznič]] *[[Danilo Požar]] * [[Janez Prašnikar]] *[[Vesna Prašnikar]] *[[Zdravko Praznik]] *[[Vladimir Pregelj]] *[[Gvidon Pregl|Gvido(n) Pregl]] *[[Slavko Pregl]] *[[Živko Pregl]] *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *[[Vinko Prelog]] *[[Dragan Premrov]]? *[[Edvin Premrov]] *[[Bojan Pretnar]] *[[Valentina Prevolnik Rupel]] *[[Majda Prijon]] *[[Igor Prodan]] *[[Irena Prijović]]? *[[Viljem Pšeničny]] *([[Mirko Pšunder]]) *[[Danijel Pučko]] *[[Ksenija Pušnik]] == R == * [[Božidar Race]] *[[Darja Radić]] *[[Dušan Radonjič]] *[[Gregor Radonjič]]? *[[Andrej Rant (bančnik)|Andrej Rant]]? *[[Melita Rant]] *[[Vasja Rant]] *[[Matevž Rašković]] *[[Vojka Ravbar]] *[[Miroslav Rebernik]] *[[Ludvik Rebeušek]] *[[Tjaša Redek]] *[[Miroslav Rednak]] *[[Izidor Rejc]] *[[Adriana Rejc Buhovac]] *([[Miroslav Rednak]]) *[[Franjo Renko]] *[[Leon Repovž]] *[[Gortan Resinovič]]? *[[Ivan Ribnikar]] *[[Mira Rihtarič]] *[[Alenka Rismal]] *[[Roman Rogelj]] *[[Matija Rojec]] *[[Iča Rojšek]] (''Ivanka Rojšek'') *[[Dejan Romih]] * [[Anton Rop]] * [[Dejan Romih]] * [[Aja Ropret Homar]] * [[Marko Ropret]] *[[Jože Rovan]] (st./ml.) *[[Črtomir Rozman]] *[[Rudi Rozman]] *[[Jožef Rues]] *[[Lado Rupnik]] *[[Viljem Rupnik]] *[[Borut Rusjan]] *[[Rudi Rutar]] *[[Mitja Ruzzier]] *[[Miran Rybář]] == S == *Jože Sadar? *[[Jože Sambt]] *[[Hinko Samec]]? *[[Boris Sancin]] *[[Davor Savin]] (Hrvat) *[[Simon Savšek]] *[[Goga Sedmak]] *[[Aleksander Sekavčnik]] *[[Cvetka Selšek]] *[[Peter Senčar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Stanka Setnikar Cankar]] *[[Pavle Sicherl]] *[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]] *[[Nada Sfiligoj]] *[[Ivan Simič]] ? *[[Marko Simoneti]] *[[Rino Simoneti|Rino (Mirko) Simoneti]] * [[Ljubo Sirc]] *[[Janez Sirše]] *[[Mitja Skitek]] *[[Renata Slabe Erker]] *[[Anton Slapernik]] *[[Sergeja Slapničar]] *[[Alenka Slavec]] *[[Jolanda Slokar]] *([[Janko Smole]]) *[[Boris Snoj]] *[[Stanislav Soban]] *[[Lojze Sočan]] *[[Josip Sodnik]] *[[Ferry Souvan]] *[[Adi Sovinc]] *[[Martin Spindler]]? *[[Rok Spruk]] *[[Andrej Srakar]] *[[Vekoslav Sršen]]? *([[Gojko Stanič]]) *[[Tatjana Stanimirović]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Peter Stanovnik]] *[[Sašo Stanovnik]] *[[Tine Stanovnik]] *[[Aljaž Stare]] *[[Egon Stare]] *[[Leon Stare]] *[[Metka Stare]] *[[Andrijana Starina Kosem]] *[[Bojan Starman]] *Danijel Starman (1962) *[[Franc Stegenšek]] *[[Mitja Steinbacher]] *[[Draga Stepko]] *[[Simona Sternad Zabukovšek]] *[[Jure Stojan]] *[[Dušan Strahinja]] (Hrvat) *[[Sebastjan Strašek]] *[[Jože Strelec]]? *[[Rok Stritar]] *[[Nada Stropnik]] *[[Lojze Struna]] *[[Igor Stubelj]] *[[Franc Sunčič]] *[[Andrej Sušjan]] *[[Urban Sušnik]] *[[Anja Svetina Nabergoj]] *([[Andrej Svetličič]])? *[[Marjan Svetličič]] *[[Sibil Svilan]] == Š == * [[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim? * [[Zvonka Šarman]] *[[Simona Šarotar Žižek]] *[[Karel Šavnik (mlajši)|Karel Šavnik]] *[[Štefan Ščap]] *[[Živko Šifrer]] *[[Gustav Šimic]] *[[Tibor Šimonka]]? *([[Dušan Šinigoj]]) *[[Karin Širec]] *[[Slavko Širca]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Maksimilijan Šiško]] *[[Boris Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] *[[Majda Škerbic]] *[[Janez Škerjanec]] * [[Silva Exel Škerlak|Silva (Exel) Škerlak]] *[[Miha Škerlavaj]] *([[Bojan Škof]]) *[[Matija Škof]] *[[Aleksander Škraban]] *[[Rok Škrinjar]] *Janez Nepomuk Šlakar/Schlaker *[[Sonja Šlander Wostner]] *[[Magda Šmon]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Štefan Šoba]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Jože Špindler]] *[[Aleks Štakul]] *[[Aleksander Štefanac]] *[[Mitja Štefančič]] (Italija) *[[Franjo Štefanec]] *[[Vilko Štern]] *[[Franjo Štiblar]] *[[Milena Štifter Vršnik]] *[[Eva Štravs Podlogar]] *[[Tjaša Štrukelj]] *[[Štefan Šumah]] *[[Janez Šumi]] *[[Dagmar Šuster]]? *[[Hana Šuster Erjavec]] *[[Boris Šuštar]] * [[Janez Šušteršič]] *[[Matej Švigelj]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Maks Tajnikar]] *[[Zvonimir Tanko]] *[[Savo Tatalović]] *[[Branka Tavčar]] *[[Franjo Tavčar]] *[[Mitja Tavčar|Mitja I. Tavčar]] *[[Zlata Tavčar]] *[[Metka Tekavčič]] *[[Richard Teltscher]] *[[Mitja Terčon]] *[[Tina Teržan]]? *[[Sergij Thorževskij]] *[[Lidija Tičar Padar]] *[[Boris Tomažič (ekonomist)]] *[[Mojca Tomažin]] *[[Polona Tominc]] *([[Ludvik Toplak]]) *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]], svetovalka predsednice Evropske komisije *[[Dušan Tratnik]] * [[Franc Trček (agrarni ekonomist)]] *[[Franc Tretjak]] *[[Sonja Treven]] * [[Peter Trkman]] *[[Anita Trnavčević]] *[[Ferdinand Trošt]] *[[Nada Trunk Širca]] *[[Igor Trupac]] *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] *[[Jernej Turk]]? *[[Primož Turk]] *[[Tomaž Turk]]? == U == *[[Andrej Udovč]] *[[Mateja Udovč]]? *[[Boštjan Udovič]] *[[Stane Uhan]] *[[Igor Umek]] *[[Maja Uran Maravič]]/Maja Uran Maravić *[[Filip Uratnik]] *[[Duško Uršič]] *([[Janez Usenik]]) *Maja Urlep == V == *[[Alojzij Vadnal]] *[[Katja Vadnal]] *[[Boris Vadnjal]] *[[Jaka Vadnjal]] *[[Mateja Vadnjal]] *[[Mojca Vadnov]] *[[Aleš Vahčič]] *[[Uroš Vajgl]] *[[Stane Valant]]? *[[Vlado Valenčič]] *[[Aljoša Valentinčič]] *[[Davorin Valentinčič]] *[[Boštjan Vasle]] *[[Vasja Vehovar]]? *[[Miroslav Verbič]] *[[Draško Veselinovič]] *[[Draško Veselinovič|Rado Veselinovič]] *[[Danilo Vezjak]] *[[Ana Vezovišek]] *[[Irena Vida]] *[[Franc Vidic]] *[[Zdenka Vidovič]] *[[Mirko Vintar]]? *[[Andrej Vizjak (poslovnež)]] *[[Milan Vodopivec (ekonomist)|Milan Vodopivec]] *[[Robert Vodopivec]] *[[Dolfe Vogelnik]] *[[Danilo Vojska]] *[[Robert Volčjak]] *[[Marko Voljč]] *[[Anton Vorina]] *[[Vinko Vovk]] *[[Rudi Vračko]] *Vraničar? *Dejan Vreča *[[Igor Vrečko]] *[[Nevenka Vremec]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Egidij Vršaj]] *[[Ludvik Vrtačič]]? *[[Vilko Vujčič]] *[[Janez Vuk]] == W == * [[Hugo Weiss]] *[[Iztok Winkler]]? *[[Peter Wostner]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Stanislava Zadravec Caprirolo]] *[[Jože Zagožen]] *[[Katarina Zajc|Katarina "Katra" Zajc]] (=? [[Katja Zajc Kejžar]])? *[[Jože Zakonjšek]] *[[Egon Zakrajšek (1967)]] *[[Drago Zalar]] *[[Maja Zalaznik]] (ex [[Maja Makovec Brenčič]]) *[[Maja Zaman Groff]] *[[Bruno Završnik]] *[[Dušan Zbašnik]] *[[Franc Zelenik]] *[[Ratko Zelenika]] *[[Boris Zidarič]] *[[Josip Zohil]] ? *[[Mark Zupan]] *[[Nada Zupan]] == Ž == *[[Vesna Žabkar]] *[[Viktor Žakelj]] *[[Žiga Žarnić]] *[[Ciril Žebot]] *[[Zdenka Ženko]] *[[Breda Žerjal]]? *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] *[[Branko Žibret]] *[[Matjaž Žigon]] *[[Boris Živec]] *[[Jan Žižek]] * [[Egon Žižmond]] *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] *[[Jana Žnidaršič]] *[[Truda Žoher Durjava]] *[[Anton Žunič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ekonomisti]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Slovenci]] crbslf720rs5q2o54rw107yi1lerbaj Marke 0 81624 6771064 6732858 2026-10-27T14:15:40Z TadejM 738 --archive.today 6771064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Marke | native_name = Marche | official_name = Regione Marche | settlement_type = [[Italijanske dežele|Dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_flag = Flag of Marche.svg | flag_link = Zastava Mark | image_shield = Coat of arms of Marche.svg | shield_size = 60px | shield_link = Grb Mark | image_map = Marches in Italy.svg | seat = [[Ancona]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | established_title = Ustanovitev | established_date = [[1948]] | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | population_total = 1.491.709 | population_as_of = 31. december 2021<ref>[http://demo.istat.it/bilmens/index.php?anno=2020&lingua=ita Dato Istat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200727133056/http://demo.istat.it/bilmens2020gen/index.html |date=2020-07-27 }} - Popolazione residente al 31 ottobre 2021</ref> | area_total_km2 = 9.694 | population_density_km2 = auto }} '''Marke''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Marche''' [màrke]) so ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]]. Meji na [[sever]]u z deželo [[Emilija - Romanja]] in [[San Marino]]m, na [[zahod]]u s [[Toskana|Toskano]] in [[Umbrija|Umbrijo]], na [[jug]]u z [[Lacij]]em in [[Abruci]] ter na [[vzhod]]u z [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]]. Delijo se na pet [[italijanske pokrajine|pokrajin]]: [[Ancona (pokrajina)|Ancona]] (49 [[italijanske občine|občin]]), [[Ascoli Piceno (pokrajina)|Ascoli Piceno]] (33 občin), [[Fermo (pokrajina)|Fermo]] (40 občin) (popolnoma aktivna leta 2009), [[Macerata (pokrajina)|Macerata]] (57 občin), [[Pesaro e Urbino]] (67 občin). == Toponimija == Ime dežele izhaja iz množine srednjeveške besede ''marca'' oz. ''marka'' v pomenu mejnega pasu, ki se je prvotno nanašala na obmejno ozemlje [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], kot je [[Marka Ancona]] in druge, ki se nanašajo na starodavno regijo.<ref>{{navedi splet|title=Marche, unica regione d'Italia al plurale: ma perché si chiamano così?|url=https://www.anconatoday.it/social/marche-perche-si-chiamano-cosi-plurale.html|access-date=2021-12-13|website=AnconaToday|language=it}}</ref> == Zemljepisna lega in podnebje == [[Slika:Environs de San Donato di Fabriano.JPG|sličica|levo|Pogled na podeželje Mark]] [[Slika:Sirolo-vista conero.jpg|sličica|levo|Monte Conero]] Približno 32 % površine sestavljajo [[gora|gore]], ostalo področje je [[grič]]evnato, razen ozkih obalnih [[ravnina|ravnin]]. Ozemlje se od [[Jadransko morje|jadranske]] obale postopoma dviga proti zahodu do [[Apenini|Apeninskih]] vrhov (Monte Vettore 2478 m). Kljub obmorski legi [[podnebje]] ni [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], pač pa skoraj [[celinsko podnebje|kontinentalno]]. Vpliv morja je čutiti le v vročih [[poletje|poletnih]] dneh, ko iz morja zapihajo hladnejši [[veter|vetrovi]]. [[zima|Zime]] so tudi ob obali ostre in dolge. V Apeninih je podnebje [[alpsko podnebje|alpsko]], z neprevročimi poletji in mrzlimi, močno [[sneg|sneženimi]] zimami. == Zgodovina == Najstarejša [[zgodovina]] dežele sega v [[bronasta doba|bronasto dobo]] in nato v [[železna doba|železno dobo]], ko je tod prebivalo pleme [[Piceni|Picenov]]. Prvi večji razvoj so prinesli [[antična Grčija|grški]] ubežniki iz [[Sirakuza|Sirakuze]], ki so leta [[387 pr. n. št.]] na obali ustanovili, istočasno z [[Dalmacija|dalmatinskimi]] [[kolonija (geografija)|kolonijami]]. mesto Ancona, ki je bilo poslej glavno središče dežele. Asimilacija [[Grki|Grkov]] z [[Rimljani]] je potekala brez spopadov, kar je privedlo do edinstvenega primera, da se je že leta [[113 pr. n. št.]] Ancona postavljala kot "rimljansko mesto Grkov". Rimljani so pravilno razumeli, da je dežela okoli pristanišča strateško važno področje predvsem zaradi prekomorskih stikov z Dalmacijo, [[Egipt]]om in [[Azija|Azijo]], zato so jo temu primerno ščitili in uveljavljali. Zanimiv je podatek o pokristjanjenju lokalnega prebivalstva: prva skupnost se je razvila v čast svetega [[sveti Štefan|Štefana]] [[mučenec|mučenca]], o čigar smrti so ljudje izvedeli vsled prekomorskih stikov z vzhodnim [[Sredozemlje]]m. Po padcu [[Rimski imperij|rimskega imperija]] se je dežela morala braniti, kot ostali predeli današnje Italije, pred [[barbarski vpadi|barbarskimi vpadi]], predvsem [[Goti|Gotskimi]]. Po zmagi [[Bizantinci|Bizantincev]] so bile današnje Marke, med letoma [[404]] in [[726]], ena od sedmih vojaških regij [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] ([[Eksarhati na Apeninskem polotoku#Pentapolis|Bizantinska pentapolis]]). Po kratki vladi [[Franki|Frankov]] je dežela prešla v roke [[papež]]ev ([[774]]) in nato [[sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Toda cesarska nadvlada je bila vedno šibkejša in okoli leta [[1000]] je začela dežela, ki je bila nasprotno vedno bogatejša, misliti na [[neodvisnost]]. Ancona se je proglasila za svobodno [[Srednjeveške komune v Italiji|komuno]], čemur sta seveda nasprotovala bodisi Cesarstvo, kot tudi [[Beneška republika]], ki ni želela konkurence v Jadranu. Prišlo je do spopadov in do večkratnega [[obleganje|obleganja]] mesta Ancone, ki pa ni propadlo. Z izjemo kratke nadoblasti družine [[Malatesta]] med letoma [[1348]] in [[1383]], je mesto ostalo svobodno vse do leta [[1532]], ko je bilo ozemlje današnje dežele Marke priključeno papeški državi. Ob koncu [[18. stoletje|osemnajstega stoletja]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] ustanovil avtonomno deželo (''Ankonitanska republika''), ki je trajala le 117 dni, nakar se je spojila z ostalimi podobnimi [[republika]]mi v srednji Italiji in leta [[1815]] je vse področje spet prišlo pod papeško nadoblast. V teh krajih so se še dolgo odvijali oboroženi spopadi med [[Francozi]] in papeževimi [[vojak]]i ter [[Avstrijci|avstrijskimi]] [[zaveznik]]i, a francoska zasedba je zbudila tudi željo po samostojnosti. Leta [[1849]] je Ancona proglasila neodvisnost od papeža, a Avstrijci so deželo spet zasegli. Po [[bitka pri Castelfidardu|bitki pri Castelfidardu]] leta [[1860]] so se prebivalci Mark s [[plebiscit]]om opredelili za priključitev [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] (26.775 glasov »za«, 244 glasov »proti«, 87 glasov neveljavnih). Bombardiranje Ancone se je zgodilo med jadransko kampanjo [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Bitka pri Anconi se je zgodila med italijansko kampanjo [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Po referendumu leta 2006 je bilo 7 občin Montefeltro ločenih od provinc Pesaro in Urbino, da bi se 15. avgusta 2009 pridružile provinci Rimini (Emilija - Romanja).<ref>{{navedi splet|url=http://www.iusetnorma.it/news_normativa/normativa/l-03-08-09n117.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722040247/http://www.iusetnorma.it/news_normativa/normativa/l-03-08-09n117.htm|url-status=dead|title=Article about the legislation|archive-date=22 July 2011}}</ref><ref>{{in lang|it}} [http://www.ilrestodelcarlino.it/rimini/cronaca/2010/07/10/355107-valmarecchia_rimane_emilia_romagna.shtml Article] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160419054858/http://www.ilrestodelcarlino.it/rimini/cronaca/2010/07/10/355107-valmarecchia_rimane_emilia_romagna.shtml |date=2016-04-19 }} on "il Resto del Carlino"</ref> Občine so Casteldelci, Maiolo, Novafeltria, Pennabilli, San Leo, Sant'Agata Feltria in Talamello. Mesta v deželi Marke so skozi stoletja opustošili številni močni [[potres]]i, zadnjič leta 2016 (avgusta in oktobra).<ref>[https://www.nytimes.com/2016/08/25/world/europe/italy-earthquake.html Powerful Earthquakes in Italy].</ref> == Gospodarstvo == Pred 80. leti je Marke veljala za precej revno regijo, čeprav je bila v nekaterih sektorjih gospodarsko stabilna, zlasti zaradi svoje kmetijske proizvodnje in prispevka tradicionalnih obrti.<ref name="europa1">{{navedi splet|url=http://circa.europa.eu/irc/dsis/regportraits/info/data/en/ite3_eco.htm |title=Eurostat |publisher=Circa.europa.eu |access-date=23 April 2010 |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721132505/http://circa.europa.eu/irc/dsis/regportraits/info/data/en/ite3_eco.htm |archive-date=21 July 2011 }}</ref> Danes je prispevek kmetijstva h gospodarstvu regije manj pomemben, bruto vrednost, ki jo ustvari ta sektor, pa ostaja nekoliko nad državnim povprečjem. Dežela Marke ni nikoli trpela zaradi skrajnosti razdrobljenega lastništva zemljišč ali ''latifonda''. Obdelovanje, ki je bilo v preteklosti močno razpršeno, nikoli ni povzročilo ekstremne razdrobljenosti zemlje. Glavni proizvodi so žita, zelenjava, živalski proizvodi in grozdje. Lov na tartufe je priljubljen; čeprav je zaradi uvedbe kvot pogosto vodil do 'vojn za tartufe' med lovci. Oljke pridelujejo in upravljajo tudi različni kombajni. Kljub revščini morja je to vedno zagotavljalo obilno zalogo rib, glavna ribiška središča so Ancona, San Benedetto del Tronto, Fano in Civitanova Marche. Od 1980-ih se je gospodarstvo regije korenito spremenilo, ne da bi vendarle zavrnilo svojo podeželsko preteklost. Številne male obrtne delavnice, raztresene po podeželskih naseljih, so se posodobile in postale mala podjetja, od katerih so nekatere postale velike blagovne znamke, znane po vsem svetu (Indesit, Tod's, Guzzini, Teuco). Ta razvoj je privedel do nastanka "specializiranih" industrijskih območij, ki so še vedno donosna. Regija še naprej privablja turiste, ki jih vedno več privlači bogata in široko razširjena dediščina zgodovine in spomenikov ter tradicionalna obmorska letovišča. Dežela Marke je dobro znana po svoji čevljarski tradiciji, s finimi in razkošnimi obrati za proizvodnjo italijanske obutve v regiji. Bruto domači proizvod (BDP) regije je leta 2018 znašal 43,3 milijarde evrov, kar predstavlja 2,5 % italijanske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 28.200 evrov ali 94 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je znašal 96 % povprečja EU.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat}}</ref> Stopnja brezposelnosti je leta 2020 znašala 7,4 %.<ref> {{navedi splet|url=https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=lfst_r_lfu3rt&lang=en|title=Unemployment NUTS 2 regions Eurostat|language=en}} </ref> == Upravne enote == [[File:Map of region of Marche, Italy, with provinces-it.svg|thumb|Province dežele Marke]] Regija je razdeljena na pet pokrajin: Ancona, Ascoli Piceno, Fermo, Macerata, Pesaro in Urbino. {| class="wikitable centered" |- ! style="background:#ccf;"|Pokrajina ! style="background:#ccf;"|Okrajšava ! style="background:#ccf;"|Površina (km<sup>2</sup>) ! style="background:#ccf;"|Št. prebivalcev ! style="background:#ccf;"|Gostota (preb./km<sup>2</sup>) |- | [[Pokrajina Ancona|Ancona]] | AN | 1940 | 474.630 | 244,6 |- | [[Pokrajina Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] | AP | 1228 | 212.846 | 186,2 |- | [[Pokrajina Fermo|Fermo]] | FM | 859 | 177.578 | 206,6 |- | [[Pokrajina Macerata|Macerata]] | MC | 2774 | 321.973 | 116,1 |- | [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]] | PU | 2564 | 364.896 | 141,9 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{wikivoyage-inline|Marche}} * [https://valesmonkeys.smugmug.com/Photography/Landscapes-of-Marche/ Photo gallery made by a UNESCO photographer]. {{Regions of Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Marke| ]] [[Kategorija:Dežele Italije]] pbesvbq3qo9lqseakh25fion0ig3i3l Občina Kamnik 0 87584 6771263 6690884 2026-10-27T21:31:35Z Sportomanokin 14776 /* Reference */ 6771263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matej Slapar]] |zastava=Zastava Kamnika.svg |grb=Grb Kamnika.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kamnik.svg |lokacija_napis= Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F43_T1257_vF_b_x479722_y125737.953_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F43_T1257_vF_b_x479722_y125737.953_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kamnik]] |površina=265,6 |prebivalstvo=29830 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=14870 |ženske=14960 |avtomobilska_oznaka=LJ |splet=http://www.kamnik.si}} '''Občina Kamnik''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] s približno 30.000 prebivalci in s središčem v [[mesto|mestu]] [[Kamnik]]. Občina leži na severu osrednje Slovenije in obsega velik del hribovitega in goratega območja [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. == Mestna občina == Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx Siol.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref>. [[Slika:Občinski svet obcčine Kamnik 2018.png|sličica|Občinski svet občine Kamnik 2018]] ==Naselja v občini== [[Slika:Upper Kamnik valley and Alps.JPG|sličica|306x306_pik|Dolina Kamniške Bistrice in Kamniške Alpe]] [[Bela Peč]], [[Bela, Kamnik|Bela]], [[Bistričica]], [[Brezje nad Kamnikom]], [[Briše, Kamnik|Briše]], [[Buč]], [[Cirkuše v Tuhinju]], [[Češnjice v Tuhinju]], [[Črna pri Kamniku]], [[Črni Vrh v Tuhinju]], [[Gabrovnica]], [[Godič]], [[Golice]], [[Gozd, Kamnik|Gozd]], [[Gradišče v Tuhinju]], [[Hrib pri Kamniku]], [[Hruševka]], [[Jeranovo]], [[Kališe, Kamnik|Kališe]], '''[[Kamnik]]''', [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniška Bistrica]], [[Klemenčevo]], [[Kostanj, Kamnik|Kostanj]], [[Košiše]], [[Kregarjevo]], [[Krivčevo]], [[Kršič]], [[Laniše, Kamnik|Laniše]], [[Laseno]], [[Laze v Tuhinju]], [[Liplje, Kamnik|Liplje]], [[Loke v Tuhinju]], [[Mali Hrib]], [[Mali Rakitovec]], [[Markovo]], [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]], [[Motnik]], [[Nevlje]], [[Okrog pri Motniku]], [[Okroglo, Kamnik|Okroglo]], [[Oševek]], [[Pirševo]], [[Podbreg, Kamnik|Podbreg]], [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]], [[Podhruška]], [[Podjelše]], [[Podlom]], [[Podstudenec]], [[Poljana, Kamnik|Poljana]], [[Poreber]], [[Potok v Črni]], [[Potok, Kamnik|Potok]], [[Praproče v Tuhinju]], [[Pšajnovica]], [[Ravne pri Šmartnem]], [[Rožično]], [[Rudnik pri Radomljah]], [[Sela pri Kamniku]], [[Sidol]], [[Smrečje v Črni]], [[Snovik]], [[Soteska, Kamnik|Soteska]], [[Sovinja Peč]], [[Spodnje Palovče]], [[Spodnje Stranje]], [[Srednja vas pri Kamniku]], [[Stahovica]], [[Stara Sela]], [[Stebljevek]], [[Stolnik]], [[Studenca]], [[Šmarca]], [[Šmartno v Tuhinju]], [[Špitalič, Kamnik|Špitalič]], [[Trebelno pri Palovčah]], [[Trobelno]], [[Tučna]], [[Tunjice]], [[Tunjiška Mlaka]], [[Vaseno]], [[Velika Lašna]], [[Velika Planina]], [[Veliki Hrib]], [[Veliki Rakitovec]], [[Vir pri Nevljah]], [[Vodice nad Kamnikom]], [[Volčji Potok]], [[Vranja Peč]], [[Vrhpolje pri Kamniku]], [[Zagorica nad Kamnikom]], [[Zajasovnik, Kamnik|Zajasovnik]], [[Zakal]], [[Zavrh pri Črnivcu]], [[Zduša, Kamnik|Zduša]], [[Zgornje Palovče]], [[Zgornje Stranje]], [[Zgornji Motnik]], [[Zgornji Tuhinj]], [[Znojile, Kamnik|Znojile]], [[Žaga, Kamnik|Žaga]], [[Žubejevo]], [[Županje Njive]] ==Geografska območja v občini== *[[Kamniško-Savinjske Alpe]] (imenovane po kraju) **[[Velika planina]] **[[Kamniška Bistrica]], dolina in istoimenska reka *[[Tuhinjska dolina]] *[[Menina planina]] ==Vrhovi== *[[Brana]] (2252m) *[[Kamniški vrh]] (1259m) *[[Ojstrica]] (2350m) *[[Planjava]] (2394m) ==Turistične zanimivosti== *[[Arboretum Volčji Potok]] *[[Zdravilni gaj, Tunjice]] *[[Marijina kapelica, Županje Njive]] *[[Terme Snovik]] *[[cerkev Matere Božje, Kamnik|cerkev Matere Božje]] *[[Cerkvi svetega Primoža in Petra nad Kamnikom|Cerkvi sv. Primoža in sv. Petra nad Kamnikom]] (zgodovinsko pomembne [[freska|freske]] in [[gotika|gotska]] arhitektura) *[[Budnarjeva muzejska hiša]] *[[Velika planina]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Tone Smolnikar]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Pristovnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Nino Smolnikar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Šarec]] | '''{{Abbr|SV|Stanko Kregar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|LMŠ|Lista Marjana Šarca - Naprej Kamnik}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matej Slapar]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]|<br>'''{{Abbr|LMS|Lista Mateja Slaparja}}''' |} ==Reference== {{seznam_referenc}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam častnih občanov občine Kamnik|Častni občani občine Kamnik]] * [[Mestni promet Kamnik]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.kamnik.si/ Občina Kamnik], uradna spletna stran občine {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Kamnik]] [[Kategorija:Občina Kamnik|*]] {{normativna kontrola}} r3tea6thgs9p7uru5z6hckwzjovqnb7 6771265 6771263 2026-10-27T21:33:50Z Sportomanokin 14776 6771265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matej Slapar]] |zastava=Zastava Kamnika.svg |grb=Grb Kamnika.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kamnik.svg |lokacija_napis= Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F43_T1257_vF_b_x479722_y125737.953_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F43_T1257_vF_b_x479722_y125737.953_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kamnik]] |površina=265,6 |prebivalstvo=29830 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=14870 |ženske=14960 |avtomobilska_oznaka=LJ |splet=http://www.kamnik.si}} '''Občina Kamnik''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] s približno 30.000 prebivalci in s središčem v [[mesto|mestu]] [[Kamnik]]. Občina leži na severu osrednje Slovenije in obsega velik del hribovitega in goratega območja [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. == Mestna občina == Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx Siol.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref>. [[Slika:Občinski svet obcčine Kamnik 2018.png|sličica|160px|Občinski svet 2018]] ==Naselja v občini== [[Slika:Upper Kamnik valley and Alps.JPG|sličica|160px|Dolina Kamniške Bistrice in Kamniške Alpe]] [[Bela Peč]], [[Bela, Kamnik|Bela]], [[Bistričica]], [[Brezje nad Kamnikom]], [[Briše, Kamnik|Briše]], [[Buč]], [[Cirkuše v Tuhinju]], [[Češnjice v Tuhinju]], [[Črna pri Kamniku]], [[Črni Vrh v Tuhinju]], [[Gabrovnica]], [[Godič]], [[Golice]], [[Gozd, Kamnik|Gozd]], [[Gradišče v Tuhinju]], [[Hrib pri Kamniku]], [[Hruševka]], [[Jeranovo]], [[Kališe, Kamnik|Kališe]], '''[[Kamnik]]''', [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniška Bistrica]], [[Klemenčevo]], [[Kostanj, Kamnik|Kostanj]], [[Košiše]], [[Kregarjevo]], [[Krivčevo]], [[Kršič]], [[Laniše, Kamnik|Laniše]], [[Laseno]], [[Laze v Tuhinju]], [[Liplje, Kamnik|Liplje]], [[Loke v Tuhinju]], [[Mali Hrib]], [[Mali Rakitovec]], [[Markovo]], [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]], [[Motnik]], [[Nevlje]], [[Okrog pri Motniku]], [[Okroglo, Kamnik|Okroglo]], [[Oševek]], [[Pirševo]], [[Podbreg, Kamnik|Podbreg]], [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]], [[Podhruška]], [[Podjelše]], [[Podlom]], [[Podstudenec]], [[Poljana, Kamnik|Poljana]], [[Poreber]], [[Potok v Črni]], [[Potok, Kamnik|Potok]], [[Praproče v Tuhinju]], [[Pšajnovica]], [[Ravne pri Šmartnem]], [[Rožično]], [[Rudnik pri Radomljah]], [[Sela pri Kamniku]], [[Sidol]], [[Smrečje v Črni]], [[Snovik]], [[Soteska, Kamnik|Soteska]], [[Sovinja Peč]], [[Spodnje Palovče]], [[Spodnje Stranje]], [[Srednja vas pri Kamniku]], [[Stahovica]], [[Stara Sela]], [[Stebljevek]], [[Stolnik]], [[Studenca]], [[Šmarca]], [[Šmartno v Tuhinju]], [[Špitalič, Kamnik|Špitalič]], [[Trebelno pri Palovčah]], [[Trobelno]], [[Tučna]], [[Tunjice]], [[Tunjiška Mlaka]], [[Vaseno]], [[Velika Lašna]], [[Velika Planina]], [[Veliki Hrib]], [[Veliki Rakitovec]], [[Vir pri Nevljah]], [[Vodice nad Kamnikom]], [[Volčji Potok]], [[Vranja Peč]], [[Vrhpolje pri Kamniku]], [[Zagorica nad Kamnikom]], [[Zajasovnik, Kamnik|Zajasovnik]], [[Zakal]], [[Zavrh pri Črnivcu]], [[Zduša, Kamnik|Zduša]], [[Zgornje Palovče]], [[Zgornje Stranje]], [[Zgornji Motnik]], [[Zgornji Tuhinj]], [[Znojile, Kamnik|Znojile]], [[Žaga, Kamnik|Žaga]], [[Žubejevo]], [[Županje Njive]] ==Geografska območja v občini== *[[Kamniško-Savinjske Alpe]] (imenovane po kraju) **[[Velika planina]] **[[Kamniška Bistrica]], dolina in istoimenska reka *[[Tuhinjska dolina]] *[[Menina planina]] ==Vrhovi== *[[Brana]] (2252m) *[[Kamniški vrh]] (1259m) *[[Ojstrica]] (2350m) *[[Planjava]] (2394m) ==Turistične zanimivosti== *[[Arboretum Volčji Potok]] *[[Zdravilni gaj, Tunjice]] *[[Marijina kapelica, Županje Njive]] *[[Terme Snovik]] *[[cerkev Matere Božje, Kamnik|cerkev Matere Božje]] *[[Cerkvi svetega Primoža in Petra nad Kamnikom|Cerkvi sv. Primoža in sv. Petra nad Kamnikom]] (zgodovinsko pomembne [[freska|freske]] in [[gotika|gotska]] arhitektura) *[[Budnarjeva muzejska hiša]] *[[Velika planina]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Tone Smolnikar]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Pristovnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Nino Smolnikar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Šarec]] | '''{{Abbr|SV|Stanko Kregar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|LMŠ|Lista Marjana Šarca - Naprej Kamnik}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matej Slapar]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]|<br>'''{{Abbr|LMS|Lista Mateja Slaparja}}''' |} ==Reference== {{seznam_referenc}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam častnih občanov občine Kamnik|Častni občani občine Kamnik]] * [[Mestni promet Kamnik]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.kamnik.si/ Občina Kamnik], uradna spletna stran občine {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Kamnik]] [[Kategorija:Občina Kamnik|*]] {{normativna kontrola}} jq18g8dyfhagrec2tuds4qmz8nbhcci 6771274 6771265 2026-10-27T21:53:52Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6771274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matej Slapar]] |zastava=Zastava Kamnika.svg |grb=Grb Kamnika.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kamnik.svg |lokacija_napis= Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F43_T1257_vF_b_x479722_y125737.953_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F43_T1257_vF_b_x479722_y125737.953_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kamnik]] |površina=265,6 |prebivalstvo=29830 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=14870 |ženske=14960 |avtomobilska_oznaka=LJ |splet=http://www.kamnik.si}} '''Občina Kamnik''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] s približno 30.000 prebivalci in s središčem v [[mesto|mestu]] [[Kamnik]]. Občina leži na severu osrednje Slovenije in obsega velik del hribovitega in goratega območja [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. == Mestna občina == Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx Siol.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref>. [[Slika:Občinski svet obcčine Kamnik 2018.png|sličica|160px|Občinski svet 2018]] ==Naselja v občini== [[Slika:Upper Kamnik valley and Alps.JPG|sličica|160px|Dolina Kamniške Bistrice in Kamniške Alpe]] [[Bela Peč]], [[Bela, Kamnik|Bela]], [[Bistričica]], [[Brezje nad Kamnikom]], [[Briše, Kamnik|Briše]], [[Buč]], [[Cirkuše v Tuhinju]], [[Češnjice v Tuhinju]], [[Črna pri Kamniku]], [[Črni Vrh v Tuhinju]], [[Gabrovnica]], [[Godič]], [[Golice]], [[Gozd, Kamnik|Gozd]], [[Gradišče v Tuhinju]], [[Hrib pri Kamniku]], [[Hruševka]], [[Jeranovo]], [[Kališe, Kamnik|Kališe]], '''[[Kamnik]]''', [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniška Bistrica]], [[Klemenčevo]], [[Kostanj, Kamnik|Kostanj]], [[Košiše]], [[Kregarjevo]], [[Krivčevo]], [[Kršič]], [[Laniše, Kamnik|Laniše]], [[Laseno]], [[Laze v Tuhinju]], [[Liplje, Kamnik|Liplje]], [[Loke v Tuhinju]], [[Mali Hrib]], [[Mali Rakitovec]], [[Markovo]], [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]], [[Motnik]], [[Nevlje]], [[Okrog pri Motniku]], [[Okroglo, Kamnik|Okroglo]], [[Oševek]], [[Pirševo]], [[Podbreg, Kamnik|Podbreg]], [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]], [[Podhruška]], [[Podjelše]], [[Podlom]], [[Podstudenec]], [[Poljana, Kamnik|Poljana]], [[Poreber]], [[Potok v Črni]], [[Potok, Kamnik|Potok]], [[Praproče v Tuhinju]], [[Pšajnovica]], [[Ravne pri Šmartnem]], [[Rožično]], [[Rudnik pri Radomljah]], [[Sela pri Kamniku]], [[Sidol]], [[Smrečje v Črni]], [[Snovik]], [[Soteska, Kamnik|Soteska]], [[Sovinja Peč]], [[Spodnje Palovče]], [[Spodnje Stranje]], [[Srednja vas pri Kamniku]], [[Stahovica]], [[Stara Sela]], [[Stebljevek]], [[Stolnik]], [[Studenca]], [[Šmarca]], [[Šmartno v Tuhinju]], [[Špitalič, Kamnik|Špitalič]], [[Trebelno pri Palovčah]], [[Trobelno]], [[Tučna]], [[Tunjice]], [[Tunjiška Mlaka]], [[Vaseno]], [[Velika Lašna]], [[Velika Planina]], [[Veliki Hrib]], [[Veliki Rakitovec]], [[Vir pri Nevljah]], [[Vodice nad Kamnikom]], [[Volčji Potok]], [[Vranja Peč]], [[Vrhpolje pri Kamniku]], [[Zagorica nad Kamnikom]], [[Zajasovnik, Kamnik|Zajasovnik]], [[Zakal]], [[Zavrh pri Črnivcu]], [[Zduša, Kamnik|Zduša]], [[Zgornje Palovče]], [[Zgornje Stranje]], [[Zgornji Motnik]], [[Zgornji Tuhinj]], [[Znojile, Kamnik|Znojile]], [[Žaga, Kamnik|Žaga]], [[Žubejevo]], [[Županje Njive]] ==Geografska območja v občini== *[[Kamniško-Savinjske Alpe]] (imenovane po kraju) **[[Velika planina]] **[[Kamniška Bistrica]], dolina in istoimenska reka *[[Tuhinjska dolina]] *[[Menina planina]] ==Vrhovi== *[[Brana]] (2252m) *[[Kamniški vrh]] (1259m) *[[Ojstrica]] (2350m) *[[Planjava]] (2394m) ==Turistične zanimivosti== *[[Arboretum Volčji Potok]] *[[Zdravilni gaj, Tunjice]] *[[Marijina kapelica, Županje Njive]] *[[Terme Snovik]] *[[cerkev Matere Božje, Kamnik|cerkev Matere Božje]] *[[Cerkvi svetega Primoža in Petra nad Kamnikom|Cerkvi sv. Primoža in sv. Petra nad Kamnikom]] (zgodovinsko pomembne [[freska|freske]] in [[gotika|gotska]] arhitektura) *[[Budnarjeva muzejska hiša]] *[[Velika planina]] == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=122px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[France Vidervol]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Vinko Gobec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1979 ! scope="row"|[[Franc Svetelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1979–1982 ! scope="row"|[[Slavko Ribaš]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Ivan Justinek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Anton Ipavic]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1994 ! scope="row"|[[Maksimiljan Lavrinc]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Tone Smolnikar]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Pristovnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Nino Smolnikar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Šarec]] | '''{{Abbr|SV|Stanko Kregar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|LMŠ|Lista Marjana Šarca - Naprej Kamnik}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matej Slapar]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]<br>'''{{Abbr|LMS|Lista Mateja Slaparja}}''' |} ==Reference== {{seznam_referenc}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam častnih občanov občine Kamnik|Častni občani občine Kamnik]] * [[Mestni promet Kamnik]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.kamnik.si/ Občina Kamnik], uradna spletna stran občine {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Kamnik]] [[Kategorija:Občina Kamnik|*]] {{normativna kontrola}} 83l4scqcc2ny8zipl07naoddmf1tw7t Guadiana 0 88296 6771050 6741010 2026-10-27T14:02:26Z Ljuba24b 92351 /* Porečje */ 6771050 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Guadiana | native_name = {{native name list |tag1=es|name1=Río Guadiana |tag2=pt|name2=Rio Guadiana }} | native_name_lang = | other_name = | image = Guadiana river.jpg | image_size = 235 | image_caption = Reka Guadiana v okolici Serpe na Portugalskem | map = Guadiana.png | map_size = 280px | map_caption = Približno 83 odstotkov, 55.000 kvadratnih kilometrov, porečja reke Guadiana leži v Španiji; preostanek je na Portugalskem ([http://u.osmfr.org/m/391672/ (interaktivni zemljevid)]) | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Španija]] in [[Portugalska]] | subdivision_type2 = Regije | subdivision_name2 = [[Kastilija - Manča]], [[Estremadura]], [[Andaluzija]], [[Alentejo]] in [[Algarve]] | length = 818 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = 5 m | depth_avg = | depth_max = 17 m | discharge1_location= | discharge1_min = 20 m<sup>3</sup>/s | discharge1_avg = 78,8 m<sup>3</sup>/s | discharge1_max = 1500 m<sup>3</sup>/s | source1 = Ojos del Guadiana | source1_location = Villarrubia de los Ojos, Kastilija - Manča, Španija | source1_coordinates= {{coord|39|7|36|N|3|43|36|W|display=inline}} | source1_elevation = 608 m | mouth = Cádiški zaliv | mouth_location = Vila Real de Santo António, Algarve, Portugalska | mouth_coordinates = {{coord|37|10|12|N|7|23|37|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 67.733 km<sup>2</sup> | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Guadiana''' ({{IPA|es|ɡwaˈðjana|lang}}, {{IPA|pt-PT|ɡwɐˈðjɐnɐ|lang|label=Portuguese:}}) je mednarodna [[reka]], ki opredeljuje dolg odsek portugalsko-španske meje in ločuje [[Estremadura|Estremaduro]] in [[Andaluzija|Andaluzijo]] (Španija) od [[Alente]]ja in [[Algarve]]ja (Portugalska). Porečje reke se razteza od Manče in vzhodnega dela Estremadure do južnih provinc Algarve; reka in njeni pritoki tečejo od vzhoda proti zahodu, nato proti jugu skozi Portugalsko do obmejnih mest Vila Real de Santo António (Portugalska) in Ayamonte (Španija), kjer se izliva v Cádiški zaliv. Z dolžino toka 829 kilometrov je četrta najdaljša reka na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], njen hidrološki bazen pa se razteza na približno 68.000 kvadratnih kilometrih (večina tega leži v Španiji). V portugalščini je ime ''Guadiana'' nadomestilo ime ''Odiana'', ki je zdaj arhaična oblika. == Etimologija == [[File:SpainGuadianaBasin.png|thumb|left|Porečje Guadiane na Iberskem polotoku]] [[Ptolemaj]]eva ''Geografija'' je zabeležila keltibersko ime kot ''Anas'', kar pomeni močvirno območje ali zaliv. Rimljani so to ime prilagodili kot {{lang|la|Flūmen Anās}}, kar je bilo etimološko spremenjeno kot 'reka rac'. Po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka se je ime razširilo in se je imenovalo ''Wādī Āna'' ({{lang|ar|وادي آنة}}), kasneje pa se je preneslo na portugalske in španske naseljence kot ''Ouadiana'' in kasneje le še ''Odiana''. Od 16. stoletja se je ime počasi razvijalo in prevzelo obliko ''Guadiana'', kognitivno različico, ki se je razvila iz številnih andaluzijskih rečnih krajevnih imen, ki se začnejo na vadi z uporabo predpone ''guad-'', kot so hidronimi [[Guadalquivir]], Guadalete in Guadarrama. == Porečje == [[File:Rio guadiana.jpg|thumb|left|Jezero Alqueva na reki Guadiani]] [[File:Alqueva dam.JPG|thumb|Jez Alqueva v južnem kraku Guadiane, je odgovoren za največji rezervoar v zahodni Evropi]] Guadiana teče od vzhoda proti zahodu skozi Španijo in proti jugu skozi Portugalsko, nato pa tvori špansko-portugalsko mejo; izliva se v Cádiški zaliv, del [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], med Vila Real de Santo António (Portugalska) in Ayamontejem (Španija). Dolga je 818 kilometrov, od tega je 578 kilometrov na španskem ozemlju, 140 kilometrov na Portugalskem, medtem ko si 100 kilometrov delita obe državi. Približno 82 odstotkov, 55.444 kvadratnih kilometrov, njenega porečja je v Španiji, približno 17 odstotkov, 11.560 kvadratnih kilometrov, pa na Portugalskem.{{sfn|Aldaya|Llamas|2009|p=6}} === Izviri === Natančen izvir reke v Kastilija - Manči je sporen, vendar se na splošno domneva, da izvira v Ojos del Guadiana, občinski del Villarrubia de los Ojos, provinca Ciudad Real, Kastilija - Manča, na približno 608 metrih nadmorske višine. Klasična teorija, ki jo je predstavil [[Plinij Starejši]], je bila, da reka izvira iz Lagunas de Ruidera in se deli na dva kraka: Zgornjo Guadiano ({{langx|es|Guadiana Viejo|links=no}}) in Guadiano, ločena s podzemnim tokom. Ta legenda se je razvila iz zmotnega prepričanja (ki je obstajalo do 19. stoletja), da se je reka sčasoma pojavila in izginila zaradi svojega podzemnega pritoka. Pravzaprav podzemni tok ne obstaja, sporno pa je tudi prepričanje, da je Lagunas de Ruidera izvir. Toponimsko in tradicionalno je bila Zgornja Guadiana,<ref>José Díaz-Pintado Carretón, 1997</ref> ki teče od Viverosa (Albacete) do Argamasille de Alba (Ciudad Real), opredeljena kot glavna veja Guadiane. Celo hidrogeološke značilnosti pa kažejo, da Zgornja Guadiana morda ni glavna reka v sistemu.<ref>A. Cabo Alonso, 1991</ref> Druga teorija o izvoru je predpostavila, da sta bili reki Cigüela in Zancara izvir Guadiane. Danes veljata za sestavni del izvirov reke in pomembnih pritokov, vendar ne nujno za njen točen izvor. Izvir Ciguele je v Altos de Cabreras (Cuenca) in pripada Sistema Ibérico, na nadmorski višini 1080 metrov. Njen tok je dolg 225 kilometrov, vanj pa pritekajo reke Jualón, Torrejón, Riánsares, Amarguillo in Záncara. Združitev rek Ciguela in Záncara omogoča obnavljanje voda v narodnem parku Tablas de Daimiel, mokrišču, ki ga je španska vlada leta 1973 razglasila za zaščiteno (je v občinah Villarrubia de los Ojos in Daimiel v provinci Ciudad Real). === Potek === Od svojega izvora/izvira teče od južne Iberske nižine v smeri vzhoda proti zahodu do bližine mesta Badajoz, kjer začne zavijati proti jugu in vodi do Cádiškega zaliva. Guadiana dvakrat označuje mejo med Španijo in Portugalsko, ko teče do oceana: najprej med rekama Caia in Ribeira de Cuncos, nato pa od reke Chança do njenega ustja. Reka se ne uporablja za popolno označevanje meje med državama; med sotesko Olivença in sotesko Táliga meja še vedno ostaja sporni del, ki ga pravno zahtevata obe državi, dejansko pa ga upravlja Španija (kot del španske avtonomne skupnosti Estremadura). Guadiana je večinoma plovna od Atlantskega oceana do Mértole, kar je 68 kilometrov. Severno od Mértole na Guadiani je najvišji slap na jugu Portugalske, imenovan Pulo do Lobo. Ekosistem ima sredozemske hidrološke značilnosti, vključno z velikimi nihanji v letnem in medletnem pretoku, velikimi poplavami in hudimi sušami. Ta variabilnost je posledica precejšnjih nihanj v zalogi deževnice, ki v povprečju znaša približno 400 do 600 milimetrov letno.<ref>Chicharro, et al., 2007, p.109</ref> Podnebje je polsušno s povprečno letno temperaturo od 14 do 16 °C.{{sfn|Aldaya|Llamas|2009|p=8}} === Pritoki === * levi: **Upper Guadiana **Azuer **Jabalón **Zújar **Matachel **Ardila **Chança River * desni **Cigüela / Záncara **Bullaque **Estena **Degebe **Ribeira do Vascão == Estuarij == [[File:ISS014-E-6809 - View of Spain.jpg|thumb|Pogled na ustje reke Guadiane, ki ga je posnela odprava ISS 14]] Reka se izliva v Cádiški zaliv med Ayamontejem in Vila Real de Santo António, dvema zelo turističnima regijama Algarve in obmorskega dela Andaluzije. Tam tvori [[estuarij]] s slanimi močvirji, ki ima največjo širino 550 metrov, globina pa se giblje od 5 do 17 metrov. Plima je poldnevna, od 0,8 do 3,5 metra; širjenje navzgor je omejeno s slapovi, ki so 76 kilometrov od ustja pri Moinho dos Canais. V spodnjem estuariju naravni rezervati pokrivajo skupno 2089 hektarjev; v Španiji Marismas de Isla Cristina in na Portugalskem Reserva Natural do Sapal de Castro Marim e Vila Real de Santo António (angleško: Castro Marim and Vila Real de Santo António Marsh Natural Reserve); dajejo regiji cenjen naravovarstveni značaj. == Človeški vpliv == V Španiji Guadiana prečka tri avtonomne skupnosti (Kastilija - Manča, Estremadura in Andaluzija, ki obsegajo province Ciudad Real, Badajoz in Huelva). Medtem na Portugalskem reka prečka pokrajini Alentejo in Algarve ter okrožja Portalegre, Évora, Beja in Faro. == Jezovi == V porečju je več kot 30 jezov. To so jezovi na sami reki Guadiana:<ref>[http://www.embalses.net/cuenca-6-guadiana.html Dams on the Guadiana Basin.]</ref> *Jez Alqueva, največji jez, ki je blizu Moure v okrožju Beja, je odgovoren za največji rezervoar v zahodni Evropi. (Več večjih je v Rusiji in Ukrajini.) Rezervoar Alqueva zavzema površino 250 kvadratnih kilometrov s kapaciteto 4150 kubičnih hektometrov. *Zajezitev García Sola *Zajezitev Cíjara *Zajezitev El Vicario *Zajezitev Orellana == Znamenitosti == [[Slika:Castillo y Ciudad de Medellin.jpg|thumb|Guadiana pri Medellínu]] Posebej vredno je staro mesto [[Mérida, Španija|Mérida]], ki leži na severnem bregu reke Guadiana in so ga ustanovili Rimljani; na seznam svetovne dediščine UNESCO je bilo dodano leta 1993.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/664 Unesco]</ref> Majhno mesto Medellín, ki leži na južnem bregu reke in ga obdaja grad (''castillo''), je rojstni kraj [[Hernán Cortés|Hernána Cortésa]] in [[Gonzalo de Sandoval|Gonzala de Sandovala]], osvajalcev [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]. == Legenda o treh glavnih rekah == Guadiana je najjužnejša od treh glavnih rek (skupaj s [[Tajo]]m in [[Duero]]m), ki tečejo iz Španije na Portugalsko. Po legendi so bili ti trije nekoč rečni duhovi, ki so želeli hiteti do Atlantskega oceana. Pred tem so skupaj legli spat na območju današnje Španije. Naslednji dan naj bi bila Guadiana prvi duh, ki se je prebudil, kar mu je omogočilo, da je izbral najlepšo in najbolj ravno pot. Reka Tajo je prispela kasneje, reka Duero pa se je prebudila zadnja – nato si je morala utreti pot skozi skalnat sever polotoka, kar pojasnjuje njen robusten značaj. == Sklici == {{sklici}} ;Viri * {{cite book|last=Díaz-Pintado Carretón|first=José|title=El polémico Guadiana: historia y leyenda del río Guadiana Alto|trans-title=The Guadiana Controversy: History and Legend of the Upper Guadiana River|year=1997|publisher=Argamasilla de Alba|editor=D.L. Soubriet|location=Ciudad Real, Spain|isbn=84-922069-9-3}} * {{cite web|last=Alonso|first=A. Cabo|title=Guadiana|year=1990|location=Madrid, Spain|publisher=Railp|url=http://www.canalsocial.net/GER/ficha_GER.asp?id=6595&cat=Geografia|access-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716114933/http://www.canalsocial.net/GER/ficha_GER.asp?id=6595&cat=Geografia|archive-date=16 July 2011|df=dmy-all}} * {{cite book|url=http://www.inweh.unu.edu/River/Water_Eco_Book/4_SectionII_Casestudies5-8.pdf|last1=Chícharo|first1=Luis|last2=Chícharo|first2=Alexandra|last3=Ben-Hamadou|first3=Radhouane|last4=Morais|first4=Pedro|contribution=The Guadiana Estuary|title=Water and Ecosystems: Managing Water in Diverse Ecosystems to Ensure Human Well-being|editor=Caroline King|location=Hamilton, Ontario|publisher=The United Nations University|pages=108–117|year=2007|access-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100612155451/http://www.inweh.unu.edu//River/Water_Eco_Book/4_SectionII_Casestudies5-8.pdf|archive-date=12 June 2010}} * {{cite book|url=http://www.huellahidrica.org/Reports/Aldaya_and_Llamas_2008.pdf|first=Maite M.|last=Aldaya|first2=M. Ramón|last2=Llamas|contribution=Water Footprint Analysis for the Guadiana River Basin|title=Papeles de água Virtual|volume=3|publisher=Fundación Marcelino Botín, Realigraf, S.A.|isbn=978-84-96655-23-2|location=Madrid, Spain|year=2008|access-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172827/http://www.huellahidrica.org/Reports/Aldaya_and_Llamas_2008.pdf|archive-date=3 March 2016}} *{{cite book|url=http://assets.panda.org/downloads/wwiguadianaspain.pdf|contribution=Results overview for the Guadiana River Basin (Spain)|title=WWF Water and Wetland Index – Critical issues in water policy across Europe|year=2003|first=Cristóbal García|last=García|publisher=WWF (World Wildlife Fund) Spain|location=Madrid, Spain}} * {{cite book |url=http://www.rac.es/ficheros/doc/00585.pdf |contribution=Water footprint analysis (hydrologic and economic) of the Guadiana river |first=M.M. |last=Aldaya |first2=M.R. |last2=Llamas |title=Report to the U.N. World Water Development Report No. 3 to be presented during the 5th World Water Forum |location=Istanbul, Turkey |year=2009 |pages=1–77 |publisher=Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Guadiana River}} * [https://web.archive.org/web/20180818121618/http://www.guadianaonline.com/ Guadiana Online] * [https://web.archive.org/web/20050310014423/http://www.grid.unep.ch/product/publication/freshwater_europe/guadiana.php United Nations Environment Programme description] [[Kategorija:Reke na Portugalskem]] [[Kategorija:Reke v Španiji]] {{normativna kontrola}} 0nrvxkvz3iyrg8k9ca290fer4n7pwb8 Eintracht Frankfurt 0 90511 6771130 6769310 2026-10-27T16:56:27Z -Lemmy- 129879 Update 6771130 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Eintracht Frankfurt | image = | fullname = Eintracht Frankfurt | nickname = ''SGE''<br />''Die Adler'' <br />''Launische Diva vom Main'' <br /> | founded = [[8. marec]],[[1899]] | ground = [[Deutsche Bank Park]],<br />[[Frankfurt na Majni|Frankfurt]], [[Nemčija]] | capacity = 60,100 | chairman = [[Slika:Flag of Germany.svg|20px|Nemčija]] [[Mathias Beck]] | manager = [[Slika:Flag of Austria.svg|20px|Avstrija]] [[Adi Hütter]] | league = [[Bundesliga]] | season = 2025-26 | position = [[Bundesliga]], 8. mesto| | pattern_la1 = _frankfurt2627h | pattern_b1 = _frankfurt2627h | pattern_ra1 = _frankfurt2627h | pattern_sh1 = _frankfurt2627h | pattern_so1 = _frankfurt2627hl | leftarm1 = 000000 | body1 = 000000 | rightarm1 = 000000 | shorts1 = 000000 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = _frankfurt2627a | pattern_b2 = _frankfurt2627a | pattern_ra2 = _frankfurt2627a | pattern_sh2 = _arg26A | pattern_so2 = _adidasblackl | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = 000000 | socks2 = FFFFFF | pattern_la3 = _frankfurt2627t | pattern_b3 = _frankfurt2627t | pattern_ra3 = _frankfurt2627t | pattern_sh3 = _frankfurt2627t | pattern_so3 = _frankfurt2627tl | leftarm3 = | body3 = | rightarm3 = | shorts3 = | socks3 = }} '''Eintracht Frankfurt''' je [[Nemčija|nemški]] [[nogometni klub]], ki je bil ustanovljen leta [[1899]] v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu]]. == Klubske lovorike == * '''Nemški državni prvak (Zvezne republike Nemčije): 1''' ** 1959 * '''[[DFB-Pokal]]: 5''' ** 1974, 1975, 1981, 1988, 2018 * '''[[Evropska liga|Pokal UEFA / Evropska liga]]: 2''' ** 1980, 2022 == Moštvo sezone 2026/27 == {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vratarji (GK) </span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 1|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Noah Atubolu|Noah '''ATUBOLU''']] {{Birth date and age|2002|5|25| df=yes}} |- | 33|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jens Grahl|Jens '''GRAHL''']] {{Birth date and age|1988|9|22| df=yes}} |- | 39|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Amil Šiljević|Amil '''ŠILJEVIĆ''']] {{Birth date and age|2007|1|19| df=yes}} |- | 40|| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Kauã Santos|Kauã '''SANTOS''']] {{Birth date and age|2003|4|11| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Branilci (DF)</span> |- | 2|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Elias Baum|Elias '''BAUM''']] {{Birth date and age|2005|10|26| df=yes}} |- | 3|| {{ikonazastave|Francija}} [[Lilian Brassier|Lilian '''BRASSIER''']] {{Birth date and age|1999|11|2| df=yes}} |- | 4|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Robin Koch|Robin '''KOCH''']] {{Birth date and age|1996|7|17| df=yes}}[[Image:Captain sports.svg|12px]] |- | 5|| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Otávio Manoel Galdino Fernandes|'''OTÁVIO''']] {{Birth date and age|2005|11|25|df=yes}} |- | 22|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Timothy Chandler|Timothy '''CHANDLER''']] {{Birth date and age|1990|3|29| df=yes}} |- | 26|| {{ikonazastave|Japonska}} [[Keita Kosugi|Keita '''KOSUGI''']] {{Birth date and age|2006|03|18| df=yes}} |- | 34|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nnamdi Collins|Nnamdi '''COLLINS''']] {{Birth date and age|2004|1|10|df=yes}} |- | 37|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jeremiaha Maluze|Jeremiaha '''MALUZE''']] {{Birth date and age|2004|11|11| df=yes}} |- | 44|| {{ikonazastave|Ekvador}} [[Davis Bautista|Davis '''BAUTISTA''']] {{Birth date and age|2005|2|16| df=yes}} |- | 49|| {{ikonazastave|Španija}} [[Derek Boakye Osei|Derek '''BOAKYE OSEI''']] {{Birth date and age|2006|12|03| df=yes}} <!-- |- | ?|| {{ikonazastave|Mali}} [[Fousseny Doumbia|Fousseny '''DOUMBIA''']] {{Birth date and age|2005|2|23| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Francija}} [[Niels Nkounkou|Niels '''NKOUNKOU''']] {{Birth date and age|2000|11|1| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Belgija}} [[Arthur Theate|Arthur '''THEATE''']] {{Birth date and age|2000|5|25| df=yes}} Joining in July 2027 --> |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vezisti (MF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 6|| {{ikonazastave|Danska}} [[Oscar Højlund |Oscar '''HØJLUND''']] {{Birth date and age|2005|1|4|df=yes}} |- | 7|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ansgar Knauff|Ansgar '''KNAUFF''']] {{Birth date and age|2002|01|10| df=yes}} |- | 8|| {{ikonazastave|Alžirija}} [[Farès Chaïbi|Farès '''CHAÏBI''']] {{Birth date and age|2002|11|28| df=yes}} |- | 15|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Noël Aséko|Noël '''ASÉKO''']] {{Birth date and age|2005|11|22| df=yes}} |- | 20|| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ritsu Doan|Ritsu '''DOAN''']] {{Birth date and age|1998|06|16| df=yes}} |- | 25|| {{ikonazastave|Nigerija}} [[Raphael Onyedika|Raphael'''ONYEDIKA''']] {{Birth date and age|2001|4|19| df=yes}} |- | 27|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Mario Götze|Mario '''GÖTZE''']] {{Birth date and age|1992|6|3| df=yes}} |- | 31|| {{ikonazastave|Švedska}} [[Love Arrhov|Love '''ARRHOV''']] {{Birth date and age|2008|5|17| df=yes}} |- | 38|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ebu Bekir Is|Ebu Bekir'''IS''']] {{Birth date and age|2008|10|01| df=yes}} |- | 42|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Can Uzun|Can '''UZUN''']] {{Birth date and age|2005|11|11| df=yes}} |- | 45|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Dills|Marvin '''DILLS''']] {{Birth date and age|2007|4|25| df=yes}} <!-- |- | ?|| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Mattéo Bahoya|Jean-Mattéo '''BAHOYA''']] {{Birth date and age|2005|05|07| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Švedska}} [[Hugo Larsson|Hugo '''LARSSON''']] {{Birth date and age|2004|6|27| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Krisztián Lisztes|Krisztián '''LISZTES''']] {{Birth date and age|2005|5|6| df=yes}} Joining in July 2027 --> |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Napadalci (FW)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 9|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jonathan Burkardt|Jonathan '''BURKARDT''']] {{Birth date and age|2000|7|11| df=yes}} |- | 11|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Younes Ebnoutalib|Younes '''EBNOUTALIB''']] {{Birth date and age|2003|9|13| df=yes}} |- | 29|| {{ikonazastave|Maroko}} [[Ayoube Amaimouni|Ayoube '''AMAIMOUNI''']] {{Birth date and age|2004|11|30| df=yes}} |- | 35|| {{ikonazastave|Danska}} [[Malik Pimpong|Malik '''PIMPONG''']] {{Birth date and age|2008|1|1|df=yes}} |- | 50|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Alessandro Gaul Souza|Alessandro '''GAUL SOUZA''']] {{Birth date and age|2007|6|20| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jessic Ngankam|Jessic '''NGANKAM''']] {{Birth date and age|2000|7|20| df=yes}} <!-- - | ?|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Noel Futkeu|Noel '''FUTKEU''']] {{Birth date and age|2002|12|6| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Alexander Staff|Alexander '''STAFF''']] {{Birth date and age|2008|6|12| df=yes}} |- | ?|| {{ikonazastave|Slonokoščena obala}} [[Elye Wahi|Elye '''WAHI''']] {{Birth date and age|2003|01|02| df=yes}} Joining in July 2027 --> |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Trener</span> |- |{{ikonazastave|AUT}} ||[[Adi Hütter|Adi '''HÜTTER''']] {{Birth date and age|1970|02|11| df=yes}} |- |} {{-}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Eintracht Frankfurt}} * [http://www.eintracht.de Uradna spletna stran] (v [[Nemščina|nemškem jeziku]]) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Frankfurtu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]] [[Kategorija:Eintracht Frankfurt|*]] {{normativna kontrola}} eprmgkwst0tahs64ks3uspggd5l92ni Maks Fabiani 0 91228 6771319 6627701 2026-10-28T06:14:31Z Yerpo 8417 /* Najpomembnejša dela */ pnp 6771319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Maks Fabiani | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> |spouse = Francesca del Rochi | parents = Anton Fabiani <br /> Karolina Fabiani (rojena Kofler) | relatives = [[Lorenzo Fabiani]] (sin) }} '''Maximilian »Maks« Fabiani''',<ref>[fabjáni]</ref> [[arhitekt]] in [[urbanist]], * [[29. april]] [[1865]], [[Kobdilj]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Republika Slovenija]]), † [[18. avgust|12. avgust]] [[1962]], [[Gorica]], [[Italijanska republika]]. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in študij === Maks Fabiani je bil rojen v premožni družini v [[Kobdilj|Kobdilju]] pri Štanjelu na Krasu, njegov oče je bil Italijan Antonio Fabiani iz Bergama, mati pa Južnotirolka Charlotte von Kofler. Bil je eden najmlajših od štirinajstih otrok, sedmih fantov in sedmih deklet. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je sedem let obiskoval realko v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Maturiral je leta 1883. Bil je med najboljšimi učenci svoje generacije na tej šoli. Med njegovimi sošolci je bil leto starejši [[Albin Belar]]. V srednji šoli je Maks izpopolnil znanje slovenščine in nemščine, ob tem italijanščine in francoščine, kakor pričajo izpisi v objavljenih šolskih poročilih (Jahresbericht, 1883). Po maturi je na [[Dunaj]]u, na tehniški fakulteti študiral [[arhitektura|arhitekturo]]. Izkazal se je s svojim vsestranskim znanjem ter kasneje z doktoratom za urbanistične dosežke (Ljubljana, Bielsko). Njegov doktorat je bil prvi tovrstni doktorat na Dunaju. Po zaključenem študiju in vojaški obveznosti se je s štipendijo za tri leta napotil na študijsko potovanje skozi Grčijo do Male Azije (1892–1894). Potoval je tudi po zahodni Evropi, vse do Belgije. [[Slika:Urania Vienna 2006 01.JPG|thumb|202px|[[Uranija|Urania]] na [[Dunaj]]u (zgrajena 1909/10) po Fabianijevih načrtih]] === Dunajsko obdobje === Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, priljubljen v dvornih krogih. Sodeloval je kot svetovalec prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]]. Zanj je urejal češki [[grad Konopište]], zlasti vrtove. Njegove palače na Dunaju stojijo večinoma na zelo elitnih lokacijah in kažejo nove arhitekturne usmeritve, ki niso omejene le na wagnerjansko secesijo: Artaria (delno predelano pritličje), zavestno historicistična [[Uranija|Urania]] (ima kasneje prizidan nov vhod), zgledno secesijska je Portois&Fix. V Trstu so po njegovih načrtih nasproti borze zgradili bogato okrašeno hišo Casa Bartoli in v jedru mesta, ob velikem trgu slovenski [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] (nasilno zažgan 13. julija 1920). Palača je bila njegova ključna arhitektura z obliko, opremo in vsebino. Raznolike namembnosti Narodnega doma so verjetno vplivale na Vancaša pri konceptu Hotela Union in njegove dvorane. Narodni dom je bil skupaj z opremo sodobna celostna umetnina, pionirska arhitektura art decoja, kakršne Trst ali Ljubljana nista imela vse 20. stoletje. === Vrnitev na Kras === Pred koncem [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je ob izteku leta 1917, v 53. letu starosti, odšel z [[Dunaj]]a, kjer je zapustil bleščečo univerzitetno kariero, mednarodno slavo, velemestne udobnosti in nemške nacionalistične pritiske, značilne posebej za čas vojne. Vrnil se je na [[Kras]] in se zaradi navezanost na rodne kraje in družino, posebej mater, začel ukvarjati s prenovo vasi na Krasu in med vojno uničenih naselij v Furlaniji. Oktobra 1918 je bil imenovan za predstojnika Urada za obnovo stavb Gorice in Gradiške in pred marcem 1919, ko je bil urad razpuščen, je ob rekonstrukciji stavb goriškega gradu dodal kamnitega beneškega leva nad vhodni portal gradu, kjer ga prej ni bilo. Istega leta je bil imenovan za profesorja na gimnaziji v Gorici. <ref>Primorski dnevnik,''Druga plat lika arh. Maksa Fabijanija''. Trst, 28. 4. 2015, str. 26</ref> [[Slika:Grad Štanjel.JPG|thumb|202px|grad Štanjel danes]] Fabiani je zelo zgodaj podlegel [[fašizem|fašistični]] ideologiji in se maja 1921 v Gorici včlanil v fašistično stranko, čeprav so prav fašisti nekaj mesecev prej uničili, zažgali njegov Narodni dom v Trstu in so mu te oblasti preprečevale ustrezno zaposlitev. Udeleževal se je fašističnih manifestacij in proslav v strankarski uniformi. Vpisan je bil v vojaško vejo fašistične stranke (MVSN), kjer je 15. 5.1921 postal formalno vodja fašistične škvadre. Te so na Primorskem tega leta pobile že 12 upornih Slovencev. Bil je aktiven v fašističnem sindikatu inženirjev in arhitektov. Sodeloval je na sejah na prefekturi v Gorici, kjer je tekla beseda o poitalijančevanju Slovencev. Trikrat je bil sprejet pri [[Benito Mussolini|Mussoliniju]] v zvezi z obravnavo političnih zadev na Primorskem. Leta 1935 ga je goriški prefekt imenoval za [[podestà]] (župana) občine Štanjel. Fabiani je prejel odlikovanje viteza italijanskega kraljestva (Cavaliere del Regno d'Italia), nagrado, ki so jo za usluge režimu in domovini prejeli le redki. Njegove stavbe pa so bile še naprej žrtev različnih režimov. Trgovski dom v Gorici, ki je bil zgrajen leta 1903 po njegovem načrtu in je bil ciljno namenjen slovenskim organizacijam, so oblastniki spremenili v Casa del fascio. Ostareli župan Štanjela je bil formalni vodja oddelka fašistične milice še v obdobju, ko so množično pretepali in mučili ljudi, jih aretirali in pošiljali v zapore in italijanska [[koncentracijsko taborišče|taborišča]]. Leta 1928 so oblastniki v Kobdilju aretirali Fabianijevega sina [[Lorenzo Fabiani|Lorenza]], ki ni odobraval tega fašističnega terorja, in ga odpeljali v konfinacijo. Ko se je 1942 na Primorskem začelo razvijati partizanstvo, so škvadristi napadali Slovence, plenili in sežigali hiše ter ubijali civiliste. Po bitki pri mostu nad Branico so škvadristi pobili 7 civilistov iz Štjaka in okolice, zažgali veliko hiš in pregnali prebivalce. Fabiani naj bi po nekaterih virih od vstopa v fašistično stranko prekinil stike s Slovenci in bil do konca zvest fašizmu.<ref name="#1">Primorski dnevnik, ''Druga plat lika arh. Maksa Fabijanija''. Trst, 28. 4. 2015, str. 26</ref> Arhitekt je v tem času oblikoval nagrobnik za svojo mater, ki ima ob nemškem in italijanskem napisu tudi slovensko besedilo, kar je bilo tedaj zelo redko. Manjši arhitekturni projekt, ki ga je Fabiani izvršil kot ''podestà'', je bila hiša [[Casa del Fascio]] v Štanjelu. Za pospešitev italijanizacije domačega prebivalstva so si oblastniki zamislili nadstropno fašistično hišo s prostori za organizacijo Dopolavoro, površinami za šport in zborovanja (''adunate''). Arhitekti so sprejeli Fabianijev načrt in ga odobrili. Hiša je bila odprta septembra 1941, z veliko fašistično manifestacijo na Krasu.<ref name="#1"/> Fabianijeva hiša v Kobdilju z bogatim arhivom je bila med vojno požgana. Po koncu vojne starega gospoda zaradi njegovega fašizma niso preganjali. Leta 2015 so v Kobdilju postavili njegov doprsni kip, delo kiparja [[Janez Pirnat|Janeza Pirnata]]. Maks Fabiani je umrl leta 1962 v Gorici v pozni starosti. Pokopan je na pokopališču rodne vasi, pri sv. Gregorju. == Arhitekt in urbanist == Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije in inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Združil je klasična izhodišča z najbolj sodobnimi načini izpeljave prometnic in umeščanjem trgov na ključnih točkah naselij. Bil je profesor na dunajski [[Tehniška univerza Dunaj|tehniški univerzi]], umetnostni svetovalec Franca Ferdinanda, neformalno tudi ljubljanskega župana Hribarja. Za sodelavca ga je k sebi povabil [[Otto Wagner]]. Skupaj sta napisala odmevno knjigo o moderni arhitekturi; vodilni in podpisani avtor je ostal Wagner. Knjiga je po letu 1895 doživela vrsto ponatisov in prevodov. V intervjuju za italijansko revijo ''La Nazione'', ki je bil objavljen leta 1966 (posthumno), je arhitekt izjavil, da je pred prvo svetovno vojno v njegovem ateljeju na [[Dunaj]]u krajši čas delal [[Adolf Hitler]], ki ga je odpustil zaradi premajhne nadarjenosti in nezavzetosti pri delu. Ni dokumentarnih dokazov, da se je to res zgodilo, tako da je zgodba, včasih provokativnega Fabianija, morda [[legenda]].<ref>Brigitte Hamann, ''Hitlers Wien'', žepna izdaja, München, Zürich, 1998, 282.</ref> Njegovo najbolj znano delo na Dunaju je večnamenska palača z observatorijem ''[[Uranija|Urania]]'' (1909 -1910), ki stoji ob robu Ringa, pri [[Donava|donavskem]] kanalu. === Fabianijeva arhitektura v Ljubljani === Po [[Ljubljanski potres|ljubljanskem potresu]] leta 1895 je Fabiani izdelal nov urbanistični načrt za Ljubljano in ga tri leta kasneje samozavestno predstavil v posebni brošuri. Na podlagi tega načrta, povzetega v mestni načrt, je nastajalo današnje mestno središče med Masarykovo, Njegoševo, Roško, Karlovško, Aškerčevo in Prešernovo ter vzdolž parka [[Park Tivoli|Tivoli]]. Vse ceste je arhitekt načrtoval, preden je v mesto zapeljal prvi avtomobil. Bil je avtor sinteznega, sprejetega regulacijskega načrta popotresne Ljubljane in pomembnih, vzorčnih stavb in ureditev na ključnih točkah mesta. To so: Šentjakobsko župnišče ob Gornjem trgu in dekliška šola na robu Starega trga (zlasti kasneje delno uničena ureditev pročelij). Zgradbi sta posegli v ožje srednjeveško jedro Ljubljane, postavili nove gabarite in tlorisne sheme. Krisperjeva in Kleinmayr Bambergova hiša stojita ob dveh vogalih novo zasnovane Miklošičeve ceste, prva ob Slovenskem trgu nasproti Sodne palače, druga ob Dalmatinovi ulici. [[Ivan Hribar|Hribarjeva palača]] z antikizirajočima pročeljema in skrbno oblikovano streho stoji na Ajdovščini in sooblikuje njene gabarite. Ob Prešernovi in Šubičevi stoji nekdanji dekliški licej (zidava v dveh fazah: 1906, 1910) z dodanim internatom Mladika (arh. C. M. Koch). Sedaj obe stavbi zaseda Ministrstvo za zunanje zadeve. Na ključno točko mesta je Fabiani dal postaviti Prešernov spomenik; tedaj sporni kip je izdelal kipar [[Ivan Zajec]].Fabiani je zasnoval posodobljeno mrežo ulic znotraj tega območja, posebej neposredne povezave Miklošičeve ter Resljeve ceste z železniško postajo in današnji, tako imenovani notranji ring, ki jih obdaja. Delno po ringu delno po vzporednih ulicah je načrtoval krožno progo tramvaja. Zaključek obvoznega ringa je bil pred kratkim postavljeni dvoetažni most pri Cukrarni (2012). Krožne proge tramvaja ali drugega javnega prevoza po ringu v Ljubljani še danes ni. Načrtoval je trge, postavitve spomenikov na njih in stavbe. === Arhitektonsko urejanje Štanjela === Po vrnitvi na Kras ob koncu leta 1917 je Fabiani v Štanjelu načrtoval praktično vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama. Nekateri načrti za Štanjel, podobno za številne vasi in mesta vse do roba Furlanije, so v tistem času predstavljali konceptualne novosti na področju evropskega načrtovanja. Zelo inovativne in občudovanja vredne so njegove vodovodne naprave z zbiralniki za vilo Ferrari in [[Vrtni park v Štanjelu|terasast vrt]] pod njo. Požig Kobdilja ob koncu vojne, lastninjenje vile po osamosvojitvi Slovenije in slabo upravljanje Štanjela so dolgo zakrivali pravo vrednost razglednega kraškega vrta, njegovih teras in obhodne poti. V obnovljenem štanjelskem gradu, ki je po velikosti in obsegu prekašal vse druge Fabianijeve stavbe na Krasu, je župan Fabiani uredil občinski urad, osnovno šolo, zdravstveni center, kinodvorano, veliko plesno dvorano, poslikano s freskami ter občinsko skladišče. Umestitev različnih javnih programov lokalnega središča v prenovljeni grad ima malo primerjav v evropskem prostoru. Fabiani pa je v Štanjelu nadaljeval sistem povezanih namembnosti, ki ga je uveljavil v Uraniji in v Narodnem domu v Trstu. Grad, kulturno središče, šola in občinski urad vasi, je bil pred koncem vojne požgan. Zgorel je tudi Fabianijev arhiv. == Pomen Fabianijeve arhitekture == Na pomen Fabianija kot urbanista in sodobnega arhitekta v Sloveniji in posebej v Ljubljani je prvi opozoril Nace Šumi, ob njem v več zapisih Marjan Mušič. Isti je bil ključni avtor prve večje razstave v Narodni galeriji že leta 1966. Arhitekta je natančno znanstveno ovrednotil, posebej njegove posege na Dunaju in v Trstu, Marko Pozzetto. Vsi kasnejši pisci so povzemali njegove raziskave. Opozoril je na desetine urbanističnih načrtov, ki jih je Fabiani izdelal za različna naselja v Furlaniji, porušena med prvo svetovno vojno. Le malo teh načrtov je Fabiani podpisal, zato natančnega pregleda njegovega urbanističnega dela še ni. Več arhitektur na Dunaju, v Trstu in Ljubljani so degradirali z dozidavami, nadzidavami in spremembami funkcij. Zgledno nadgradnjo je izpeljal arhitekt Jurij Kobe za Dekliški licej v kompleksu Mladika, sedaj Ministrstvo za zunanje zadeve. Šele danes Fabianiju stroka priznava, da sta skupaj z njegovim sodobnikom [[Jože Plečnik|Jožetom Plečnikom]] postavila temelje moderne arhitekture na Slovenskem. == Najpomembnejša dela == * načrti za ureditev [[Ljubljanski potres|popotresne Ljubljane]], 1895 - 1896, 1899 * Vila Schwegel, Opatija, 1901-1902 * palača Artaria, Dunaj, 1901, * palača Portois in Fix, Dunaj, 1899 - 1909, * Mestna ubožnica, Vodmat, Ljubljana, 1897-1901 * postavitev spominskih poprsij, Karlov trg, Dunaj, * načrt za ureditev [[Slovenski trg, Ljubljana|Slovenskega trga]] ([[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]]), Ljubljana, 1895, 1902 * Šentjakobsko župnišče, Gornji trg, Ljubljana, 1900-1908 * Krisperjeva hiša, Miklošičeva, Ljubljana, 1900-1901 * [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]], [[Trst]], 1901-1904 * [[Ivan Hribar|Hribarjeva palača]] na Ajdovščini, Ljubljana, 1902-1903 * Palača Bartoli, Trst, 1906-1908 * postavitev Prešernovega spomenika, Ljubljana, 1901-1905 * Trgovski dom, Gorica, 1903-1905 * Dekliški licej z internatom Mladika, (sedaj Ministrstvo za zunanje zadeve), [[Ljubljana]], 1906-1910, * palača ''[[Urania, Dunaj|Urania]]'', [[Dunaj]], 1905-1910, * dekliška šola na Levstikovem trgu, pročelja, Ljubljana * Bambergova hiša, Miklošičeva, Ljubljana, 1907 * Ureditev klančin parka Tivoli, Ljubljana * Jakopičev paviljon, Tivoli, Ljubljana, 1908-1909 *tovarna Ringler, [[Bolzano|Bolzano (Bocen)]], 1913, uničeno * Vila Storič in zdravstvena postaja, Komen, 1934 * [[Vrtni park v Štanjelu|Vrt vile Ferrari, Štanjel]], 1920 - 1944 * Prenova gradu, Štanjel, 1930 - 1944 * [[Cerkev sv. Lovrenca, Lokavec|Župnijska cerkev Lokavec]] 1933 - 1935 * Fašistični dom, Štanjel, 1941 * Vila Max, Kobdilj, uničeno * Prenova posestva Fabiani, Kobdilj * Grobnica Fabiani, Kobdilj, 1940 ==Poimenovanja po arhitektu Maksu Fabianiju== * [[Fabianijeva ulica, Ljubljana|Fabianijeva ulica v Ljubljani]] * [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijev most v Ljubljani]] * [[Fabianijeva nagrada za urbanistične dosežke]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Literatura == * Maks Fabiani, Peter Krečič, Breda Mihelič Marco Pozzetto, Nace Šumi, Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane, Ljubljana 1985. * [[Gojko Zupan]], Mojster Maks Fabiani - nove meje v arhitekturi, ''Delo'', Ljubljana, 2. marec 1989. str. 13. * [[Gojko Zupan]], Oglati utrinki z okrogle mize, Maks Fabiani, ''Naši Razgledi'', št. 5, Ljubljana, 10. marec 1989. str. 137. * [[Gojko Zupan]], Izvleček iz konservatorskega programa: Fabianijeva arhitektura dekliškega liceja, Mladika v Ljubljani, ''VS 36/94-95, Varstvo spomenikov'', Ljubljana, 1997. str. 13-25. * [[Marco Pozzetto]], ''Maks Fabiani - Vizije prostora''. Kranj,1997. * [[Gojko Zupan]], Fabiani in Štanjel, ''Revija Kras 23'', Komen, oktober 1997. str. 22-23. * {{navedi knjigo |author1=Andrej Hrausky|author2=Janez Koželj |year=2010 |title=Maks Fabiani : Dunaj, Ljubljana, Trst. |publisher=Ljubljana : Cankarjeva založba |isbn=978-961-231-736-2 |cobiss=251285504 |pages=}} * [[Primorski dnevnik]], ''Druga plat lika arh. Maksa Fabianija''. Trst, 28. 4. 2015, str. 26. * Breda Mihelič, Jelka Pirkovič, Gojko Zupan, Fabianijeva Ljubljana, portret mesta, Ljubljana, 2016. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Max Fabiani}} * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?arhitekt=53&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Maks Fabiani], Arhitekturni vodnik * [http://www.ustanova-maksfabiani.si/ Ustanova Maks Fabiani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170917221048/http://ustanova-maksfabiani.si/ |date=2017-09-17 }} * {{SloBio|id=1008460|avtor=Koršič Verena|ime=Fabiani Maks|vir=PSBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fabiani, Maks}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 20. stoletju]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Kobdilj]] [[Kategorija:Maks Fabiani| ]] tq5d6iwfkdfq3tbrf91eon1p167uj4l Jernej Šugman 0 103404 6771351 6708328 2026-10-28T08:07:53Z Jakobenedik 253093 /* Delo na TV */ 6771351 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |name =Jernej Šugman |birth_date = |birth_place = |death_date = <!-- wikipodatki --> |death_place = <!-- wikipodatki --> |image = |caption = |children = Sofija Šugman, Jaša Šugman |death_cause = srčna kap |parents = [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]] }} '''Jernej Šugman''' [jêrnej šúgman], [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[23. december]] [[1968]], [[Ljubljana]], † [[10. december]] [[2017]], [[Podljubelj]]. [[slika:Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana (Ljubljanska Drama).jpg|thumb|right|250px|Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], 12. december 2017]] == Življenjepis == Jernej Šugman se je rodil 23. decembra 1968 v igralski družini; njegova starša [[Zlatko Šugman]] in [[Maja Šugman]] sta bila dramska igralca v Mestnem gledališču ljubljanskem. Njegova sestra je univerzitetna profesorica [[Lea Šugman Bohinc]]. V otroštvu je veliko časa preživel na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], od koder izhaja njegova mati.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Maja Šugman: Najhuje je, če otrok umre pred staršem|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-07|language=sl|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184655/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 se je vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1992. Istega leta je postal član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer je osvojil status prvaka. Poleg mnogih gledaliških likov se je izkazal tudi v filmih (za vlogo Lenarta v ''[[Kratki stiki|Kratkih stikih]]'' je prejel nagrado Stopov igralec leta na 9. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] [[2006]]) in na [[televizija|televizijskem]] področju (nanizanki ''Teater Paradižnik'' in ''Naša mala klinika''). Velja za enega najpristnejših in kar se vlog tiče enega najpestrejših igralcev. S partnerico Andrejo je bil oče dveh otrok.<ref name=":0" /> === Smrt === 10. decembra 2017, slaba dva tedna pred svojim 49. rojstnim dnevom, je Šugman umrl med turnim smučanjem v [[Podljubelj|Podljubelju]] zaradi [[Srčna kap|srčnega infarkta]]. Kljub hitremu posredovanju gorskih reševalcev mu ni bilo več pomoči.<ref>[http://www.grs-trzic.si/novice.php?pid=463 Reševanje obolelih, Ljubelj 10.12.2017]</ref> Po sklepu [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] so mu 15. decembra priredili državni pogreb z vojaškimi častmi na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/oder/na-zalah-zadnje-slovo-od-jerneja-sugmana-enega-najvecjih-igralcev-nasih-odrov/440585|title=Na Žalah zadnje slovo od Jerneja Šugmana, enega največjih igralcev naših odrov|date=15.12.2017|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=16.12.2017}}</ref> == Delo na TV == {| class="wikitable" |+ Nanizanke !Naslov !Vloga |- |[[Teater Paradižnik]] |Vratar Veso |- |[[Pravi biznis]] |Veso |- |[[Vrtičkarji]] |Zdravko Mrcina |- |[[Naša mala klinika]] |Vratar Veso |- |[[Trdoglavci]] |župnik Ciril |} {| class="wikitable" |+Sinhronizacija !Naslov !Vloga |- |Pujsa Pepa |oči pujs |- |Franček |Medved |} == Filmografija == * ''[[Mokuš]]'' (2000) * ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]'' (2016) * ''[[Stekle lisice]]'' (2017) == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Šugman, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] cp5q1coyj1yzul11ny2nx4rhuc4b1z5 Predloga:Univerza v Mariboru 10 104252 6771100 6390932 2026-10-27T15:28:29Z JoMK 240261 6771100 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Univerza v Mariboru | title = [[Univerza v Mariboru|<span style="color:#FFFFFF;">Univerza v Mariboru</span>]] | listclass = hlist | bodystyle = border:2px solid #006A8E; | titlestyle = background:#006A8E; color:#FFFFFF; | groupstyle = background:#BCD8E3; | liststyle = background:#EFF6F9; | belowstyle = background:#006A8E; color:#FFFFFF; | group1 = Fakultete | list1 = * [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovna fakulteta]] * [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] * [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteta za energetiko]] * [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] * [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]] * [[Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru|Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede]] * [[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] * [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteta za naravoslovje in matematiko]] * [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]] * [[Fakulteta za policijsko-varnostne vede v Ljubljani|Fakulteta za policijsko-varnostne vede]] * [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakulteta za strojništvo]] * [[Fakulteta za turizem v Brežicah|Fakulteta za turizem]] * [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofska fakulteta]] * [[Medicinska fakulteta v Mariboru|Medicinska fakulteta]] * [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoška fakulteta]] * [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta]] | group2 = Visoke šole | list2 = * [[Visoka zdravstvena šola v Mariboru|Visoka zdravstvena šola]] | group3 = Načrtovane | list3 = * [[Akademija za umetnost v Mariboru|Akademija za umetnost]] | group4 = Nekdanje članice | list4 = * [[Visoka tehniška šola v Mariboru|Visoka tehniška šola]] (1975–1985) * [[Tehniška fakulteta v Mariboru|Tehniška fakulteta]] (1985–1995) | group5 = Ljudje | list5 = * [[Seznam rektorjev Univerze v Mariboru|Rektorji]] | below = [[Seznam univerz v Sloveniji|<span style="color:#FFFFFF;">Seznam univerz v Sloveniji</span>]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za univerze]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> gz2vx2fz6o44feddrmcwpbnv1cx02md Gorjuše 0 106421 6771072 6755114 2026-10-27T14:34:47Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6771072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10126711_b4 | latd = 46 |latm = 18 |lats = 23.87 |latNS = N | longd = 14 |longm = 0 |longs = 53.1 |longEW = E |najdisi=Gorjuše |slika= |povrsina=10,08 |prebivalstvo=158 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=942,3 |postna=4264 |posta=Bohinjska Bistrica |obcina=Bohinj |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gorjuše - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=15219 <!--slika--> | lokacija = | občina = Bohinj <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |zupnija=Koprivnik}} '''Gorjuše''' so razloženo [[naselje]] v [[občina Bohinj|Občini Bohinj]], ki ga sestavljajo tri središča, Spodnje, Srednje in Zgornje Gorjuše. Poimenovanje Srednje Gorjuše se uporablja le redko, večkrat jih štejejo pod Zgorjnje Gorjuše. So eno največjih naselij v občini Bohinj. Ležijo na prisojnih terasah [[Pokljuka|Pokljuke]] na nadmorski višini od 900 do 1100 [[mnm]] in z bližnjim, okoli 3&nbsp;km oddaljenim [[Koprivnik v Bohinju|Koprivnikom]] spadajo med najvišje ležeča naselja v Sloveniji. Vsi trije zaselki so se razvili na prostoru nekdanjih pašnih planin. Število stalnih prebivalcev se krči, pravih kmetij je vedno manj, narašča pa število počitniških hišic. V Gorjušah je še ohranjeno izdelovanje [[pipa|pip]] (lokalno ime zanje je ''čedra''), ki se je razvilo pred nekaj stoletji. Čedre so prodajali po srednji Evropi in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Gorjuške pipe, ki so jih izdelovali iz hruškovega, javorjevega in pušpanovega lesa, so bile različnih oblik, okrašene s srebrno pločevino in vložki iz biserne matice. Dandanes čedre izdelujeta le še dva prebivalca. Na Gorjušah se večina starejših ljudi, pa tudi mlajših še ukvarja s kmetijstvom. Vendar za to uporabljajo stroje in le nekaj kmetij še ohranja tradicijo ročne molže, košnjo s koso in obdelovanje brez traktorjev in kombajnov. Vendar to je redkost. Še vedno pa se ohranja peka domačega kruha in le redke kmetije, s kravami molznicami, še nosijo mleko v bližnjo zbiralnico. == NOB == Sredi decembra [[1941]] je bilo na Gorjušah zbirališče prostovoljcev-partizanov z blejskega in bohinjskega območja. 15. 12. 1941 je bil na Gorjušah ustanovljen ''Prešernov partizanski bataljon''. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Gorjuša, Domžale]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} {{Bohinj}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Bohinj]] [[Kategorija:Pokljuka]] egmct1xpkkjrcldkhs7wazapy3laq0r 6771075 6771072 2026-10-27T14:40:31Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6771075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10126711_b4 | latd = 46 |latm = 18 |lats = 23.87 |latNS = N | longd = 14 |longm = 0 |longs = 53.1 |longEW = E |najdisi=Gorjuše |slika= |povrsina=10,08 |prebivalstvo=158 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=942,3 |postna=4264 |posta=Bohinjska Bistrica |obcina=Bohinj |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gorjuše - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=15219 <!--slika--> | lokacija = | občina = Bohinj <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |zupnija=Koprivnik}} '''Gorjuše''' so razloženo [[naselje]] v [[občina Bohinj|Občini Bohinj]], ki ga sestavljajo tri središča, Spodnje, Srednje in Zgornje Gorjuše. Poimenovanje Srednje Gorjuše se uporablja le redko, večkrat jih štejejo pod Zgorjnje Gorjuše. So eno največjih naselij v občini Bohinj. Ležijo na prisojnih terasah [[Pokljuka|Pokljuke]] na nadmorski višini od 900 do 1100 [[mnm]] in z bližnjim, okoli 3&nbsp;km oddaljenim [[Koprivnik v Bohinju|Koprivnikom]] spadajo med najvišje ležeča naselja v Sloveniji. Vsi trije zaselki so se razvili na prostoru nekdanjih pašnih planin. Število stalnih prebivalcev se krči, pravih kmetij je vedno manj, narašča pa število počitniških hišic. V Gorjušah je še ohranjeno izdelovanje [[pipa|pip]] (lokalno ime zanje je ''čedra''), ki se je razvilo pred nekaj stoletji. Čedre so prodajali po srednji Evropi in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Gorjuške pipe, ki so jih izdelovali iz hruškovega, javorjevega in pušpanovega lesa, so bile različnih oblik, okrašene s srebrno pločevino in vložki iz biserne matice. Dandanes čedre izdelujeta le še dva prebivalca. Na Gorjušah se večina starejših ljudi, pa tudi mlajših še ukvarja s kmetijstvom. Vendar za to uporabljajo stroje in le nekaj kmetij še ohranja tradicijo ročne molže, košnjo s koso in obdelovanje brez traktorjev in kombajnov. Vendar to je redkost. Še vedno pa se ohranja peka domačega kruha in le redke kmetije, s kravami molznicami, še nosijo mleko v bližnjo zbiralnico. == NOB == Sredi decembra [[1941]] je bilo na Gorjušah zbirališče prostovoljcev-partizanov z blejskega in bohinjskega območja. 15. 12. 1941 je bil na Gorjušah ustanovljen ''Prešernov partizanski bataljon''. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Gorjuše, Grebinj]] * [[Gorjuša, Domžale]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} {{Bohinj}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Bohinj]] [[Kategorija:Pokljuka]] frp7vujvzn8yp6ryvyoirz9saayo2cg Ljubljanski mednarodni filmski festival 0 109581 6771404 6769872 2026-10-28T09:59:55Z Anzet 118843 6771404 wikitext text/x-wiki '''Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe''' (do leta 1997: Film Art Fest ali FAF)<ref>{{Navedi splet|url=https://monocms.dev.rtvslo.si/kultura/liffe/ko-je-bil-liffe-se-faf-ljudje-so-premalo-zaupali-da-bi-lahko-postal-res-velik-festival/504606|title=Ko je bil Liffe še FAF: "Ljudje so premalo zaupali, da bi lahko postal res velik festival"|date=16. 11. 2019|accessdate=24. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je največji slovenski [[filmski festival]], ki od leta [[1990]] poteka v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V štirinajstih dneh se predstavijo zlasti manj poznane produkcije, ki sicer v slovenske kinematografe le redko zaidejo. Trenutni programski direktor festivala je Simon Popek, ki je leta 2007 nasledil Jelko Stergel. Festival je v prvih 29 letih obiskalo okrog 945.000 ljudi, na 30. izvedbi (2019) pa so zabeležili svojega milijontega obiskovalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://195.69.97.23/2018/liffe/images/MS/MS7.pdf |title=SPOROČILO MEDIJEM 7 |access-date=2019-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191116112555/http://195.69.97.23/2018/liffe/images/MS/MS7.pdf |archive-date=2019-11-16 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/film/telekom-slovenije-nagradil-milijontega-obiskovalca-liffa-512163 |title=Telekom Slovenije nagradil milijontega obiskovalca Liffa |accessdate=23. 10. 2021 |date=18. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> == Programski sklopi == Liffe predstavlja [[film]]e po sklopih oziroma sekcijah. Trenutni programski sklopi (2026) so: * Perspektive: uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev (prvenec ali drugi film) za nagrado vodomec * Predpremiere: filmi, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji * Kralji in kraljice: dela prepoznavnih in nagrajevanih avtorjev sodobnega filma * Panorama svetovnega filma: festivalski favoriti s petih celin * Ekstravaganca: t. i. polnočni kino raznovrstnih drznejših in žgečkljivih vsebin * Kinobalon: izbor za mlajše gledalce (5–14 let) * Fokus {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|''Fokus'' skozi leta |- ! Leto !! Fokus |- | 1992 || Powell & Pressburger |- | 1993 || Kitajska, Tajvan, Hongkong |- | 1994 || Nova Zelandija in Avstralija |- | 1995 || Japonska |- | 1996 || Skandinavija |- | rowspan=2|1997 || Mike Leigh |- | Erotične zgodbe |- | 1998 || Irska (1988−1998) |- | 1999 || Španija |- | 2000 || Koreja |- | 2001 || Latinska Amerika |- | 2002 || Novi britanski film |- | 2006 || Francija |- | rowspan=2|2007 || Romunija |- | Zares neodvisni Američani |- | 2008 || Sodobni katalonski film |- | 2009 || Dekleta iz Južne Amerike |- | 2010 || Berlinska šola |- | 2011 || Mladi grški film |- | 2013 || Novi avstrijski film |- | 2016 || Romunija 2.0 |- | 2017 || Novi francoski krimič |- | 2018 || Vzhod-severovzhod |- | 2019 || Kubanski film 60 |- | 2021 || Gruzija |- | 2022 || Kosovo |- | 2023 || Argentina |- | 2024 || Alternativni film |- | 2025 || Aleluja, zabušant sem |- | 2026 || Avstrija |} * Retrospektiva {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|''Retrospektiva'' skozi leta |- ! Leto !! Retrospektiva |- | 1990 || Eric Rohmer |- | 1991 || [[Boštjan Hladnik]] |- | 1992 || Francoski film po izboru ''Cahiers du Cinéma'' |- | 1993 || Retrospektiva Alpe Adria Cinema |- | 1998 || Abbas Kiarostami |- | 1999 || Dolg devetdesetim |- | 2000 || Novi tajvanski film: 1993−2000 |- | 2002 || Novi japonski film |- | 2003 || [[Hanif Kureishi]] |- | rowspan=2|2007 || Roy Andersson |- | Otar Iosseliani |- | rowspan=2|2008 || Terence Davies |- | Adoor Gopalakrishnan |- | 2009 || [[Michael Haneke]] |- | 2010 || Simfonija velemesta |- | rowspan=2|2011 || David Cronenberg |- | Metafilm |- | 2012 || Film ceste |- | 2013 || Mladi in drzni |- | 2014 || Veliko platno |- | 2015 || Tehnicolor 100 |- | 2016 || Film gre v kino |- | 2017 || Klasični francoski krimič |- | 2018 || Češki novi val |- | 2019 || Agnès Varda |- | 2021 || Prepovedane ženske |- | 2022 || Miklós Jancsó |- | 2023 || Francesco Rosi in italijanski politični film |- | 2024 || Costa-Gavras |- | 2025 || Kelly Reichardt |- | 2026 || Commedia all'italiana |} * Posvečeno: sklop filmov določenega režiserja {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|''Posvečeno'' skozi leta |- ! Leto !! Posvečeno |- | 1998 || Tsai Ming-liang |- | 1999 || Mohsen Makhmalbaf, [[Takeši Kitano]], Trinh T. Minh Ha |- | 2000 || Amos Gitai |- | 2001 || Claire Denis |- | 2003 || Nuri Bilge Ceylan |- | 2004 || Kim Ki-duk |- | 2005 || Wim Wenders in Marc Rothemund |- | 2007 || James Benning |- | 2008 || Želimir Žilnik |- | rowspan=2|2010 || Brillante Mendoza |- | Elia Suleiman |- | rowspan=2|2012 || Léos Carax |- | Matteo Garrone |- | 2013 || [[Lordan Zafranović]] |- | rowspan=2|2014 || Aleksej German |- | Ruben Östlund |- | 2015 || Hal Hartley |- | 2016 || Jerzy Skolimowski |- | 2017 || Čarobno leto '67 |- | 2018 || Christian Petzold |- | 2019 || Abel Ferrara |- | 2021 || Belmondo |- | 2022 || Rajko Grlić in praška šola |- | 2024 || Yasuzô Masumura |- | 2025 || Julija Solnceva |- | rowspan=2|2026 || Paweł Pawlikowski |- | Ivica Matić |} * Evropa na kratko: tekmovalni program kratkega filma * Jadranska mreža festivalov: Filmi iz tega sklopa so predvajani na vseh festivalih Jadranske mreže in se potegujejo za nagrado občinstva (štejejo glasovi z vseh festivalov), ki prinaša finančno podporo za distribucijo v regiji. Mreža združuje šest festivalov iz jugoslovanske regije: Sarajevski filmski festival (SFF), ki jo je vzpostavil, Zagrebški filmski festival (ZFF), Črnogorski/Hercegnovski filmski festival – Montenegro Film Festival (MFF), Festival avtorskega filma (AFF) [vsi štirje od leta 2020], Liffe (od 2022) in Festival bratov Manaki iz Bitole (od 2023). * Kino-integral Programski sklopi v preteklosti: * Obzorja: sklop filmov že uveljavljenih avtorjev * Jug jugovzhodno: balkanski filmi * Dokumentarci * Proti vetru == Nagrade == * vodomec – nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije (nagrado podeljujejo od leta 1996) ** v letih 1998−2000 je šlo za nagrado občinstva * zmaj (nagrada se je do leta 2007 imenovala zlati kolut) − nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še nima distribucijske licence oz. ni odkupljen za Slovenijo (podeljujejo jo od l. 2000; do leta 2006 je bila vezana na sklop Obzorja) * FIPRESCI − nagrada mednarodne žirije Svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (nagrado podeljujejo od l. 2004) * nagrada za najboljši kratki film (nagrado podeljujejo od l. 2008) * nagrada žirije Art kino mreže Slovenije * nagrada mladinske žirije Kinotrip Nagrade v preteklosti: * nagrada [[Amnesty International|Amnesty International Slovenije]] za najboljši film na temo [[človekove pravice|človekovih pravic]] ===Vodomec=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/film/vodomec-dobri-zeni-mirjane-karanovic.html |title=Vodomec Dobri ženi Mirjane Karanović |accessdate=20. 11. 2016 |date=19. 11. 2016 |format= |work=Delo |archive-date=2016-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161120145630/http://www.delo.si/kultura/film/vodomec-dobri-zeni-mirjane-karanovic.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/deset-najboljsih-iz-zgodovine-liffa- |title=Deset najboljših iz zgodovine Liffa |accessdate=3. 11. 2014 |date=9. 11. 2013 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103185508/http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/deset-najboljsih-iz-zgodovine-liffa- |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://forumi.siol.net/showthread.php?t=20958&page=19 |title=17. LIFFe |accessdate=17. 10. 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103183934/http://forumi.siol.net/showthread.php?t=20958&page=19 |archive-date=2014-11-03 |url-status=bot: unknown}}</ref> !! Režiser |- | 1996 || {{flagicon|USA}} ''Živeti v pozabi / Living in Oblivion'' || Tom DiCillo |- | 1997 || {{flagicon|CHN}} ''Vzhodna (palača), zahodna palača / Dong gong, xi gong'' || Zhang Yuan |- | 1998 || {{flagicon|FRA}} ''Življenje, kot ga sanjajo angeli / La Vie rêvée des anges'' || Erick Zonca |- | 1999 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|KGZ}} ''Deseti brat / Beshkempir'' || Aktan Abdikalikov |- | 2000 || {{flagicon|GBR}} ''Vzhod je vzhodno / East Is East'' || Damien O'Donnell |- | 2001 || {{flagicon|SVN}} ''[[Kruh in mleko]]'' || [[Jan Cvitkovič]] |- | 2002 || {{flagicon|ARG}} ''Sobota / Sábado'' || Juan Villegas |- | 2003 || {{flagicon|RUS}} ''[[Vrnitev (film, 2003)|Vrnitev / Vozvraščenje]]'' (Возвращение) || Andrej Zvjagincev |- | 2004 || {{flagicon|AUS}} ''Popolni preobrat / Somersault'' || Cate Shortland |- | 2005 || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|ISL}} ''Skriti adut / Voksne mennesker'' || Dagur Kári |- | 2006 || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|GBR}} ''1:1 Ena na ena / 1:1 En til en'' || Annette K. Olesen |- | 2007 || {{flagicon|DEU}} ''Okna v ponedeljek / Montag kommen die Fenster'' || Ulrich Köhler |- | 2008 || {{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRL}} ''Lakota / Hunger'' || Steve McQueen |- | 2009 || {{flagicon|HRV}} ''Črnci / Crnci'' || Goran Dević, Zvonimir Jurić |- | 2010 || {{flagicon|GRC}} ''[[Podočnik (film)|Podočnik / Kynodontas]]'' (Κυνόδοντας) || Yorgos Lanthimos <small>/ Jorgos Lantimos</small> |- | 2011 || {{flagicon|USA}} ''Zaklonišče / Take Shelter'' || Jeff Nichols |- | 2012 || {{flagicon|SRB}} ''Klip'' || Maja Miloš |- | 2013 || {{flagicon|ITA}} ''Miele'' || Valeria Golino |- | 2014 || {{flagicon|AUT}} ''Lahko noč, mamica / Ich seh, ich seh'' || Severin Fiala, Veronika Franz |- | 2015 || {{flagicon|ISL}} ''Ovna / Hrútar'' || Grímur Hákonarson |- | 2016 || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|HRV}} ''Dobra žena'' || Mirjana Karanović |- | 2017 || {{flagicon|USA}} ''Columbus'' || Kogonada |- | 2018 || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|UKR}} ''Bojevnica / Kona fer í stríð'' || Benedikt Erlingsson |- | 2019 || {{flagicon|RUS}} ''Prekla / Dilda'' (Дылда) || Kantemir Balagov |- | 2020 || {{flagicon|GRE}}{{flagicon|POL}}{{flagicon|SVN}} ''Sadeži pozabe / Mila'' || Christos Nikou |- | 2021 || {{flagicon|IRN}} ''Pohodi plin! / Jaddeh Khaki'' || Panah Panahi |- | 2022 || {{flagicon|HRV}} ''Varen kraj / Sigurno mjesto'' || Juraj Lerotić |- | 2023 || {{flagicon|HUN}} ''Tri tisoč oštevilčenih opek / Háromezer számozott darab'' || Ádám Császi |- | 2024 || {{flagicon|HUN}} ''Črna pika / Fekete pont'' || Bálint Szimler |- | 2025 || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|HUN}} ''Modra čaplja / Blue Haron'' || Sophy Romvari |} Posebne omembe vodomčeve žirije: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2002 || {{flagicon|CHN}} ''Morska hrana / Hǎixiān'' (海鮮) || Zhu Wen <small>/ Džu Ven</small> |- | 2003 || {{flagicon|SVN}} ''[[Pod njenim oknom]]'' || [[Metod Pevec]] |- | 2004 || {{flagicon|TWN}} ''Pogrešana / Bu jian'' || Kang-sheng Lee |- | 2005 || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} ''[[Odgrobadogroba]]'' || [[Jan Cvitkovič]] |- | 2006 || {{flagicon|DEU}} ''Namizni tenis / Pingpong'' || Matthias Luthardt |- | 2009 || {{flagicon|ROM}} ''Policijski, pridevnik / Poliţist, adjectiv'' || Corneliu Porumboiu |- | rowspan=2|2010 || {{flagicon|MEX}} ''Na morje / Alamar'' || Pedro González-Rubio |- | {{flagicon|COL}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|NED}} ''Potovanja vetra / Los viajes del viento'' || Ciro Guerra |- | 2013 || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}} ''Obramba in zaščita / Obrana i zaštita'' || Bobo Jelčić |- | 2015 || {{flagicon|CUB}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} ''La obra del siglo / Projekt stoletja'' || Carlos M. Quintela |- | 2016 || {{flagicon|ISR}} ''Teden in en dan / Shavua ve yom'' || Asaph Polonsky |- | 2017 || {{flagicon|BRA}} ''Arabija / Arábia'' || João Dumans, Affonso Uchôa |- | rowspan=2|2018 || {{flagicon|SLO}} ''[[Ne bom več luzerka]]'' || [[Urša Menart]] |- | {{flagicon|SRB}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|IRN}}{{flagicon|QAT}} ''Tovor / Teret'' || Ognjen Glavonić |- | rowspan=2|2019 || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|LUX}} ''Angelo'' || Markus Schleinzer |- | {{flagicon|DEU}} ''Lara'' || Jan-Ole Gerster |- | 2020 || {{flagicon|SRB}} ''Moj jutranji smeh / Moj jutarnji smeh'' || Marko Djordjević |- | 2021 || {{flagicon|CHN}}{{flagicon|HKG}} ''Oblak v njeni sobi / Ta fang jian li de yun'' || Zheng Lu Xinyuan |- | 2022 || {{flagicon|FRA}} ''Prezaposlena / À plein temps'' || Eric Gravel |- | 2024 || {{flagicon|USA}} ''Dobra / Good One'' || India Donaldson |- | 2025 || {{flagicon|LIB}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet / A Sad and Beautiful World'' || Cyril Aris |} ===Zlati kolut / zmaj=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | colspan="3" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Zlati kolut</small> |- | 2000 || {{flagicon|CHN}} ''Pot domov / Wo de fu qin mu qin'' || Zhang Yimou |- | 2001 || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|NED}}{{flagicon|FRA}} ''Pet minut slave / Iedereen beroemd!'' || Dominique Deruddere |- | 2002 || {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} ''[[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke / The Magdalene Sisters]]'' || Peter Mullan |- | 2003 || {{flagicon|IRL}} ''Pesem za malega razcapanca / Song for a Raggy Boy'' || Aisling Walsh |- | 2004 || {{flagicon|FRA}} ''Zboristi / Les Choristes'' || Christophe Barratier |- | 2005 || {{flagicon|DEU}} ''Zveza kebab / Kebab Connection'' || Anno Saul |- | 2006 || {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} ''Zajtrk na Plutonu / Breakfast on Pluto'' || [[Neil Jordan]] |- | 2007 || {{flagicon|CZE}} ''Povratne steklenice / Vratné lahve'' || Jan Svěrák |- | colspan="3" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Zmaj</small> |- | 2008 || {{flagicon|POL}} ''[[Katin (film)|Katin / Katyń]]'' || [[Andrzej Wajda]] |- | 2009 || {{flagicon|CAN}} ''Ubil sem svojo mamo / J'ai tué ma mère'' || [[Xavier Dolan]] |- | 2010 || {{flagicon|SRB}} ''Technotise: Edit in jaz / Technotise: Edit i ja'' || Aleksa Gajić |- | 2011 || {{flagicon|SWE}} ''Onstran / Svinalängorna'' || Pernilla August |- | 2012 || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|AUS}} ''Lore'' || Cate Shortland |- | 2013 || {{flagicon|SWE}} ''Dekle na poziv / Call Girl'' || Mikael Marcimain |- | 2014 || {{flagicon|AUS}} ''Čarlijeva dežela / Charlie's Country'' || Rolf De Heer |- | 2015 || {{flagicon|BRA}} ''Druga mama / Que horas ela volta?'' || Anna Muylaert |- | 2016 || {{flagicon|COL}} ''Med morjem in zemljo / La ciénaga - entre el mar y la tierra'' || Carlos del Castillo |- | 2017 || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|DEN}} ''Ognjišče / Hjartasteinn'' || Guðmundur Arnar Guðmundsson |- | 2018 || {{flagicon|BGR}}{{flagicon|DEU}} ''Aga'' || Milko Lazarov |- | 2019 || {{flagicon|JAP}} ''Vsak dan je dober dan / Nichinichi Kore Kojitsu'' (日々是好日) || Tatsushi Ohmori |- | 2021 || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}} ''In potem sva zaplesala / Da chven vitsek'vet'' || Levan Akin |- | 2022 || {{flagicon|BIH}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|MKD}}{{flagicon|SRB}}{{flagicon|MNE}} ''Praznik dela / Praznik rada'' || Pjer Žalica |- | 2023 || {{flagicon|IRE}}{{flagicon|USA}} ''Poljubi prihodnost - U2 v Sarajevu / Kiss the Future'' || Nenad Čičin-Šain |- | 2024 || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|POR}} ''Manas'' || Marianna Brennand |- | 2025 || {{flagicon|LIB}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet / A Sad and Beautiful World'' || Cyril Aris |} ===Nagrada FIPRESCI=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2004 || {{flagicon|CZE}} ''Češke sanje / Český sen'' || Vít Klusák, Filip Remunda |- | 2005 || {{flagicon|HRV}} ''Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003 / Što je Iva snimila 21. listopada 2003.'' || Tomislav Radić |- | 2006 || {{flagicon|HUN}} ''Bele dlani / Fehér tenyér'' || Szabolcs Hajdu |- | 2007 || {{flagicon|FRA}} ''In s kom ti seksaš? / Et toi t'es sur qui?'' || Lola Doillon |- | 2008 || {{flagicon|USA}} ''Balast / Ballast'' || Lance Hammer |- | 2009 || {{flagicon|USA}} ''Prinesi mi rožmarin / Go Get Some Rosemary'' || Ben Safdie, Joshua Safdie |- | 2010 || {{flagicon|GBR}} ''Neljubljena / The Unloved'' || Samantha Morton |- | 2011 || {{flagicon|BRA}} ''Zgodbe, ki se jih spominjamo / Histórias que só existem quando lembradas'' || Júlia Murat |- | 2012 || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|FRA}} ''Otrok iz zgornjega nadstropja / L'Enfant d'en haut'' || Ursula Meier |- | 2013 || {{flagicon|ITA}} ''Salvo'' || Antonio Piazza |- | 2014 || {{flagicon|USA}} ''Mrhovinar / Buzzard'' || Joel Potrykus |- | 2015 || {{flagicon|CZE}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|SVN}} ''[[Družinski film|Družinski film / Rodinný film]]'' || [[Olmo Omerzu]] |- | 2016 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|JAP}} ''Rdeča želva / La tortue rouge'' || Michaël Dudok de Wit |- | 2017 || {{flagicon|BIH}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|DEU}} ''[[Moški ne jočejo|Moški ne jočejo / Muškarci ne plaču]]'' || Alen Drljević |- | 2018 || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|AUT}} ''Stiks / Styx'' || Wolfgang Fischer |- | 2019 || {{flagicon|COL}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|NED}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DEU}} ''Monos'' || Alejandro Landes |- | 2020 || {{flagicon|KOS}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|BEL}} ''Izgnanstvo / Exil'' || Visar Morina |- | 2021 || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|SLO}} ''Telesce / Piccolo corpo'' || Laura Samani |- | 2022 || {{flagicon|FRA}} ''Neustavljivi / Entre les vagues'' || Anaïs Volpé |- | 2023 || {{flagicon|IRE}}{{flagicon|GBR}} ''Lola'' || Andrew Legge |- | 2024 || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} ''April'' || Dea Kulumbegašvili |- | 2025 || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |} ===Nagrada za najboljši kratki film=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2008 || {{flagicon|MEX}} ''Zemlja in kruh / Tierra y pan'' || Carlos Armella |- | 2009 || {{flagicon|NLD}} ''Odsotna / Missen'' || Jochem de Vries |- | 2010 || {{flagicon|USA}} ''Vožnja s kolesom / A Bike Ride'' || Bernard Attal |- | 2011 || {{flagicon|IRL}} ''Svet zunaj / The External World'' || David O'Reilly |- | 2012 || {{flagicon|NOR}} ''Tuba Atlantic'' || Hallvar Witzo |- | 2013 || {{flagicon|HRV}} ''Terarij'' || Hana Jušić |- | 2014 || {{flagicon|AUT}} ''Roke proti nebesom / Hände zum Himmel'' || Ulrike Putzer, Matthias van Baaren |- | 2015 || {{flagicon|HRV}} ''Piknik'' || Jure Pavlović |- | 2016 || {{flagicon|POL}}{{flagicon|BEL}} ''Figura'' || Katarzyna Gondek |- | 2017 || {{flagicon|CHL}}{{flagicon|LTU}}{{flagicon|DEN}} ''Nisem od tukaj / Yo no soy de aquí'' || Maite Alberdi, Giedrė Žickytė |- | 2018 || {{flagicon|ESP}} ''Matria'' || Álvaro Gago Díaz |- | 2019 || {{flagicon|FRA}} ''Lani, ko je vlak šel mimo / L'an dernier quand le train passait'' || Pang-Chuan Huang |- | 2020 || {{flagicon|POR}}{{flagicon|FRA}} ''Nevidni heroj / Invisivel Heroi'' || Cristèle Alves Meira |- | 2021 || {{flagicon|SLO}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} ''Steakhouse'' || [[Špela Čadež]] |- | 2022 || {{flagicon|EST}} ''Sierra'' || Sander Joon |- | 2023 || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|DEU}} ''Dežela gora / Land der Berge'' || Olga Kosanović |- | 2024 || {{flagicon|FRA}} ''Oyu'' || Atsushi Hirai |- | 2025 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|POL}}{{flag icon|Palestine}} ''Pomaranča iz Jaffe / An Orange from Jaffa'' || Mohammed Almughanni |} Posebne omembe žirije za najboljši kratki film: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2008 || {{flagicon|SVN}} ''Vučko'' || Matevž Luzar |- | 2009 || {{flagicon|AUS}} ''Tla pod nogami / The Ground Beneath'' || Rene Hernandez |- | 2011 || {{flagicon|HRV}} ''Potem zagledam Tanjo / Onda vidim Tanju'' || Juraj Lerotić |- | 2012 || {{flagicon|FRA}} ''Francija, ki se zgodaj prebuja / La France qui se lève tôt'' || Hugo Chesnard |- | 2013 || {{flagicon|NOR}} ''Prenagljen / Prematur'' || Gunhild Enger |- | 2014 || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|DEU}} ''Kokoška / Kokoš'' || Una Gunjak |- | rowspan=2|2015 || {{flagicon|CHE}} ''Disciplina / Discipline'' || Christophe M. Saber |- | {{flagicon|FRA}} ''Vsaj puške nam še ostanejo / Tant qu'il nous reste des fusils à pompe'' || Caroline Poggi, Jonathan Vinel |- | rowspan=2|2017 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ZAF}} ''Zverina / The Beast'' || Samantha Nell, Michael Wahrmann |- | {{flagicon|DEU}} ''»[...] Hlepenje po pripovedi« / "[...] Craving for Narrative"'' || Max Grau |- | 2018 || {{flagicon|SLO}} ''Celica'' || Dušan Kastelic |- | 2019 || {{flagicon|ROU}} ''Božično darilo / Cadoul de Craciun''|| Bogdan Muresanu |- | 2020 || {{flagicon|EST}}{{flagicon|MEX}}{{flagicon|LIT}} ''Zima v deževnem gozdu / Talv vihmametsas'' || Anu-Laura Tuttelberg |- | 2021 || {{flagicon|CHE}} ''Tekma / Das Spiel'' || Roman Hodel |- | 2022 || {{flagicon|NED}} ''Heat Waves'' || Kent Chan |- | 2024 || {{flagicon|ESP}} ''Aqueronte'' || Manuel Munoz Rivas |- | 2025 || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|BIH}} ''Prekinitev ognja / Prekid vatre'' || Jakob Krese |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/film-tv/od-fafa-do-liffa-mesto-dobrega-filma|title=Od Fafa do Liffa: mesto dobrega filma |accessdate=17. 10. 2026 |date=9. 11. 2010 |format= |work=Delo }} == Zunanje povezave == * [http://www.liffe.si/ Uradna spletna stran] * [https://www.yumpu.com/xx/document/view/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe Seznam filmov od 1. do 19. Liffa] {{Liffe}} {{Ljubljana}} {{umetnostna škrbina}} [[Kategorija:Filmski festivali]] [[Kategorija:Prireditve v Ljubljani]] [[Kategorija:Liffe|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] {{normativna kontrola}} muh952g2s3lrczlm9qjk1jm7838vie6 Gorjuša 0 112349 6771073 6693061 2026-10-27T14:36:11Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6771073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090814_b4 | latd = 46 |latm = 8 |lats = 19.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 38 |longs = 11.13 |longEW = E |najdisi=Gorjuša |slika=Gorjusa Slovenia.JPG |nadmorska=335,2 |povrsina=2,99 |prebivalstvo=209 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1233 |posta=Dob |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gorjuša - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=13732 <!--slika--> | lokacija = | občina = Domžale <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Gorjuša pri Domžalah''' je majhna vasica v [[občina Domžale|Občini Domžale]], ki je po ljudskem izročilu nastala kot naselje "Krumperških poslov", leži na zakraselem levem bregu rečice [[Rača (reka)|Rače]], na začetku Moravške doline 2 km vzhodno od [[Dob, Domžale|Doba pri Domžalah]]. Od avtocestnega izvoza za Domžale ali Krtino je oddaljena le nekaj kilometrov. Ima bogato zgodovino in je turistično zanimiva. Kraj se prvič omenja leta 1346. Nastal je na griču z nadmorsko višino 335 m sredi ravnine, na takratnem posestvu [[grad Krumperk|gradu Krumperk]]. Gorjuša je poznana in zanimiva za obiskovalce predvsem zaradi bližnjih kraških jam: Babje jame, Železne jame, Miševe jame in Jamarskega doma ter znamenitega renesančnega gradu Krumperk. V Babji jami so domžalski jamarji v raziskovalni akciji našli prazgodovinjske ostanke človeških kosti in ostanke kamnitega orodja iz kremena ter kosti pragoveda, alpskega svizca, losa in ostanke oglja. To je Ljubljani najbližje najdišče človeka iz prazgodovine. ==Grad Krumperk== {{glavni|Grad Krumperk}} [[Slika:Grad Krumperk.JPG|thumb|200px|left|Grad Krumperk]] Je najpomembnejša ohranjena srednjeveška stavba na domžalskem območju. Prvi zapisi o gradu izhajajo iz leta 1338, ki ga izpričujejo kot dediščino plemiške rodbine Kreutbergov. Konec 16. stoletja je z dedno pogodbo prešel v roke rodbine Ravbarjev, najbolj poznan graščak gradu danes je [[Adam Ravbar]]. Na grajskem travniku deluje [[Konjeniški klub Krumperk]]. == Jamarski dom == Na Gorjuši deluje tudi Jamarski dom z muzejem, zgradilo ga je Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Zbirka botanika [[Simon Robič|Simona Robiča]] vsebuje mnogo jamskih hroščev, gliv, mahov in drugih vrst. Muzej hrani tudi slamnikarsko zbirko, ki prikazuje razvoj slamnikarstva na Domžalskem vse od 18. stoletja. Tu se nahaja tudi speleološka zbirka kapnikov Franca Hohenwarta. Zbrane so različne oblike kapnikov in sige, ki se nahajajo v jamah po [[Slovenija|Sloveniji]] in se med seboj razlikujejo po načinu nastanka. == Jame == Najbolj so poznane [[Babja jama]], [[Železna jama]] in [[Miševa jama]]. Vse tri so v bližini [[Jamarski dom|Jamarskega doma]]. Za obiskovalce je urejena okoli 60 m dolga [[Železna jama]]. Jamski raziskovalci so v [[Miševi jami]] našli prazgodovinske ostanke človeških kosti in [[kamnita orodja|kamnitega orodja]] iz [[kremen]]a. V [[Babji jami]] so našli kosti [[govedo|pragoveda]], [[alpski svizec|alpskega svizca]], [[los]]a in ostanke [[oglje|oglja]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Gorjuše]], Bohinj * [[Gorjuše, Grebinj]] {{Domžale}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Gorjuša|*]] qzra2ktw5qjmqfgd5jqgpxsqeeeujkf Predloga:Uni Niš 10 112762 6771110 5358199 2026-10-27T15:46:06Z JoMK 240261 JoMK je prestavil stran [[Predloga:Uni Nis]] na [[Predloga:Uni Niš]]: Napačno črkovan naslov 5358199 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Uni Nis | title = [[Univerza v Nišu]] | listclass = hlist | list1 = * [[Ekonomska fakulteta v Nišu|Ekonomska fakulteta]] * [[Fakulteta za elektrotehniko v Nišu|Fakulteta za elektrotehniko]] * [[Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu|Fakulteta za zaščito pri delu]] * [[Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu|Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo]] * [[Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu|Fakulteta za šport in fizično izobraževanje]] * [[Filozofska fakulteta v Nišu|Filozofska fakulteta]] * [[Medicinska fakulteta v Nišu|Medicinska fakulteta]] * [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu|Naravoslovno-matematična fakulteta]] * [[Pedagoška fakulteta v Vranju|Pedagoška fakulteta]] * [[Pravna fakulteta v Nišu|Pravna fakulteta]] * [[Strojna fakulteta v Nišu|Strojna fakulteta]] * [[Tehniška fakulteta v Leskovcu|Tehniška fakulteta]] * [[Umetnostna fakulteta v Nišu|Umetnostna fakulteta]] | below = [[Seznam univerz v Srbiji]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Srbijo]] [[Kategorija:Predloge za univerze]]</noinclude> h0ejtnzj26n0qwn6gi13bb6m357l8mn Katarina Habe 0 120194 6771071 6770905 2026-10-27T14:33:34Z ~2026-54912-92 267255 /* EMA */ 6771071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Do neba'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(10. mesto)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Korak v dežju'' <small>(Primož Peterca, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrina <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Ocean'' <small>(Rok Golob/Marija Kavčič Trampuž/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(6. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2006|2006]]: ''Najdi me'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto)</small> === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Letim'' <small>(Rok Golob/Primož Peterca/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 8. mesto)</small>''' * '''[[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Zelen žafran'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti)</small>''' * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Na prepihu sanj'' <small>(Katarina Habe, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(9. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Pridi!'' <small>(Rok Golob/Tomaž Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(12. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] rlwejge65bfgdvt11v7p5kgxyvgh2v3 6771341 6771071 2026-10-28T07:36:47Z ~2026-54912-92 267255 /* Melodije morja in sonca */ 6771341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Kot pravljica'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Tomaž Habe)</small> - Tercet Katrinas * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Do neba'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(10. mesto)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Korak v dežju'' <small>(Primož Peterca, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrina <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Ocean'' <small>(Rok Golob/Marija Kavčič Trampuž/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(6. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2006|2006]]: ''Najdi me'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto)</small> === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Letim'' <small>(Rok Golob/Primož Peterca/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 8. mesto)</small>''' * '''[[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Zelen žafran'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti)</small>''' * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Na prepihu sanj'' <small>(Katarina Habe, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(9. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Pridi!'' <small>(Rok Golob/Tomaž Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(12. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 0iv0hfqcstw9w6fjfb4pqxxf4c2tzij 6771344 6771341 2026-10-28T07:45:54Z ~2026-54912-92 267255 /* EMA */ 6771344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Kot pravljica'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Tomaž Habe)</small> - Tercet Katrinas * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Do neba'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(10. mesto)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Korak v dežju'' <small>(Primož Peterca, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrina <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Ocean'' <small>(Rok Golob/Marija Kavčič Trampuž/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(6. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Živa'' <small>(Rok Golob/Štefan Miljevič, Katrinas/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2006|2006]]: ''Najdi me'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto)</small> === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Letim'' <small>(Rok Golob/Primož Peterca/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 8. mesto)</small>''' * '''[[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Zelen žafran'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti)</small>''' * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Na prepihu sanj'' <small>(Katarina Habe, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(9. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Pridi!'' <small>(Rok Golob/Tomaž Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(12. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] f3ymuppvq2y4vfipvb15v8o3qdefyud 6771346 6771344 2026-10-28T07:48:44Z ~2026-54912-92 267255 /* Slovenska popevka */ 6771346 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Kot pravljica'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Tomaž Habe)</small> - Tercet Katrinas * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Do neba'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(10. mesto)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Korak v dežju'' <small>(Primož Peterca, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrina <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Ocean'' <small>(Rok Golob/Marija Kavčič Trampuž/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(6. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Živa'' <small>(Rok Golob/Štefan Miljevič, Katrinas/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2006|2006]]: ''Najdi me'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto)</small> === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Letim'' <small>(Rok Golob/Primož Peterca/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 8. mesto)</small>''' * '''[[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Zelen žafran'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti)</small>''' * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Na prepihu sanj'' <small>(Katarina Habe, Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(9. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Pridi!'' <small>(Rok Golob/Tomaž Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(12. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2001]]: ''Moj planet'' <small>(Rok Golob/Marija Kavčič/Rok Golob)</small> - Katrinas == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] n1dugf4znt0t9vjq173i5bfty63olwk Harije 0 125447 6771138 6693489 2026-10-27T17:21:31Z ~2026-57407-38 268003 /* */ 6771138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097061_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 14.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 11 |longs = 59.45 |longEW = E |slika=Harije-cerkev.JPG |najdisi=Harije |nadmorska=515,2 |povrsina=4,21 |prebivalstvo=250 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6250 |posta=Ilirska Bistrica |obcina=Ilirska Bistrica |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Harije - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=27738 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ilirska Bistrica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Harije''' je večinoma obcestno [[naselje]] v [[občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. Zahodno od vasi stoji župnijska cerkev sv. Štefana.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|date=1995|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-1141-5|first=Milan|last=Orožen Adamič|first2=Drago|last2=Perko|first3=Drago|last3=Kladnik|page=496-97|cobiss=36607233}}</ref> Poleg te cerkve, pa so Harije leta 1900 imele tudi enorazredno ljudsko šolo, babico in poštno nabiralnico.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900|publisher=C. Kr. Centralna statistična komisija|year=1906|page=134}}</ref> Trenutno vreme: https://www.wunderground.com/dashboard/pws/IILIRS47 == Lokacija == Naselje se nahaja na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, ob cesti proti Tominjam, ki se ob spodnjem delu naselja odcepi od ceste Ilirska Bistrica-Podgrad.<ref name=":0" /> == Prebivalstvo == {| class="wikitable" |+Prebivalstvo 1869-2025<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|publisher=K.K. Statistischen central-Commission|year=1894|location=Dunaj|page=4}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910|publisher=Statistischen Centralcommission|year=1919|location=Dunaj|page=5}}</ref> !1869 !1890 !1900 !1910 !1931 !1961 !1971 !1981 !1991 !2008 !2010 !2015 !2020 !2025 |- |301 |300 |335 |374 |373 |324 |330 |299 |272 |294 |277 |260 |265 |255 |} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Ilirska Bistrica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica]] a4r4ky35h2o5hc75o6piua8v4tmf1gs 6771139 6771138 2026-10-27T17:22:09Z Quinlan83 192915 Restored revision 6693489 by [[Special:Contributions/Linum automatissimum|Linum automatissimum]] ([[User talk:Linum automatissimum|talk]]): Restore (TwinkleGlobal) 6771139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097061_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 14.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 11 |longs = 59.45 |longEW = E |slika=Harije-cerkev.JPG |najdisi=Harije |nadmorska=515,2 |povrsina=4,21 |prebivalstvo=250 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6250 |posta=Ilirska Bistrica |obcina=Ilirska Bistrica |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Harije - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=27738 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ilirska Bistrica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Harije''' je večinoma obcestno [[naselje]] v [[občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. Zahodno od vasi stoji župnijska cerkev sv. Štefana.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|date=1995|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-1141-5|first=Milan|last=Orožen Adamič|first2=Drago|last2=Perko|first3=Drago|last3=Kladnik|page=496-97|cobiss=36607233}}</ref> Poleg te cerkve, pa so Harije leta 1900 imele tudi enorazredno ljudsko šolo, babico in poštno nabiralnico.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900|publisher=C. Kr. Centralna statistična komisija|year=1906|page=134}}</ref> == Lokacija == Naselje se nahaja na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, ob cesti proti Tominjam, ki se ob spodnjem delu naselja odcepi od ceste Ilirska Bistrica-Podgrad.<ref name=":0" /> == Prebivalstvo == {| class="wikitable" |+Prebivalstvo 1869-2025<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|publisher=K.K. Statistischen central-Commission|year=1894|location=Dunaj|page=4}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910|publisher=Statistischen Centralcommission|year=1919|location=Dunaj|page=5}}</ref> !1869 !1890 !1900 !1910 !1931 !1961 !1971 !1981 !1991 !2008 !2010 !2015 !2020 !2025 |- |301 |300 |335 |374 |373 |324 |330 |299 |272 |294 |277 |260 |265 |255 |} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Ilirska Bistrica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica]] eql48j5ma9vbukd8jfgrmviu8njjl5n 6771143 6771139 2026-10-27T17:30:37Z ~2026-57407-38 268003 /* */ 6771143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097061_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 14.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 11 |longs = 59.45 |longEW = E |slika=Harije-cerkev.JPG |najdisi=Harije |nadmorska=515,2 |povrsina=4,21 |prebivalstvo=250 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6250 |posta=Ilirska Bistrica |obcina=Ilirska Bistrica |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Harije - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=27738 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ilirska Bistrica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Harije''' je večinoma obcestno [[naselje]] v [[občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. Zahodno od vasi stoji župnijska cerkev sv. Štefana.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|date=1995|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-1141-5|first=Milan|last=Orožen Adamič|first2=Drago|last2=Perko|first3=Drago|last3=Kladnik|page=496-97|cobiss=36607233}}</ref> Poleg te cerkve, pa so Harije leta 1900 imele tudi enorazredno ljudsko šolo, babico in poštno nabiralnico.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900|publisher=C. Kr. Centralna statistična komisija|year=1906|page=134}}</ref> Avtomatska vremenska postaja Harije: https://www.wunderground.com/dashboard/pws/IILIRS47 == Lokacija == Naselje se nahaja na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, ob cesti proti Tominjam, ki se ob spodnjem delu naselja odcepi od ceste Ilirska Bistrica-Podgrad.<ref name=":0" /> == Prebivalstvo == {| class="wikitable" |+Prebivalstvo 1869-2025<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|publisher=K.K. Statistischen central-Commission|year=1894|location=Dunaj|page=4}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910|publisher=Statistischen Centralcommission|year=1919|location=Dunaj|page=5}}</ref> !1869 !1890 !1900 !1910 !1931 !1961 !1971 !1981 !1991 !2008 !2010 !2015 !2020 !2025 |- |301 |300 |335 |374 |373 |324 |330 |299 |272 |294 |277 |260 |265 |255 |} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Ilirska Bistrica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica]] 9lvbnc7p74ko1vblw694nxeu0owo15l 6771144 6771143 2026-10-27T17:30:57Z Quinlan83 192915 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-57407-38|~2026-57407-38]] ([[User talk:~2026-57407-38|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Quinlan83|Quinlan83]] 6771139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097061_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 14.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 11 |longs = 59.45 |longEW = E |slika=Harije-cerkev.JPG |najdisi=Harije |nadmorska=515,2 |povrsina=4,21 |prebivalstvo=250 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6250 |posta=Ilirska Bistrica |obcina=Ilirska Bistrica |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Harije - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=27738 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ilirska Bistrica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Harije''' je večinoma obcestno [[naselje]] v [[občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. Zahodno od vasi stoji župnijska cerkev sv. Štefana.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|date=1995|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-1141-5|first=Milan|last=Orožen Adamič|first2=Drago|last2=Perko|first3=Drago|last3=Kladnik|page=496-97|cobiss=36607233}}</ref> Poleg te cerkve, pa so Harije leta 1900 imele tudi enorazredno ljudsko šolo, babico in poštno nabiralnico.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900|publisher=C. Kr. Centralna statistična komisija|year=1906|page=134}}</ref> == Lokacija == Naselje se nahaja na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, ob cesti proti Tominjam, ki se ob spodnjem delu naselja odcepi od ceste Ilirska Bistrica-Podgrad.<ref name=":0" /> == Prebivalstvo == {| class="wikitable" |+Prebivalstvo 1869-2025<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|publisher=K.K. Statistischen central-Commission|year=1894|location=Dunaj|page=4}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910|publisher=Statistischen Centralcommission|year=1919|location=Dunaj|page=5}}</ref> !1869 !1890 !1900 !1910 !1931 !1961 !1971 !1981 !1991 !2008 !2010 !2015 !2020 !2025 |- |301 |300 |335 |374 |373 |324 |330 |299 |272 |294 |277 |260 |265 |255 |} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Ilirska Bistrica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica]] eql48j5ma9vbukd8jfgrmviu8njjl5n Predloga:Infopolje Zdravstveno stanje 10 126574 6771431 6769824 2026-10-28T11:41:01Z TadejM 738 image2 6771431 wikitext text/x-wiki {{infopolje | abovestyle = background:#ccc | above = <includeonly>{{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|{{PAGENAME}}}}</includeonly><noinclude>{{{name}}} ali <nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></noinclude> <!--| headerstyle = background:#eee; not used in this template, set same as sister template just in case --> |headerstyle = border-top:1px solid; border-bottom:1px solid | label1 = {{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} |{{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}|Sopomenka|Sopomenke}}}}<!-- singular/plural --> | data1 = {{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} | data5 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image|}}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|{{{width|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|}}}|alt={{{alt|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime|}}}}} | data6 = {{#if:{{{image|}}}|{{{caption|}}} }} | data7 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image2|}}}|size={{if empty|{{{image_size2|}}}|{{{width2|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image2_upright|}}}|alt={{{alt2|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime2|}}}}} | data8 = {{#if:{{{image2|}}}|{{{caption2|}}} }} | label9 = Izgovarjava | data9 = {{#if:{{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce comment|}}} |<!-- -->{{ubl|1={{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce ref|}}}&#x20;{{{pronounce comment|}}}<!-- -->|2={{{pronounce 2|}}} }}}} | label10 = [[Medicinska specialnost|Specialnost]] | data10 = {{#if:{{{field|}}}{{{specialty|}}}{{{speciality|}}}|{{{field|{{{specialty|{{{speciality|{{{speciality|}}}}}}}}}}}}|{{#invoke:String2 |lower |{{#invoke:WikidataIB |getValue |P1995 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }} }} }} | label12 = Simptomi | data12 = {{{symptoms|{{{Symptoms|{{#invoke:String2 |lower | {{#invoke:WikidataIB |getValue |P780 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }}}}}}}}}} | label13 = [[Zdravstveni zaplet|Zapleti]] | data13 = {{{complications|{{{Complications|}}}}}} | label14 = [[Običajni začetek]] | data14 = {{{Onset|{{{onset|}}}}}} | label15 = Trajanje | data15 = {{{Duration|{{{duration|}}}}}} | label16 = Tipi | data16 = {{{Types|{{{types|}}}}}} | label17 = Vzroki | data17 = {{{causes|{{{Causes|{{{cause|{{{Cause|}}}}}}}}}}}} | label18 = [[Dejavnik tveganja|Dejavniki tveganja]] | data18 = {{{risks|{{{Risks|{{{risk|{{{Risk|}}}}}}}}}}}} | label19 = [[Diagnostični postopek|Diagnostični postopki]] | data19 = {{{Diagnosis|{{{diagnosis|}}}}}} | label20 = [[Diferencialna diagnoza|Diferencialne diagnoze]] | data20 = {{{differential|{{{Differential|{{{Differential diagnosis|{{{differential diagnosis|{{{diff|{{{Diff|}}}}}}}}}}}}}}}}}} | label21 = Preventiva | data21 = {{{Prevention|{{{prevention|}}}}}} | label22 = Zdravljenje | data22 = {{{Treatment|{{{treatment|}}}}}} | label23 = Zdravila | data23 = {{{Medication|{{{medication|}}}}}} | label24 = Prognoza | data24 = {{{Prognosis|{{{prognosis|}}}}}} | label25 = Pogostost | data25 = {{{frequency|{{{Frequency|{{formatnum:{{#invoke:PrevalenceData|main}}}}}}}}}} | label26 = Smrti | data26 = {{{Deaths|{{{deaths|}}}}}} |header30 = {{#if:{{{ICD10|}}}{{{ICD9|}}}{{{ICDO|}}}{{{OMIM|}}}{{{DiseasesDB|}}}{{{MedlinePlus|}}}{{{eMedicineSubj|}}}{{{MeshID|}}}{{{MeshName|}}}{{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}}|Klasifikacija in zunanji viri}} |label30 = |data30 = | label31 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-10 kod|10]] | data31 = {{{ICD10|}}} | label32 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-9 kod|9]] | data32 = {{{ICD9|}}} | label33 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni za onkologijo|ICD-O:]] | data33 = {{{ICDO|}}} | label34 = [[Online Mendelian Inheritance in Man|OMIM]] | data34 = {{#if:{{{OMIM|}}}|[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/omim/{{{OMIM}}} {{{OMIM}}}] {{{OMIM_mult|}}} }} | label35 = [[Diseases Database|DiseasesDB]] | data35 = {{#if:{{{DiseasesDB|}}}|[http://www.diseasesdatabase.com/ddb{{{DiseasesDB}}}.htm {{{DiseasesDB}}}] {{{DiseasesDB_mult|}}} }} | label36 = [[MedlinePlus]] | data36 = {{#if:{{{MedlinePlus|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/{{{MedlinePlus}}}.htm {{{MedlinePlus}}}] {{{MedlinePlus_mult|}}} }} | label37 = [[eMedicine]] | data37 = {{#if:{{{eMedicineSubj|}}}|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|search|[http://search.medscape.com/emedicine-search?queryText={{{eMedicineTopic}}} topic list]|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|article|[http://emedicine.medscape.com/article/{{{eMedicineTopic}}}-overview|[http://www.emedicine.com/{{{eMedicineSubj}}}/topic{{{eMedicineTopic}}}.htm}} {{{eMedicineSubj}}}/{{{eMedicineTopic}}}]}} }} {{{eMedicine_mult|}}} | label38 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data38 = {{#if:{{{MeshID|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2010}}}/MB_cgi?field=uid&term={{{MeshID}}} {{{MeshID}}}]}} | label39 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data39 = {{#if:{{{MeshName|}}}|''[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2008}}}/MB_cgi?mode=&term={{{MeshName}}}&field=entry#Tree{{{MeshNumber}}} {{{MeshNumber}}}]''}} | label40 = [[GeneReviews]] | data40 = {{#if: {{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}} | {{Citat/naredi povezavo |1={{#if: {{{GeneReviewsID|}}} | http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=gene&part={{{GeneReviewsID}}} }} |2={{{GeneReviewsName|}}} }} }} }}<!-- end of infobox -->{{main other|1={{#if:{{#ifeq:{{#invoke:WikidataIB |pageId}}||_do_categorise}}{{#if:{{{QID|}}}|_do_categorise}}|[[Kategorija:Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih]]}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Medicinsko stanje z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | Alt | caption | Caption | cause | Cause | causes | Causes | complications | Complications | deaths | Deaths | diagnosis | Diagnosis | diff | Diff | differential | Differential | duration | Duration | field | Field | frequency | Frequency | image | Image | image_size | medication | Medication | name | Name | onset | Onset | prevention | Prevention | prognosis | Prognosis | pronounce | Pronounce | pronounce 2 | Pronounce 2 | pronounce comment | Pronounce comment | pronounce ref | Pronounce ref | pronunciation | Pronunciation | QID | risk | | Risk | risks | Risks | speciality | Speciality | specialty | Specialty | symptoms | Symptoms | synonym | Synonym |synonyms | Synonyms | testQID | treatment | Treatment | types | Types | width | Width | ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName }}<!-- --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> 53jkm3wmg43ui5hbi10nxfn4pwkfmef 6771433 6771431 2026-10-28T11:41:51Z TadejM 738 rektgr: Medicinsko stanje -> Zdravstveno stanje 6771433 wikitext text/x-wiki {{infopolje | abovestyle = background:#ccc | above = <includeonly>{{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|{{PAGENAME}}}}</includeonly><noinclude>{{{name}}} ali <nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></noinclude> <!--| headerstyle = background:#eee; not used in this template, set same as sister template just in case --> |headerstyle = border-top:1px solid; border-bottom:1px solid | label1 = {{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} |{{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}|Sopomenka|Sopomenke}}}}<!-- singular/plural --> | data1 = {{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} | data5 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image|}}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|{{{width|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|}}}|alt={{{alt|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime|}}}}} | data6 = {{#if:{{{image|}}}|{{{caption|}}} }} | data7 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image2|}}}|size={{if empty|{{{image_size2|}}}|{{{width2|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image2_upright|}}}|alt={{{alt2|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime2|}}}}} | data8 = {{#if:{{{image2|}}}|{{{caption2|}}} }} | label9 = Izgovarjava | data9 = {{#if:{{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce comment|}}} |<!-- -->{{ubl|1={{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce ref|}}}&#x20;{{{pronounce comment|}}}<!-- -->|2={{{pronounce 2|}}} }}}} | label10 = [[Medicinska specialnost|Specialnost]] | data10 = {{#if:{{{field|}}}{{{specialty|}}}{{{speciality|}}}|{{{field|{{{specialty|{{{speciality|{{{speciality|}}}}}}}}}}}}|{{#invoke:String2 |lower |{{#invoke:WikidataIB |getValue |P1995 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }} }} }} | label12 = Simptomi | data12 = {{{symptoms|{{{Symptoms|{{#invoke:String2 |lower | {{#invoke:WikidataIB |getValue |P780 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }}}}}}}}}} | label13 = [[Zdravstveni zaplet|Zapleti]] | data13 = {{{complications|{{{Complications|}}}}}} | label14 = [[Običajni začetek]] | data14 = {{{Onset|{{{onset|}}}}}} | label15 = Trajanje | data15 = {{{Duration|{{{duration|}}}}}} | label16 = Tipi | data16 = {{{Types|{{{types|}}}}}} | label17 = Vzroki | data17 = {{{causes|{{{Causes|{{{cause|{{{Cause|}}}}}}}}}}}} | label18 = [[Dejavnik tveganja|Dejavniki tveganja]] | data18 = {{{risks|{{{Risks|{{{risk|{{{Risk|}}}}}}}}}}}} | label19 = [[Diagnostični postopek|Diagnostični postopki]] | data19 = {{{Diagnosis|{{{diagnosis|}}}}}} | label20 = [[Diferencialna diagnoza|Diferencialne diagnoze]] | data20 = {{{differential|{{{Differential|{{{Differential diagnosis|{{{differential diagnosis|{{{diff|{{{Diff|}}}}}}}}}}}}}}}}}} | label21 = Preventiva | data21 = {{{Prevention|{{{prevention|}}}}}} | label22 = Zdravljenje | data22 = {{{Treatment|{{{treatment|}}}}}} | label23 = Zdravila | data23 = {{{Medication|{{{medication|}}}}}} | label24 = Prognoza | data24 = {{{Prognosis|{{{prognosis|}}}}}} | label25 = Pogostost | data25 = {{{frequency|{{{Frequency|{{formatnum:{{#invoke:PrevalenceData|main}}}}}}}}}} | label26 = Smrti | data26 = {{{Deaths|{{{deaths|}}}}}} |header30 = {{#if:{{{ICD10|}}}{{{ICD9|}}}{{{ICDO|}}}{{{OMIM|}}}{{{DiseasesDB|}}}{{{MedlinePlus|}}}{{{eMedicineSubj|}}}{{{MeshID|}}}{{{MeshName|}}}{{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}}|Klasifikacija in zunanji viri}} |label30 = |data30 = | label31 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-10 kod|10]] | data31 = {{{ICD10|}}} | label32 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-9 kod|9]] | data32 = {{{ICD9|}}} | label33 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni za onkologijo|ICD-O:]] | data33 = {{{ICDO|}}} | label34 = [[Online Mendelian Inheritance in Man|OMIM]] | data34 = {{#if:{{{OMIM|}}}|[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/omim/{{{OMIM}}} {{{OMIM}}}] {{{OMIM_mult|}}} }} | label35 = [[Diseases Database|DiseasesDB]] | data35 = {{#if:{{{DiseasesDB|}}}|[http://www.diseasesdatabase.com/ddb{{{DiseasesDB}}}.htm {{{DiseasesDB}}}] {{{DiseasesDB_mult|}}} }} | label36 = [[MedlinePlus]] | data36 = {{#if:{{{MedlinePlus|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/{{{MedlinePlus}}}.htm {{{MedlinePlus}}}] {{{MedlinePlus_mult|}}} }} | label37 = [[eMedicine]] | data37 = {{#if:{{{eMedicineSubj|}}}|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|search|[http://search.medscape.com/emedicine-search?queryText={{{eMedicineTopic}}} topic list]|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|article|[http://emedicine.medscape.com/article/{{{eMedicineTopic}}}-overview|[http://www.emedicine.com/{{{eMedicineSubj}}}/topic{{{eMedicineTopic}}}.htm}} {{{eMedicineSubj}}}/{{{eMedicineTopic}}}]}} }} {{{eMedicine_mult|}}} | label38 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data38 = {{#if:{{{MeshID|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2010}}}/MB_cgi?field=uid&term={{{MeshID}}} {{{MeshID}}}]}} | label39 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data39 = {{#if:{{{MeshName|}}}|''[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2008}}}/MB_cgi?mode=&term={{{MeshName}}}&field=entry#Tree{{{MeshNumber}}} {{{MeshNumber}}}]''}} | label40 = [[GeneReviews]] | data40 = {{#if: {{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}} | {{Citat/naredi povezavo |1={{#if: {{{GeneReviewsID|}}} | http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=gene&part={{{GeneReviewsID}}} }} |2={{{GeneReviewsName|}}} }} }} }}<!-- end of infobox -->{{main other|1={{#if:{{#ifeq:{{#invoke:WikidataIB |pageId}}||_do_categorise}}{{#if:{{{QID|}}}|_do_categorise}}|[[Kategorija:Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih]]}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zdravstveno stanje z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Zdravstveno stanje]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | Alt | caption | Caption | cause | Cause | causes | Causes | complications | Complications | deaths | Deaths | diagnosis | Diagnosis | diff | Diff | differential | Differential | duration | Duration | field | Field | frequency | Frequency | image | Image | image_size | medication | Medication | name | Name | onset | Onset | prevention | Prevention | prognosis | Prognosis | pronounce | Pronounce | pronounce 2 | Pronounce 2 | pronounce comment | Pronounce comment | pronounce ref | Pronounce ref | pronunciation | Pronunciation | QID | risk | | Risk | risks | Risks | speciality | Speciality | specialty | Specialty | symptoms | Symptoms | synonym | Synonym |synonyms | Synonyms | testQID | treatment | Treatment | types | Types | width | Width | ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName }}<!-- --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> p2y7y6wfcyrecrgbyelhl0iuzqrdmsp 6771440 6771433 2026-10-28T11:47:49Z TadejM 738 medicinsko stanje -> zdravstveno stanje 6771440 wikitext text/x-wiki {{infopolje | abovestyle = background:#ccc | above = <includeonly>{{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|{{PAGENAME}}}}</includeonly><noinclude>{{{name}}} ali <nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></noinclude> <!--| headerstyle = background:#eee; not used in this template, set same as sister template just in case --> |headerstyle = border-top:1px solid; border-bottom:1px solid | label1 = {{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} |{{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}|Sopomenka|Sopomenke}}}}<!-- singular/plural --> | data1 = {{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} | data5 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image|}}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|{{{width|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|}}}|alt={{{alt|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime|}}}}} | data6 = {{#if:{{{image|}}}|{{{caption|}}} }} | data7 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image2|}}}|size={{if empty|{{{image_size2|}}}|{{{width2|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image2_upright|}}}|alt={{{alt2|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime2|}}}}} | data8 = {{#if:{{{image2|}}}|{{{caption2|}}} }} | label9 = Izgovarjava | data9 = {{#if:{{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce comment|}}} |<!-- -->{{ubl|1={{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce ref|}}}&#x20;{{{pronounce comment|}}}<!-- -->|2={{{pronounce 2|}}} }}}} | label10 = [[Medicinska specialnost|Specialnost]] | data10 = {{#if:{{{field|}}}{{{specialty|}}}{{{speciality|}}}|{{{field|{{{specialty|{{{speciality|{{{speciality|}}}}}}}}}}}}|{{#invoke:String2 |lower |{{#invoke:WikidataIB |getValue |P1995 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }} }} }} | label12 = Simptomi | data12 = {{{symptoms|{{{Symptoms|{{#invoke:String2 |lower | {{#invoke:WikidataIB |getValue |P780 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }}}}}}}}}} | label13 = [[Zdravstveni zaplet|Zapleti]] | data13 = {{{complications|{{{Complications|}}}}}} | label14 = [[Običajni začetek]] | data14 = {{{Onset|{{{onset|}}}}}} | label15 = Trajanje | data15 = {{{Duration|{{{duration|}}}}}} | label16 = Tipi | data16 = {{{Types|{{{types|}}}}}} | label17 = Vzroki | data17 = {{{causes|{{{Causes|{{{cause|{{{Cause|}}}}}}}}}}}} | label18 = [[Dejavnik tveganja|Dejavniki tveganja]] | data18 = {{{risks|{{{Risks|{{{risk|{{{Risk|}}}}}}}}}}}} | label19 = [[Diagnostični postopek|Diagnostični postopki]] | data19 = {{{Diagnosis|{{{diagnosis|}}}}}} | label20 = [[Diferencialna diagnoza|Diferencialne diagnoze]] | data20 = {{{differential|{{{Differential|{{{Differential diagnosis|{{{differential diagnosis|{{{diff|{{{Diff|}}}}}}}}}}}}}}}}}} | label21 = Preventiva | data21 = {{{Prevention|{{{prevention|}}}}}} | label22 = Zdravljenje | data22 = {{{Treatment|{{{treatment|}}}}}} | label23 = Zdravila | data23 = {{{Medication|{{{medication|}}}}}} | label24 = Prognoza | data24 = {{{Prognosis|{{{prognosis|}}}}}} | label25 = Pogostost | data25 = {{{frequency|{{{Frequency|{{formatnum:{{#invoke:PrevalenceData|main}}}}}}}}}} | label26 = Smrti | data26 = {{{Deaths|{{{deaths|}}}}}} |header30 = {{#if:{{{ICD10|}}}{{{ICD9|}}}{{{ICDO|}}}{{{OMIM|}}}{{{DiseasesDB|}}}{{{MedlinePlus|}}}{{{eMedicineSubj|}}}{{{MeshID|}}}{{{MeshName|}}}{{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}}|Klasifikacija in zunanji viri}} |label30 = |data30 = | label31 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-10 kod|10]] | data31 = {{{ICD10|}}} | label32 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-9 kod|9]] | data32 = {{{ICD9|}}} | label33 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni za onkologijo|ICD-O:]] | data33 = {{{ICDO|}}} | label34 = [[Online Mendelian Inheritance in Man|OMIM]] | data34 = {{#if:{{{OMIM|}}}|[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/omim/{{{OMIM}}} {{{OMIM}}}] {{{OMIM_mult|}}} }} | label35 = [[Diseases Database|DiseasesDB]] | data35 = {{#if:{{{DiseasesDB|}}}|[http://www.diseasesdatabase.com/ddb{{{DiseasesDB}}}.htm {{{DiseasesDB}}}] {{{DiseasesDB_mult|}}} }} | label36 = [[MedlinePlus]] | data36 = {{#if:{{{MedlinePlus|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/{{{MedlinePlus}}}.htm {{{MedlinePlus}}}] {{{MedlinePlus_mult|}}} }} | label37 = [[eMedicine]] | data37 = {{#if:{{{eMedicineSubj|}}}|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|search|[http://search.medscape.com/emedicine-search?queryText={{{eMedicineTopic}}} topic list]|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|article|[http://emedicine.medscape.com/article/{{{eMedicineTopic}}}-overview|[http://www.emedicine.com/{{{eMedicineSubj}}}/topic{{{eMedicineTopic}}}.htm}} {{{eMedicineSubj}}}/{{{eMedicineTopic}}}]}} }} {{{eMedicine_mult|}}} | label38 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data38 = {{#if:{{{MeshID|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2010}}}/MB_cgi?field=uid&term={{{MeshID}}} {{{MeshID}}}]}} | label39 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data39 = {{#if:{{{MeshName|}}}|''[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2008}}}/MB_cgi?mode=&term={{{MeshName}}}&field=entry#Tree{{{MeshNumber}}} {{{MeshNumber}}}]''}} | label40 = [[GeneReviews]] | data40 = {{#if: {{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}} | {{Citat/naredi povezavo |1={{#if: {{{GeneReviewsID|}}} | http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=gene&part={{{GeneReviewsID}}} }} |2={{{GeneReviewsName|}}} }} }} }}<!-- end of infobox -->{{main other|1={{#if:{{#ifeq:{{#invoke:WikidataIB |pageId}}||_do_categorise}}{{#if:{{{QID|}}}|_do_categorise}}|[[Kategorija:Zdravstvenega stanja ni v Wikipodatkih]]}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zdravstveno stanje z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Zdravstveno stanje]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | Alt | caption | Caption | cause | Cause | causes | Causes | complications | Complications | deaths | Deaths | diagnosis | Diagnosis | diff | Diff | differential | Differential | duration | Duration | field | Field | frequency | Frequency | image | Image | image_size | medication | Medication | name | Name | onset | Onset | prevention | Prevention | prognosis | Prognosis | pronounce | Pronounce | pronounce 2 | Pronounce 2 | pronounce comment | Pronounce comment | pronounce ref | Pronounce ref | pronunciation | Pronunciation | QID | risk | | Risk | risks | Risks | speciality | Speciality | specialty | Specialty | symptoms | Symptoms | synonym | Synonym |synonyms | Synonyms | testQID | treatment | Treatment | types | Types | width | Width | ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName }}<!-- --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> sn3ubchjp9knndh6ds791deb6gqtc42 6771442 6771440 2026-10-28T11:51:26Z TadejM 738 dodan parameter image2 v preverjanje 6771442 wikitext text/x-wiki {{infopolje | abovestyle = background:#ccc | above = <includeonly>{{#if:{{{name|}}}{{{Name|}}}|{{{name|{{{Name|}}}}}}|{{PAGENAME}}}}</includeonly><noinclude>{{{name}}} ali <nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></noinclude> <!--| headerstyle = background:#eee; not used in this template, set same as sister template just in case --> |headerstyle = border-top:1px solid; border-bottom:1px solid | label1 = {{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} |{{#if:{{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}|Sopomenka|Sopomenke}}}}<!-- singular/plural --> | data1 = {{{Synonym|}}}{{{synonym|}}}{{{Synonyms|}}}{{{synonyms|}}} | data5 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image|}}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|{{{width|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|}}}|alt={{{alt|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime|}}}}} | data6 = {{#if:{{{image|}}}|{{{caption|}}} }} | data7 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image2|}}}|size={{if empty|{{{image_size2|}}}|{{{width2|}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image2_upright|}}}|alt={{{alt2|}}}|thumbtime={{{image_thumbtime2|}}}}} | data8 = {{#if:{{{image2|}}}|{{{caption2|}}} }} | label9 = Izgovarjava | data9 = {{#if:{{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce comment|}}} |<!-- -->{{ubl|1={{{pronounce|}}}{{{Pronounce|}}}{{{Pronunciation|}}}{{{pronunciation|}}}{{{pronounce ref|}}}&#x20;{{{pronounce comment|}}}<!-- -->|2={{{pronounce 2|}}} }}}} | label10 = [[Medicinska specialnost|Specialnost]] | data10 = {{#if:{{{field|}}}{{{specialty|}}}{{{speciality|}}}|{{{field|{{{specialty|{{{speciality|{{{speciality|}}}}}}}}}}}}|{{#invoke:String2 |lower |{{#invoke:WikidataIB |getValue |P1995 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }} }} }} | label12 = Simptomi | data12 = {{{symptoms|{{{Symptoms|{{#invoke:String2 |lower | {{#invoke:WikidataIB |getValue |P780 |fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}} |onlysourced={{{onlysourced|no}}} }}}}}}}}}} | label13 = [[Zdravstveni zaplet|Zapleti]] | data13 = {{{complications|{{{Complications|}}}}}} | label14 = [[Običajni začetek]] | data14 = {{{Onset|{{{onset|}}}}}} | label15 = Trajanje | data15 = {{{Duration|{{{duration|}}}}}} | label16 = Tipi | data16 = {{{Types|{{{types|}}}}}} | label17 = Vzroki | data17 = {{{causes|{{{Causes|{{{cause|{{{Cause|}}}}}}}}}}}} | label18 = [[Dejavnik tveganja|Dejavniki tveganja]] | data18 = {{{risks|{{{Risks|{{{risk|{{{Risk|}}}}}}}}}}}} | label19 = [[Diagnostični postopek|Diagnostični postopki]] | data19 = {{{Diagnosis|{{{diagnosis|}}}}}} | label20 = [[Diferencialna diagnoza|Diferencialne diagnoze]] | data20 = {{{differential|{{{Differential|{{{Differential diagnosis|{{{differential diagnosis|{{{diff|{{{Diff|}}}}}}}}}}}}}}}}}} | label21 = Preventiva | data21 = {{{Prevention|{{{prevention|}}}}}} | label22 = Zdravljenje | data22 = {{{Treatment|{{{treatment|}}}}}} | label23 = Zdravila | data23 = {{{Medication|{{{medication|}}}}}} | label24 = Prognoza | data24 = {{{Prognosis|{{{prognosis|}}}}}} | label25 = Pogostost | data25 = {{{frequency|{{{Frequency|{{formatnum:{{#invoke:PrevalenceData|main}}}}}}}}}} | label26 = Smrti | data26 = {{{Deaths|{{{deaths|}}}}}} |header30 = {{#if:{{{ICD10|}}}{{{ICD9|}}}{{{ICDO|}}}{{{OMIM|}}}{{{DiseasesDB|}}}{{{MedlinePlus|}}}{{{eMedicineSubj|}}}{{{MeshID|}}}{{{MeshName|}}}{{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}}|Klasifikacija in zunanji viri}} |label30 = |data30 = | label31 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-10 kod|10]] | data31 = {{{ICD10|}}} | label32 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni|MKB]]-[[Seznam MKB-9 kod|9]] | data32 = {{{ICD9|}}} | label33 = [[Mednarodna klasifikacija bolezni za onkologijo|ICD-O:]] | data33 = {{{ICDO|}}} | label34 = [[Online Mendelian Inheritance in Man|OMIM]] | data34 = {{#if:{{{OMIM|}}}|[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/omim/{{{OMIM}}} {{{OMIM}}}] {{{OMIM_mult|}}} }} | label35 = [[Diseases Database|DiseasesDB]] | data35 = {{#if:{{{DiseasesDB|}}}|[http://www.diseasesdatabase.com/ddb{{{DiseasesDB}}}.htm {{{DiseasesDB}}}] {{{DiseasesDB_mult|}}} }} | label36 = [[MedlinePlus]] | data36 = {{#if:{{{MedlinePlus|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/{{{MedlinePlus}}}.htm {{{MedlinePlus}}}] {{{MedlinePlus_mult|}}} }} | label37 = [[eMedicine]] | data37 = {{#if:{{{eMedicineSubj|}}}|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|search|[http://search.medscape.com/emedicine-search?queryText={{{eMedicineTopic}}} topic list]|{{#ifeq:{{{eMedicineSubj|}}}|article|[http://emedicine.medscape.com/article/{{{eMedicineTopic}}}-overview|[http://www.emedicine.com/{{{eMedicineSubj}}}/topic{{{eMedicineTopic}}}.htm}} {{{eMedicineSubj}}}/{{{eMedicineTopic}}}]}} }} {{{eMedicine_mult|}}} | label38 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data38 = {{#if:{{{MeshID|}}}|[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2010}}}/MB_cgi?field=uid&term={{{MeshID}}} {{{MeshID}}}]}} | label39 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data39 = {{#if:{{{MeshName|}}}|''[http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/{{{MeshYear|2008}}}/MB_cgi?mode=&term={{{MeshName}}}&field=entry#Tree{{{MeshNumber}}} {{{MeshNumber}}}]''}} | label40 = [[GeneReviews]] | data40 = {{#if: {{{GeneReviewsID|}}}{{{GeneReviewsName|}}} | {{Citat/naredi povezavo |1={{#if: {{{GeneReviewsID|}}} | http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=gene&part={{{GeneReviewsID}}} }} |2={{{GeneReviewsName|}}} }} }} }}<!-- end of infobox -->{{main other|1={{#if:{{#ifeq:{{#invoke:WikidataIB |pageId}}||_do_categorise}}{{#if:{{{QID|}}}|_do_categorise}}|[[Kategorija:Zdravstvenega stanja ni v Wikipodatkih]]}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zdravstveno stanje z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Zdravstveno stanje]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | Alt | caption | Caption | cause | Cause | causes | Causes | complications | Complications | deaths | Deaths | diagnosis | Diagnosis | diff | Diff | differential | Differential | duration | Duration | field | Field | frequency | Frequency | image | Image | image2 |Image2 | image_size | medication | Medication | name | Name | onset | Onset | prevention | Prevention | prognosis | Prognosis | pronounce | Pronounce | pronounce 2 | Pronounce 2 | pronounce comment | Pronounce comment | pronounce ref | Pronounce ref | pronunciation | Pronunciation | QID | risk | | Risk | risks | Risks | speciality | Speciality | specialty | Specialty | symptoms | Symptoms | synonym | Synonym |synonyms | Synonyms | testQID | treatment | Treatment | types | Types | width | Width | ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName }}<!-- --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> 4z48h5bquhqutefo9bu24ejtbiutld8 Uporabnik:Yerpo 2 126636 6771214 6759438 2026-10-27T20:09:39Z Yerpo 8417 + 6771214 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[agronomija]] * [[dan znanosti]] ° * [[Elsevier]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * ''[[National Geographic]]'' ° * ''[[Nature]]'' * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Science]]'' * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * * [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[3I/ATLAS]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[antropocen]] * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Comet Observation Database]] ° * [[dan pi]] ° * [[deževna doba]] ° * [[decibel]] * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[frekvenca]] * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] ° * [[holocenski koledar]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[kvekto]] ° * [[kveta]] ° * [[liter]] * [[macedonit]] ° * [[Mednarodno geofizikalno leto]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[obdelava signalov]] ° * [[oddaljena stran Lune]] ° * [[Ötzi]] * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[pedosfera]] * [[planet]] * [[poskus kapljanja smole]] ° * [[pravokotnik]] ° * [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] ° * [[rona (predpona)]] ° * [[ronto]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Sončev koledar]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[sušna doba]] ° * [[tajfun Šanšan (2024)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] ° * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] ° * [[vreme]] * [[Wow!]] ° * [[zima]] * [[zmerno podnebje]] ° |group2=Matematiki,<br/>fiziki et al. |list2=* [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] ° * [[Andre Geim|Geim, Andre]] ° * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] ° * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] ° * [[Ferenc Krausz|Krausz, Ferenc]] ° * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]] * [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] }} |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[črtna koda DNK]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[dolgoživost]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[ihnotakson]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[kariotip]] ° * [[koda EPPO]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[stegozaver]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[vojne kosti]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] * [[življenje]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[somatsko živčevje]] * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Edward Drinker Cope|Cope, Edward D.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[John Edward Gray|Gray, John E.]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Boštjan Kobe|Kobe, Boštjan]] ° * [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] ° * [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Othniel Charles Marsh|Marsh, Othniel C.]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Roger Payne|Payne, Roger]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadna sončnica]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[navadni volovski jezik]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[prevajalno tkivo]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija in<br/>okoljevarstvo |list5=* [[anavtogenija]] ° * [[Beloveška pušča]] ° * [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[Črnomorski biosferni rezervat]] ° * [[džungla]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kemična ekologija]] ° * [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] ° * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[listni zavrtač]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Naravni rezervat za okapije]] ° * [[Narodni park Vrata Arktike]] ° * [[Nearktika]] ° * ''[[Nema pomlad]]'' ° * [[okoljska DNK]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[planetarne meje]] * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[barvni vid]] ° * [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[čutilo]] * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[izločanje]] ° * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[okus]] * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * ''[[Animal Diversity Web]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[arapajma]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[dvoživke]] * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[jesetri]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kitovec]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[maksilopodi]] ° * [[malonoge]] ° * [[mečarica]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski pes orjak]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' ° * [[ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostrižniki]] ° * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[sleporili]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anasa tristis]]'' ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijska žitna stenica]] ° * [[azijski kozliček]] ° * [[azijski sršen]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * ''[[Bitta alipes]]'' ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[borova lubna stenica]] ° * [[brezov ogrinjalar]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvobarvna travniška mravlja]] ° * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[džungelska deva]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Erasmoneura vulnerata]]'' ° * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[gozdni tekači]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrastova čipkarka]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[križarska vitezovka]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[lebduhi]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[listni zavrtač divjega kostanja]] ° * [[loška zverca]] * ''[[Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[mala hruševa bolšica]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[metuljčnice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna metuljčnica]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[navadni slezovček]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[osatova vitezovka]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * ''[[Pantala flavescens]]'' ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Perillus bioculatus]]'' ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * ''[[Siliquofera grandis]]'' ° * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skakači (pajki)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[sredozemski lesketnik]] ° * [[sobni hrošček]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[titan (hrošč)]] ° * [[travniške stenice]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika hruševa bolšica]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zeleni škržatek]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Mamalogija |list3=* [[brazdasti kit]] ° * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[gnu]] ° * [[gorila]] ° * [[hijene]] * [[ihneumoni]] ° * [[impala]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[ježi]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[konji]] ° * [[kretska belozoba rovka]] ° * [[krti]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[makak]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[mrenarji]] ° * [[orangutan]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[pavijan]] ° * [[pečinarji]] ° * [[pekariji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[polhi]] ° * [[pravi tjulnji]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rakuni]] ° * [[rilčasti skakači]] ° * [[rjave pliskavke]] ° * [[rovke]] ° * [[severna žirafa]] ° * [[sika]] ° * [[skakači]] ° * [[skunki]] ° * [[slepa kužeta]] ° * [[Spalacidae]] ° * ''[[Spalax arenarius]]'' ° * ''[[Spalax zemni]]'' ° * ''[[Sus]]'' ° * [[svizec]] ° * [[tapirji]] ° * [[trobčarji]] ° * [[tupaje]] ° * [[uhati tjulnji]] ° * [[vampirski netopirji]] ° * [[vapiti]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vodni bivol]] ° |group4=Ornitologija |list4=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[bičja trstnica]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasta čaplja]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgoprsti plezalček]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[drozgi]] * [[duplinska kozarka]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[ibisi (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[kobiličar]] ° * [[krekovt]] ° * [[krokar]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mestna lastovka]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[Passeri]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[polarni slapnik]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[polojnik]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[rumenonogi galeb]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tirančki]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[zelenonogi martinec]] ° * [[zlati gozdičar]] ° * [[žametna penica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žličarka]] ° * [[žličarka (rod)]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[adrenokrom]] ° * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[fermentacija v predelavi hrane]] ° * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[kalcijev amonijev nitrat]] * [[karotenoid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[kurare]] ° * [[lindan]] * [[malacidin]] ° * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[peroksid]] ° * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[tiol]] ° |group2=Kemiki |list2= * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Martin Karplus|Karplus, Martin]] ° * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] ° * [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] ° * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° * [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] ° }} |group9=Medicina |list9=* [[afantazija]] ° * [[analiza urina]] ° * [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Elizabetina otroška bolnišnica]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[hematologija]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[obdukcija]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] ° * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] ° * [[Madžarska akademija znanosti]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Københavnu]] ° * [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Sofiji]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Kultura |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Elektra]] ° * [[Ememem]] ° * [[Hitar Petar]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[New California Republic]] ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[Pokrajinski muzej Celje]] ° * [[porcijunkulovo]] ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[Pluton (mitologija)]] ° * [[rdeči fičo]] ° * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] ° * [[velikonočno jajce (mediji)]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Zmagovalec (spomenik)]] ° * [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Lída Baarová|Baarová, Lída]] ° * [[Ena Begović|Begović, Ena]] ° * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * ''[[Čudežni grm]]'' ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' ° * [[Dvoboj (film, 1971)|''Dvoboj'' (film, 1971)]] ° * [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * ''[[Hiter kot strel]]'' ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[nemi film]] ° * ''[[Nevarni let]]'' ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Genndy Tartakovsky|Tartakovsky, Genndy]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * ''[[U Are the Universe]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * [[Angine de Poitrine]] ° * [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] ° * [[The Authentics|Authentics, The]] ° * [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] ° * ''[[Billboard]]'' ° * [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]] * [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] ° * [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[DakhaBrakha]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dež (pesem)]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Discogs]]'' ° * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * [[Generator (glasbena skupina)|Generator]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Gogol Bordello]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[R. Kelly|Kelly, R.]] * [[Klon (glasbena skupina)|Klon]] ° * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] ° * [[mini album]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] ° * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[For sale: baby shoes, never worn]] ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * ''[[Na Zahodu nič novega]]'' ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * [[Marko Radmilovič|Radmilovič, Marko]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * [[Richard Matheson|Matheson, Richard]] ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * ''[[Slowenische Bibliothek]]'' ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * [[4X]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * [[CD Projekt]] ° * ''[[Civilization VI]]'' ° * ''[[Cloudpunk]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * ''[[Hades (videoigra)|Hades]]'' ° * [[Haemimont Games]] ° * ''[[Hard Reset]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Jagged Alliance 3]]'' ° * ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' ° * ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * ''[[Palworld]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[Shogun Showdown]]'' ° * ''[[Slay the Spire]]'' ° * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[Spintires]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[Subnautica]]'' ° * ''[[Subnautica: Below Zero]]'' ° * [[šef (videoigre)]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * [[THQ Nordic]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Amerika]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[Dolina vrtnic]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Dunajska kotlina]] ° * [[hidrografija]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jakupica]] ° * [[Jamantau]] ° * [[Jezersko]] ° * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[Južnočeški okraj]] ° * [[Južnomoravski okraj]] ° * [[Kalifornijski polotok]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[Labrador]] ° * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mednarodna hidrografska organizacija]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[pas Taihejo]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[pol nedostopnosti]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[poplave v Sloveniji (2023)]] * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Črni gori (1979)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Vrancei (1940)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[regije Združenih držav Amerike]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severna morska pot]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Somaliland]] ° * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trg državne zastave, Baku]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[veliki perujski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Hiderabad]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Martin, Slovaška]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Nusantara]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šenžen]] ° * [[Šimkent]] ° * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] ° * [[Hainan]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Kiritimati]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Kotelni]] ° * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Maskareni]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Novosibirski otoki]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Bovilla]] ° * [[Brebeneskul (jezero)]] ° * [[Buško jezero]] ° * [[Butoniga (jezero)]] ° * [[Cookov preliv]] ° * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Indigirka]] ° * [[Irpin (reka)]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jalpug]] ° * [[Jalpug (jezero)]] ° * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kalifornijski zaliv]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Morava (reka)]] ° * [[Murray (reka)]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[Ramsko jezero]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Senegal (reka)]] ° * [[Skagerrak]] ° * [[Sundski preliv]] ° * [[Svratka]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tisa]] * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Volta (jezero)]] ° * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° * [[Zaliv San Francisca]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtocesta A34, Italija]] ° * [[avtomobil]] * [[Beograd (rušilec)]] ° * [[brezzrcalni fotoaparat]] ° * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kamera]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[komunikacijski satelit]] ° * [[kristalni oscilator]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[M142 HIMARS]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[orožje za množično uničevanje]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[ploski zaslon]] ° * [[potniška križarka]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[program Luna]] ° * [[program Voyager]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[Trinity (jedrski poskus)]] ° * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * [[zemeljska postaja]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCalendar]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internacionalizacija in lokalizacija]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[mailto]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[Telegram (programje)]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Arena Gliwice]] ° * [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] ° * [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] ° * [[Chryslerjeva stolpnica]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dača]] ° * [[dvorec Črnelo]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] ° * [[Empire State Building]] ° * [[Flatiron Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Ormož]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[letališče Ajševica]] * [[mednarodno letališče Larnaka]] ° * [[mednarodno letališče Los Angeles]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[palača Lucerna]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Pirnatova vila]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor na Jadran]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] ° * [[stadion Wembley (1923)]] ° * [[Stari grad, Varaždin]] ° * [[stavba madžarskega parlamenta]] ° * [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] ° * [[Šlajmerjev dom]] ° * [[Tokaido Šinkansen]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[Vjesnikova stolpnica]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° * [[Železne dveri (dvorec)]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[ANZUS]] ° * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dan neodvisnosti Ukrajine]] ° * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Fatah]] * [[Frobergov upor]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 5055 LOT Polish Airlines]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[Mednarodna komisija za kitolov]] ° * [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] ° * [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[oboroževalna tekma]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Pisateljska ustava]] ° * [[piščančji davek]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] ° * [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] ° * [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] ° * [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] ° * [[Sevreška mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[stohastični terorizem]] ° * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[Svet baltskih držav]] ° * [[trojni pakt]] * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[vesoljska tekma]] ° * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] |list2 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |group1 = Politiki in<br>zgodovinske<br>osebnosti |list1 = * [[Albert I. Monaški]] * [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] ° * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] ° * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] |group2=Letni<br/>pregledi |list2= * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[2020]] * [[2021]] ° * [[2022]] * [[2023]] * [[2024]] * [[2025]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[alkopop]] ° * [[Amazon.com]] ° * [[Ameriški urad za statistiko]] ° * [[Arbereši]] ° * [[ASML Holding]] ° * [[Balloonfest '86]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[čeburek]] ° * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * [[Douzelage]] ° * ''[[elefteria i tanatos]]'' ° * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * [[gnojilo]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[hamburger]] ° * [[hitra hrana]] ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[ISO 4]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kangina]] ° * [[Karpowership]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[laž]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mărțișor]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[načelo KISS]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poklicna rokoborba]] ° * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[prometna konica]] ° * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[riški črni balzam]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[skrčflacija]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] ° * [[stric Sam]] ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[temeljno živilo]] ° * [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] ° * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * ''[[Wired]]'' ° * [[Yahoo!]] ° * [[zastava Japonske]] ° * [[zastava Kenije]] ° * [[zastava Mozambika]] ° * [[zastava Romunije]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2= * [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] ° * [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] ° * [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] ° * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] ° * [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] ° * [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] ° * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Olga Franko|Franko, Olga]] ° * [[Eugène-Richard Gasana|Gasana, Eugène-Richard]] ° * [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] ° * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[James Hargest|Hargest, James]] * [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] ° * [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] ° * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] ° * [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] ° * [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] ° * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]] * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Nada Miletić|Miletić, Nada]] ° * [[Mira Murati|Murati, Mira]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Asel Roberts|Roberts, Asel]] ° * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] ° * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] ° * [[Jozo Tomasevich|Jozo Tomasevich, Jozo]] ° * [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikimania]] * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|49 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|45]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|408]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] 34tk8xgqd7wchoaqecdqyj55c1kt2m3 Pevno 0 134216 6771371 6696681 2026-10-28T09:06:02Z ~2026-57361-07 268031 Celotni opis vasi Pevno 6771371 wikitext text/x-wiki Vas Pevno leži severno od [[Škofja Loka|Škofje Loke]] na majhnem gričku na nadmorski višini 401 m. Ima 92 prebivalcev in pokriva 3,5 km². Ime izhaja iz nemškega Jagerndorf, ker so tam graščaki iz Škofje Loke naselili lovce, ki so jim takrat po slovensko rekli Pemci; kasneje pa se je ime razvilo v Pevno.  {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10137373_b4 | latd = 46 |latm = 11 |lats = 24.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 18 |longs = 0.11 |longEW = E |najdisi=Pevno |slika=Pevno Slovenia.JPG |povrsina=3,17 |prebivalstvo=95 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=401,1 |postna=4220 |posta=Škofja Loka |obcina=Škofja Loka |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} V vasi stoji cerkev sv. Uršule<ref>{{Navedi splet |title= |url=https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/pevno-cerkev-sv-ursule}}</ref>, ki ima romanske značilnosti (ostanki fresk, ki so jih naslikali  v 14. stoletju. Sredi vasi stoji rojstna hiša enega iz med boljših kiparjev v Sloveniji – Anton Logonder<ref>{{Navedi revijo |date=2026-08-15 |title=Anton Logonder |url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anton_Logonder&oldid=6737166 |language=sl}}</ref>, ki je že v mladosti začel ustvarjati kipe.   Pevno je odlično izhodišče za kakšen pohod ali sprehod. Nad vasjo je narejena lepa krožna pohodna pot: Pevno – Planica – Križna Gora – Pevno<ref>{{Navedi splet |title=Pevno - Sveti nadangel Gabrijel (Planica) |url=https://www.hribi.net/izlet/pevno_sveti_nadangel_gabrijel_planica/21/549/6633 |access-date=2026-10-28 |website=www.hribi.net}}</ref>. Kdor pa se hoče posvetiti kapelicam, je pa skozi Pevno speljana romarska pot, ki od Pevna naprej pelje mino kapelice, s fresko, ki jo je naslikal Ivan Grohar, mimo kapelice kužnega znamenja nato pa do Crngroba kjer stoji ena lepše ohranjenih gotskih cerkva v Sloveniji ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Škofja Loka}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Škofja Loka]] 8l2nrrbfzm2sxfs0myaw9f97pm84flv 6771378 6771371 2026-10-28T09:27:55Z Yerpo 8417 pospravljanje 6771378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10137373_b4 | latd = 46 |latm = 11 |lats = 24.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 18 |longs = 0.11 |longEW = E |najdisi=Pevno |slika=Pevno Slovenia.JPG |povrsina=3,17 |prebivalstvo=95 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=401,1 |postna=4220 |posta=Škofja Loka |obcina=Škofja Loka |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Pevno''' je vas v [[Občina Škofja Loka|Občini Škofja Loka]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži severno od [[Škofja Loka|Škofje Loke]] na majhnem gričku na nadmorski višini 401 m. Ima 92 prebivalcev in pokriva 3,5 km². Ime izhaja iz nemškega Jagerndorf, ker so tam graščaki iz Škofje Loke naselili lovce, ki so jim takrat po slovensko rekli Pemci; kasneje pa se je ime razvilo v Pevno. V vasi stoji cerkev sv. Uršule, ki ima romanske značilnosti (ostanki fresk, ki so jih naslikali v 14. stoletju).<ref>{{RKD sklic|2307}}</ref> Sredi vasi stoji rojstna hiša kiparja [[Anton Logonder|Antona Logondra]]. Nad vasjo je narejena krožna pohodna pot: Pevno – Planica – Križna Gora – Pevno.<ref>{{Navedi splet |title=Pevno - Sveti nadangel Gabrijel (Planica) |url=https://www.hribi.net/izlet/pevno_sveti_nadangel_gabrijel_planica/21/549/6633 |access-date=2026-10-28 |website=www.hribi.net}}</ref> Skozi vas je speljana tudi romarska pot, ki od Pevna naprej pelje mino kapelice, s fresko, ki jo je naslikal Ivan Grohar, mimo kapelice kužnega znamenja nato pa do Crngroba kjer stoji ena lepše ohranjenih gotskih cerkva v Sloveniji. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Škofja Loka}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Škofja Loka]] i8q7qfj2bti1o65x0452is9l5d8juvp Tolminski muzej 0 134721 6771264 6425131 2026-10-27T21:33:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771264 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tolminskimuzej1.jpg|right|thumb|250px|Tolminski muzej, Mestni trg, Tolmin]] '''Tolminski muzej''' je [[muzej|ustanova]], ki skrbi za [[arheologija|arheološko]], [[etnologija|etnološko]] in kulturno-zgodovinsko dediščino na področju Zgornjega [[Posočje|Posočja]]. ==Razvoj muzeja== Prvi '''Muzej za Tolminsko''' je bil za javnost prvič odprt leta [[1951]]. Ustanovljen je bil z namenom, da bi zbiral, ohranjal in predstavljal bogato in raznoliko zapuščino naroda. Kot samostojna institucija je deloval dobrih sedem let, leta [[1958]] je bil priključen [[Goriški muzej|Goriškemu muzeju]] in pod njegovim okriljem kot Tolminska muzejska zbirka ostal polnih 42 let. Aprila leta [[2000]] je Tolminski muzej ponovno postal samostojni [[javni zavod]], ki deluje na območju [[občina Bovec|občin Bovec]], [[občina Kobarid|Kobarid]] in [[občina Tolmin|Tolmin]]. Strokovno pokriva področja arheologije, etnologije, zgodovine in [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]]. ==Lokacija== Sedež Tolminskega muzeja je v mogočni ''[[Coroninijeva graščina|Coroninijevi graščini]]'' sredi [[Tolmin]]a, kjer se poleg upravnih, [[depo]]jskih in razstavnih prostorov nahaja še priročna strokovna [[knjižnica]] in [[poroka|poročna]] dvorana, v kateri občasno potekajo tudi različne manjše kulturne prireditve. Nekdanja graščina, kjer danes domuje Tolminski muzej, je bila leta 1992 temeljito prenovljena od kleti, do podstrešja. Za stavbo se danes nahaja športni park Brajda, kjer je bil nekoč razkošen park, kjer še danes domuje staro drevo grajska tuilpa (tulipovec).<ref>{{Navedi splet|url=https://socavalley.net/sl/blog/the-coronini-mansion-and-the-tolmin-museum-noble-heritage-in-the-heart-of-tolmin-in-soca-valley/|title=Dvorec Coronini in Tolminski muzej: plemiška dediščina v središču Tolmina v dolini Soče|website=www.socavalley.net|access-date=2025-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250516120113/https://socavalley.net/sl/blog/the-coronini-mansion-and-the-tolmin-museum-noble-heritage-in-the-heart-of-tolmin-in-soca-valley/|archive-date=2025-05-16|url-status=dead}}</ref> ==Zbirke== Poleg osrednje zbirke ''Naplavine obsoške zgodovine'', sestavljene iz arheološkega in zgodovinsko-etnoliškega dela ter razstav v matični hiši, skrbi Tolminski muzej tudi za več zunanjih zbirk in objektov. Pod njegovo upravljanje ali pa zgolj strokovni nadzor spadajo arheološki muzej in temelji [[Rimljani|rimske]] hiše na [[Most na Soči|Mostu na Soči]], spominske razstave [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]] na [[Vrsno|Vrsnem]], [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]] na [[Slap ob Idrijci|Slapu ob Idrijci]] in [[Simon Rutar|Simona Rutarja]] v vasi [[Krn (vas)|Krn]], etnološke zbirke v ''Domu [[TNP]]'' v [[Trenta|Trenti]], v starem jedru [[Breginj|Breginja]] in v [[Robidišče|Robidišču]], lesena [[kašča]] na [[Pečine|Pečinah]] in nemška [[kostnica]] ob sotočju [[Soča|Soče]] in [[Tolminka|Tolminke]]. ==Zunanje povezave== * [http://www.tol-muzej.si Domača stran muzeja] [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2000]] [[Kategorija:Ustanove v Tolminu]] {{normativna kontrola}} gmti53cyeoof5vj3lwemr84u43ojx2p Oplotnica 0 139995 6771272 6760045 2026-10-27T21:43:39Z ~2026-57437-49 268010 /* Zgodovina */ 6771272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 23 |lats = 14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 45 |longEW = E |najdisi=Oplotnica |slika=Oplotnica panorama 02.jpg |grb=Oplotnica.png |povrsina=3,61 |prebivalstvo=1450 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=379 |postna=2317 |posta=Oplotnica |obcina=Oplotnica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Oplotnica''' je [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju [[Pohorje|Pohorja]], ob cesti [[Slovenske Konjice|Slovenske Konjice–]][[Lukanja]]–[[Lovrenc na Pohorju]] in potoku [[Oplotniščica|Oplotni(šči)ci]] ter središče istoimenske [[Občina Oplotnica|občine Oplotnica]]. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec. Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka [[Oplotniščica|Oplotniščice]] iz pohorske tesni (''Oplotniškega vintgarja'') na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti [[Čadram]]u, [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] in Slovenskim Konjicam.<ref name=":1">{{navedi knjigo |editor-last= Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |isbn= |cobiss=257461504 |pages=948}}</ref> Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja ([[vinogradništvo]], [[sadjarstvo]]) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les. == Zgodovina == == Zgodovinska kronika: Nejc iz Oplotnice in velika izdaja Robloxa (2026) == === Zgodovinska kronika: Nejc iz Oplotnice in velika izdaja Robloxa (2026) === Leta 2026 se je v Oplotnici zgodil dogodek, ki je za vedno spremenil zgodovino prijateljstva. Legendarni igralec Robloxa, Nejc iz Oplotnice, je nenadoma prenehal igrati s svojimi zvestimi soborci Vaserom, Jorkotom in Gapijem. Razlog za to veliko izdajo je bila Neja, skrivnostna lepotica iz Slovenske Bistrice, ki je Nejcu popolnoma zmešala glavo. Medtem ko so Vaser, Jorko in Gapi čakali v Roblox lobbyju, je Nejc Neji pisal ljubezenska sporočila. Prijatelji so ga večkrat klicali nazaj, vendar je Nejc izrekel zgodovinske besede: »Ne morem, z Nejo si pišem.« Ta dan je v zgodovino zapisan kot veliki padec oplotniškega Roblox imperija. Vaser, Jorko in Gapi pa še danes čakajo, da se Nejc vrne online.<ref name=":1" />[[Slika:Oplotnica Mansion.jpg|thumb|left|230px|Dvorec Oplotnica]] {{glavni|Graščina v Oplotnici}} V središču naselja, na desnem bregu [[Oplotniščica|Oplotniščice]], stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali [[Žička kartuzija|kartuzijani]], na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.<ref>{{navedi revijo |year= 1992|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica|journal= Ur.l. RS|volume= |issue= 21/92-1091|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Leta 1828 je gospoščino kupila rodbina [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] so ga uporabljali za stanovanja uradnikov. == Etimologija == Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) [[Oplotniščica]] prek tam nepotrjenega krajevnega imena ''Oplot'', narejenega iz občnega imena ''oplòt'' v pomenu ''plot, ograja''. Beseda, ki je tvorjena iz ''plotь'' v pomenu ''plot'' je imenska osnova tudi pri drugi [[Slovani]]h; npr. [[Čehi|češka]] krajevna imena ''Oplot, Oploty, Oplotno''. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 ''mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ...'', leta 1206 ''Oplotnitz'', 1213 ''Opplotnitz'', 1235 ''Oploz'' in 1302 ''Oplotnitz''.<ref>Snoj, Marko (2009).''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime ''Oplatniz.''<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1714646.8444159988%2C5840819.327754898%2C1724415.414964102%2C5844405.007753128&map-list=1&layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey|accessdate=2025-10-03|website=maps.arcanum.com}}</ref> Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej ''Oplotnitz.'' == Gospodarske dejavnosti == [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]] Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: [[sadjarstvo]], [[vinogradništvo]] in [[čebelarstvo]]. [[Glažuta]] kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije. == Znane osebnosti == * [[Oswald Hafenrichter]] (1899–1973), [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]] * [[Franček Brglez]] (1922–1997), [[šahovski velemojster|velemojster]] [[dopisni šah|dopisnega šaha]] * [[Magerl Peter]] (1862–1935), [[veleposestnik]], graščak, lesar * [[Tine Lesjak]] (1957–2019), [[skladatelj]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji ''Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2)'', Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 {{COBISS|ID=2140932}} ISBN 978 961 91537 4 1 * Slatinek, Damjan ''Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes'', Maribor 2001. {{COBISS|ID=7788291}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Ivanič, Martin ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} * {{navedi knjigo | last=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | title=Krajevni leksikon dravske banovine | year=1937 | publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | location=Maribor | url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE | cobiss=17618945}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Oplotnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]] [[Kategorija:Oplotnica| ]] hazfnqtpdi5pu1acdmef33hbcrsqz9s Hrib (razločitev) 0 143684 6771420 6765466 2026-10-28T10:59:30Z ~2026-44996-51 264415 /* Slovenija */ 6771420 wikitext text/x-wiki '''[[Hrib]]''' je navadno srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, ki je višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]]. * [[grad Hrib]] (Fuschsova graščina) v [[Preddvor|Preddvoru]] == Naselje == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Hrib, Črnomelj|Hrib]], občina Črnomelj * [[Hrib, Preddvor|Hrib]], občina Preddvor * [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], občina Šmarješke Toplice * [[Hrib (Vrhnika)]], del mesta [[Vrhnika]] * [[Hrib - Loški Potok]], središče [[Občina Loški Potok|občine Loški Potok]] * [[Hrib nad Ribčami]], občina Moravče * [[Hrib pri Cerovcu]], občina Semič * [[Hrib pri Fari]], občina Kostel * [[Hrib pri Hinjah]], občina Žužemberk * [[Hrib pri Kamniku]], občina Kamnik * [[Hrib pri Koprivniku]], občina Kočevje * [[Hrib pri Orehku]], občina Novo mesto * [[Hrib pri Rožnem Dolu]], občina Semič *[[Mačji hrib]], zaselek vasi [[Truške]], občina Koper * [[Martinj Hrib]], predel Logatca * [[Meljski Hrib]], mestna občina Maribor * [[Miklavžev Hrib]] (''Miklavški hrib''), predel Celja * [[Pusti Hrib]], občina Ribnica * [[Rogati Hrib]], občina Kočevje * [[Sadni Hrib]], občina Kočevje * [[Svetega Petra Hrib]] (Hrib nad Zmincem), občina Škofja Loka * [[Širmanski Hrib]], občina Litija * [[Trnov Hrib]], občina Laško * [[Veliki Hrib]], občina Kamnik *[[Zahrib, Cerknica]], občina Cerknica {{div col end}} === Hrvaška === * [[Hrib, Čabar]], mesto Čabar * [[Kamenski Hrib]], mesto Čabar * [[Makov Hrib]], mesto Čabar == Vzpetina == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ambrožev hrib]] * [[Arhov hrib]] * [[Barončev hrib]] * [[Bizoviški hrib]] * [[Bradačev hrib]] * [[Brezoviški hrib]], Brezovica pri Ljubljani * [[Brezovški hrib]], Brezovica pri Mirni * [[Brezovski hrib]] * [[Bukov hrib]] * [[Bukovški hrib]] * [[Burkeljčev hrib]] * [[Cerov hrib]] * [[Čagoški hrib]] *[[Čerinov hrib]] * [[Črni hrib]], Golovec * [[Daleč hrib]], Kočevski rog * [[Deleči hrib]] * [[Debeli hrib]], ime več vzpetin **[[Debeli hrib (predor)]] - avtocestni predor * [[Debenji hrib]] * [[Dekanski hrib]] * [[Dobrunjski hrib]], Dobrunje pri Ljubljani * [[Dolgi hrib]], ime več vzpetin * [[Dvorjanski hrib]], Dvorje, Cerklje na Gorenjskem * [[Dvorski hrib]], Dvor, Ljubljana * [[Fajtji hrib]] * [[Furlanov hrib]] * [[Gabrski hrib]] * [[Gadov hrib]] * [[Gočev hrib]] * [[Goli hrib]], Blatna Brezovica * [[Grajski hrib]] * [[Grajski hrib (Celje)]] * [[Grajski hrib Quedlinburg]] * [[Grilov hrib]] * [[Grumov hrib]] * [[Homski hrib]] * [[Horjakov hrib]] * [[Hramov hrib]] * [[Hrastniški hrib]] * [[Hrastov hrib]] * [[Hraški hrib]] * [[Hrib Svetega Petra]] * [[Hruševski hrib]], Golovec * [[Istrleški hrib]], Črnomelj * [[Jagrov hrib]] * [[Janeščev hrib]] * [[Janški hrib]] * [[Ječmenov hrib]] * [[Jegartov hrib]] * [[Jelov hrib]] * [[Jelovški hrib]] * [[Jesenov hrib]] * [[Jezerni hrib]] * [[Jožefov hrib]] (''Kalvarija''), Celje * [[Jurjev hrib]] * [[Kamenški hrib]] * [[Kant hrib]] * [[Kašeljski hrib]] * [[Kegli hrib]] * [[Keršičev hrib]] * [[Koblarski hrib]] * [[Kočevarjev hrib]] * [[Kokošji hrib]] * [[Konjski hrib]] * [[Korinjski hrib]], hrib z arheološkim nahajališčem * [[Koseški hrib]] * [[Kosmati hrib]] * [[Kosov hrib]] * [[Kozji hrib]] * [[Kraljevi hrib]] * [[Kravski hrib]], zaselek in hrib * [[Kremplnov hrib nad Hosto]], arheološko najdišče blizu Suhe, Škofja Loka * [[Krtinski hrib]] * [[Kurji hrib]] * [[Lajnarjev hrib]], Kamnik * [[Ledeniški hrib]] * [[Lekčev hrib]] * [[Leseni hrib]] * [[Lipovški hrib]] * [[Loški hrib]] * [[Lukeš hrib]] * [[Macesnov hrib]] * [[Mačji hrib]] * [[Mačkin hrib]], zaselek in hrib * [[Mačkov hrib]] * [[Mahov hrib]], Mali Slatnik *[[Majcnov hrib]], Hudeje * [[Malisen hrib]] * [[Malogorski hrib]] * [[Markov hrib]] (''Markovec'') nad Koprom *[[Martinji hrib]] * [[Mavsarjev hrib]] *[[Medanski hrib]] (nad Mednim) * [[Medvedov hrib]] * [[Megljanov hrib]] * [[Meljski hrib]] * [[Mesarjev hrib]] * [[Mijavčev hrib]] * [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški hrib''), del Celja * [[Mišji hrib]], ime več vzpetin * [[Moščančarski hrib]] * [[Mravljični hrib]] * [[Mrenovkin hrib]] *[[Mrtvaški hrib]] * [[Nemški hrib]] * [[Novakov hrib]] * [[Obešen hrib]] * [[Ojstri hrib]] * [[Orehovski hrib]] * [[Orlovški hrib]] * [[Ostri hrib]] * [[Pasji hrib]] * [[Peklarjev hrib]] * [[Perigeljski hrib]] * [[Pesjakov hrib]] * [[Peščeni hrib]] * [[Petelinov hrib]] * [[Petričev hrib]] * [[Petrov hrib]] * [[Plesnivi hrib]] * [[Pleški hrib]] * [[Pleterski hrib]] * [[Podgorski hrib]] * [[Polšanski hrib]] * [[Polšniški hrib]], Polšnik * [[Požgani hrib]] * [[Požrlov hrib]] * [[Požunov hrib]] *[[Prešanski hrib]] (nad Presko) * [[Prevolski hrib]] * [[Pučki hrib]] * [[Pušlji hrib]] * [[Pušni hrib]] * [[Radi hrib]] * [[Radijev hrib]] * [[Ravni hrib]] * [[Recljev hrib]] * [[Repenjski hrib]] * [[Reški hrib]] * [[Rjavi hrib]] * [[Sadni hrib]] * [[Savčji hrib]] * [[Selski hrib]] * [[Sipčev hrib]] * [[Skrajni hrib]] * [[Slančev hrib]] * [[Slapenski hrib]] * [[Soteški hrib]] (''Oljska gora''), Ljubljanska kotlina * [[Srebotov hrib]] * [[Stajski hrib]] * [[Stanežiški hrib]] ([[Staneški hrib]] * [[Strenčanov hrib]] * [[Strojanski hrib]] * [[Suhi hrib]] *[[Svinjski hrib]] * [[Šentjurski hrib]] (376 m) * [[Šentviški hrib]], Šentvid, Ljubljana * [[Široki hrib]] * [[Šišenski hrib]], Šiška, Ljubljana *[[Šmiglov hrib]] * [[Špičasti hrib]] * [[Štefanov hrib]] * [[Tablarjev hrib]] * [[Temlov hrib]] * [[Tolsti hrib]] * [[Trnov hrib]], Kočevski rog * [[Trogarski hrib]] * [[Tržaški hrib]], Rogaška Slatina * [[Turkov hrib]] *[[Vašanski hrib]] (nad Vašami) * [[Vavpški hrib]], Vavpča vas pri Dobrniču * [[Veliki hrib]] * [[Videmski hrib]], Videm na Dobrepolju * [[Vinji hrib]] * [[Volčji hrib]], ime več vzpetin *[[Vranski hrib]] * [[Vrečarjev hrib]] * [[Zadvorski hrib]], Zadvor pri Ljubljani * [[Zajčji hrib]] * [[Zeleni hrib]], Rakovnik * [[Žalski hrib, Kamnik]] * [[Železni hrib]] * [[Žrebljev hrib]], Ostenik * [[Žužemberški hrib]], Žužemberk {{div col end}} === Italija === * [[Banovski hrib]] * [[Medejski hrib]] * [[Prešenjski hrib]] == Priimek == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hrib (priimek)|Hrib]] * [[Hribar]] * [[Hribaršek]] * [[Hriber]] * [[Hribernik]] * [[Hriberšek]] * [[Hribnik]] * [[Hribovec]] * [[Hribovšek]] * [[Hribšek]] * [[Ravnohrib]] {{div col end}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hribi]], ime več naselij *[[Hišni hrib]] * [[hribski urh]], žival * [[Hriberski vrh]] * [[Hribljane]], naselje * [[Hriblje]] * [[Hribe]] * [[Hribac]], naselje na Hrvaškem * [[Hribač]] * [[Hribarica]] * [[Hribariče]] * [[Hribarjevo]], naselje na Hrvaškem * [[Hribarska planina]] * [[Hribarska zijalka]] * [[Hribarski vrh]] * [[hribček]] * [[gora]] * [[grič]] * [[vrh]] *[[Zahrib]], [[Podhrib]] * [[Vrh Hribaric]], gora Julijskih Alp {{div col end}} {{georaz}} [[Kategorija:Geomorfologija]] ofaa6psra5syhygrl9wgo6uvj703ohu The Drinkers 0 145180 6771281 6739550 2026-10-27T22:30:33Z ~2026-57688-72 268017 /* Zunanje povezave */ 6771281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Drinkers | Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | Img_capt = Skupina leta 2010 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | Genre = [[rock]] | Occupation = | Years_active = [[1993]]-[[2017]] | Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert }} '''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis. Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec. Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] cb5p5xo0lu1cpyv3wqyoru6fzrdq0vk 6771283 6771281 2026-10-27T22:34:14Z ~2026-57688-72 268017 6771283 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Drinkers | Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | Img_capt = Skupina leta 2010 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | Genre = [[rock]] | Occupation = | Years_active = [[1993]]-[[2017]] | Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert }} | spletna_stran = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] '''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis. Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec. Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] ank2ksu1l6bymlodiudbp7qiymrqcau 6771284 6771283 2026-10-27T22:34:43Z ~2026-57688-72 268017 6771284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Drinkers | Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | Img_capt = Skupina leta 2010 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | Genre = [[rock]] | Occupation = | Years_active = [[1993]]-[[2017]] | Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert }} '''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis. Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec. Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] cb5p5xo0lu1cpyv3wqyoru6fzrdq0vk 6771285 6771284 2026-10-27T22:35:15Z ~2026-57688-72 268017 6771285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Drinkers | Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | Img_capt = Skupina leta 2010 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | Genre = [[rock]] | Occupation = | Years_active = [[1993]]-[[2017]] | Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert | spletna_stran = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis. Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec. Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] 4827tbl0c9f8fw5ohsb80du93slyyhv 6771286 6771285 2026-10-27T22:36:55Z ~2026-57688-72 268017 6771286 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Drinkers | Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | Img_capt = Skupina leta 2010 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | Genre = [[rock]] | Occupation = | Years_active = [[1993]]-[[2017]] | Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert | homepage = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis. Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec. Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] 56ljvxl6dt6uw30opuvw8ik5lwa3esx 6771287 6771286 2026-10-27T22:39:02Z ~2026-57688-72 268017 6771287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017 | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | past_members = [[Sandi Kolenc]]<br>[[Robert Likar]]<br>[[Miro Mutvar]]<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Primož Trebec]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>[[Mirko Medvešek]]<br>[[Simon Kavšek]]<br>[[Andrej Žibert]] | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis. Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec. Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] eosco3hv5582gtt6zk7x2s6hodhv27s 6771291 6771287 2026-10-27T22:49:02Z ~2026-57688-72 268017 6771291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017 | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | past_members = [[Sandi Kolenc]]<br>[[Robert Likar]]<br>[[Miro Mutvar]]<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Primož Trebec]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>[[Mirko Medvešek]]<br>[[Simon Kavšek]]<br>[[Andrej Žibert]] | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po krajšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih tega basista Mira Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] g508dyljn900edo7uun23y5wvoa30k6 6771292 6771291 2026-10-27T22:50:48Z ~2026-57688-72 268017 6771292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po krajšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih tega basista Mira Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] * [https://thedrinkers.si/ Uradna spletna stran] 5nnv6jkzb0r5wn1fvr00ifzjfv8yyok 6771293 6771292 2026-10-27T23:02:23Z ~2026-57688-72 268017 6771293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po krajšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih tega basista Mira Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] pnt70m15ar2odvw1xepen62jj6pjahd 6771294 6771293 2026-10-27T23:03:06Z ~2026-57688-72 268017 6771294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih tega basista Mira Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] 2r08n43nee4g5vam8rcdm32395znnl1 6771295 6771294 2026-10-27T23:04:06Z ~2026-57688-72 268017 6771295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala- Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih tega basista Mira Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] l5743xpa4nom9zkkc3kwmmgiabojfo1 6771296 6771295 2026-10-27T23:04:35Z ~2026-57688-72 268017 6771296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih tega basista Mira Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] 82rnkkcs6ssm8ozdraacpu9j1bt8j9w 6771298 6771296 2026-10-27T23:10:29Z ~2026-57688-72 268017 6771298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot z naslovom »Ni še umru«.<ref name="uradna" /> == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] knw1bsbqjk1qzraebpckmpukcas5h7p 6771302 6771298 2026-10-27T23:17:30Z ~2026-57688-72 268017 6771302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot z naslovom »Ni še umru«.<ref>{{Navedi splet |url=https://youtube.com |title=THE DRINKERS - NI ŠE UMRU |author=The Drinkers |publisher=YouTube |date=2026 |accessdate=2026-10-28}}</ref> == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] ce3ysodlp5wid3dhezc35owyv68td1n 6771303 6771302 2026-10-27T23:18:59Z ~2026-57688-72 268017 /* Zunanje povezave */ 6771303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot z naslovom »Ni še umru«.<ref>{{Navedi splet |url=https://youtube.com |title=THE DRINKERS - NI ŠE UMRU |author=The Drinkers |publisher=YouTube |date=2026 |accessdate=2026-10-28}}</ref> == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] 47lsgbiy3gvmyty76wfi4thclzn790b 6771304 6771303 2026-10-27T23:20:47Z ~2026-57688-72 268017 /* Ponovna aktivacija (2026) */ 6771304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala pod imenom The Drinkers 2.0. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot [https://youtube.com Ni še umru]. == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] ivdlx02r89zahrsr5xtrfi0v37s33ad 6771305 6771304 2026-10-27T23:25:02Z ~2026-57688-72 268017 6771305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[rock]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot "Ni še umru". == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] 6zket6ibh4vp7vc5hc28ainplaip331 6771306 6771305 2026-10-27T23:31:29Z ~2026-57688-72 268017 6771306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[drink'n'roll]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo »drink'n'roll«. Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot "Ni še umru". == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] p5ozbm7o46m94jeo5bgv6wbuux10s0o 6771307 6771306 2026-10-27T23:35:32Z ~2026-57688-72 268017 6771307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[drink'n'roll]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo "drink'n'roll". Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem »Simona«, ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec ''Lepi in trezni'', s katerega je uspešnica »Slovenac« dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album ''Žeja'', prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico »Deset majhnih jagrov« v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot "Ni še umru". == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] 249njnms956gqy6qjaav0c4dra3d6j0 6771308 6771307 2026-10-27T23:36:40Z ~2026-57688-72 268017 /* Začetki in vzpon (1993–1997) */ 6771308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[drink'n'roll]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo "drink'n'roll". Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem "Simona", ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec "Lepi in trezni", s katerega je uspešnica "Slovenac" dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album "Žeja", prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico "Deset majhnih jagrov" v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot "Ni še umru". == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] otiifoir3bbcwdgwlhg19v6682ji7d3 6771309 6771308 2026-10-27T23:37:55Z ~2026-57688-72 268017 /* Viri */ 6771309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[drink'n'roll]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo "drink'n'roll". Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem "Simona", ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec "Lepi in trezni", s katerega je uspešnica "Slovenac" dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album "Žeja", prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico "Deset majhnih jagrov" v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot "Ni še umru". == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} == Zunanje povezave == * [https://thedrinkers.si Uradna spletna stran] * [https://thedrinkers.si Uradna promocijska fotografija skupine] * [https://facebook.com Uradna Facebook stran (2.0)] * [https://www.facebook.com/profile.php?id=100049091725618 Uradna Facebook stran] * [https://youtube.com Uradni YouTube kanal] * [https://discogs.com The Drinkers – diskografija na Discogs] == Sklicevanja == {{sklici}} {{škrbina|glasbena skupina}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] nrqn7nk4ua7eakz954bt8ybvm7eixo7 6771315 6771309 2026-10-28T05:45:05Z Yerpo 8417 pospravljanje 6771315 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = The Drinkers | image = The-Drinkers-2010-08-07.jpg | caption = Skupina leta 2010 | origin = [[Trbovlje]], [[Slovenija]] | genre = [[drink'n'roll]] | years_active = 1993–2017<br>2026–danes | label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]] | current_members = [[Domen Kolenc]] (vokal)<br>[[Robert Likar]] (kitara)<br>David Zavolovšek (kitara)<br>Kristian Buovski (bas)<br>[[Primož Trebec]] (klaviature)<br>Janez Grošelj (bobni) | past_members = [[Sandi Kolenc]] - Koli<br>Andrej Žibert<br>Miro Medvešček<br>[[Miro Mutvar]]<br>Damjan Brezovec<br>Evgen Malis<br>[[Roman Milavec]]<br>[[Klemen Markelj]]<br>[[Matjaž Živkovič - Maki]]<br>Simon Kavšek - Koza | website = [https://thedrinkers.si thedrinkers.si] }} '''The Drinkers''' je slovenska [[rock]] skupina, ustanovljena julija 1993 v [[Litija|Litiji]]. Skupina izvaja glasbeni slog, ki ga sami imenujejo "drink'n'roll". Po daljšem premoru zaradi smrti prvotnega pevca Sandija Kolenca - Kolija se je skupina spomladi 2026 reaktivirala z novim frontmanom, Kolijevim sinom Domnom. == Zgodovina == === Začetki in vzpon (1993–1997) === Skupina je nastala julija 1993 v Litiji, ko so se člani lokalnih zasedb združili za nastop na festivalu Zarjavele trobente. Prvotno zasedbo so sestavljali Sandi Kolenc - Koli (vokal), Robert Likar (kitara), Andrej Žibert (bobni), Miro Medvešček (bas) in Evgen Malis (klaviature). Ime skupine je predlagal Koli, v angleški prevod pa ga je oblikoval bobnar Žibert. Oktobra 1994 so v studiu Metulj posneli pesem "Simona", ki jo je Koli posvetil pevki Simoni Weiss. Po objavi videospota, v katerem je nastopila Salome, je lastnik založbe Megaton Records Goran Šarac skupini ponudil pogodbo. Oktobra 1995 je izšel njihov prvenec "Lepi in trezni", s katerega je uspešnica "Slovenac" dosegla visoka mesta na glasbenih lestvicah. Avgusta 1997 je izšel drugi album "Žeja", prepoznavnost pa so utrdili z videospotom za uspešnico "Deset majhnih jagrov" v režiji Janija Pavca. === Pivolucija in Prohibicija (1998–2005) === Leta 1998 so izdali uspešen singel ''Ko to tamo peva'', naslednje leto pa tretji studijski album ''Pivolucija'' (1999), za katerega so prejeli tudi zlato ploščo za predhodni album. Konec leta 1999 so izdali mini božični album ''Zadnja večerja'', leto kasneje pa ponatis prvenca z naslovom ''Še vedno lepi in trezni''. Leta 2001 je izšla obsežna dvojna kompilacija ''De best od'' z multimedijskimi vsebinami. Sredi leta 2002 so se soočili z zdravstvenimi težavami pevca Kolija, ki je moral na operacijo srca. Kljub temu so leta 2003 izdali protiprohibicijski album ''Prohibicija''. Leta 2005 je pevec Koli po praznovanju štiridesetega rojstnega dne zapustil skupino, njegovo mesto pa je prevzel dotedanji kitarist Matjaž Živkovič - Maki. === Obdobje z Makijem in album Recidiv (2006–2017) === Leta 2007 je skupina pri založbi Multirecords izdala album ''Hajdi'', z novim bobnarjem Klemenom Markeljem pa so leta 2009 izvedli koncert v Hali Tivoli (posnetek je izšel na DVD-ju ''Od pira do školjke''). Leta 2011 se je v skupino vrnil prvotni pevec Koli. V tej zasedbi so aprila 2014 izdali album ''Recidiv'', ki je bil njihov prvi popolnoma avtorski album brez priredb. Delovanje skupine se je prekinilo 23. septembra 2017, ko je po težki bolezni umrl frontman Sandi Kolenc - Koli. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi. === Ponovna aktivacija (2026) === Spomladi 2026 se je skupina ponovno zbrala. Mesto pevca je prevzel Kolijev sin Domen Kolenc, v zasedbo pa sta se vrnila kitarist Robert Likar in klaviaturist Primož Trebec. Zaradi zdravstvenih težav basista Mirota Mutvarja je skupina v zasedbo sprejela mladega basista Kristiana Buovskega. Prvi povratni koncert so izvedli 7. marca 2026 v Jevnici, ob vrnitvi na odre pa so izdali tudi novi videospot "Ni še umru". == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (singel, 1998) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja večerja'' (mini božični album, 1999) * ''De best od'' (kompilacija, 2001) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Diskografija == * ''Lepi in trezni'' (1995) * ''Žeja'' (1997) * ''Ko to tamo peva'' (1998, singl) * ''Pivolucija'' (1999) * ''Zadnja Večerja'' (1999, EP) * ''De best od'' (2001, kompilacija) * ''Prohibicija'' (2003) * ''Hajdi'' (2007) * ''Recidiv'' (2014) == Viri == * {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}} * {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2026]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]] jbt2f46fs4v0im2cx820jldvsiz0n6q Domenichino 0 148184 6771060 6375720 2026-10-27T14:14:43Z TadejM 738 --archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]] 6771060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Domenichino | image = Dominique_zampieri_bm_116.jpg | caption = Domenichino, na portretu neznanega umetnika | birthname = Domenico Zampieri | location = [[Bologna]], [[Papeške države]] | nationality = [[italijani|italijan]] | field = [[slikarstvo]] | training = | movement = [[barok]] | works = | patrons = | awards = }} [[Slika:Domenichino - La caccia di Diana (Galleria Borghese).jpg|thumb|Mitološko platno ''Diana na lovu'']] [[Slika:Domenichino_-_Saint_Cecilia_Playing_the_Viol_01.jpg|thumb|Prizori iz življenja [[sv. Cecilija|sv. Cecilije]] (eden od prizorov)]] '''Domenico Zampieri''' (znan kot '''Domenichino'''), [[italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]] in [[arhitekt]], * [[21. oktober]] [[1581]], [[Bologna]], † [[6. april]] [[1641]], [[Neapelj]] Šolal se je pri [[Annibale Carracci|Annibalu Carracciju]]. Leta 1602 je slikal freske v [[palača Farnese|palači Farnese]]. Pozneje jih je sam izdeloval v [[rim]]skih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] ter [[palača]]h. Je predstavnik klasičnega baroka, s preprostimi kompozicijami, zadržanimi gibi figur, umirjeno svetlobo ter z skrbno izbranimi in čistimi [[barva]]mi. Med letoma 1621/23 je bil [[vatikan]]ski arhitekt. == Življenje == [[File:Domenichino (Domenico Zampieri) (Italian) - The Way to Calvary - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|''Pot na Kalvarijo'', ok. 1610]] Domenichino se je rodil v Bologni kot sin čevljarja in tam sprva študiral pri Denisu Calvaertu. Po prepiru s Calvaertom je odšel delati v ''Accademia degli Incamminati'' pri Carraccijih, kjer so ga zaradi majhne rasti poimenovali ''Domenichino'', kar v italijanščini pomeni »mali Domenico«. Leta 1602 je zapustil Bologno in odšel v [[Rim]] ter postal eden najbolj nadarjenih vajencev, ki so se pojavili pod nadzorom [[Annibale Carracci| Annibale Carraccija]]. Kot mlad umetnik v Rimu je živel s svojima nekoliko starejšima bolonjskima kolegoma Albanijem in [[Guido Reni|Guidom Renijem]] ter deloval ob Lanfrancu, ki je kasneje postal glavni tekmec. Poleg pomoči Annibaleju pri dokončanju njegovih fresk v Galeriji Farnese, vključno z ''Devico z samorogom'' (ok. 1604–05), je naslikal tri lastne freske v Loggia del Giardino v Palači Farnese ok. 1603–04. S podporo monsinjorja Giovannija Battiste Agucchija, majordoma kardinala Aldobrandinija in pozneje [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]], ter Giovannijevega brata kardinala Girolama Agucchija, je Domenichino pridobil nadaljnje naloge v Rimu. Njegov najpomembnejši projekt prvega desetletja je bila okrasitev Cappella dei Santissimi Fondatori v srednjeveški baziliki opatije Grottaferrata (1608–1610), kakšnih 20 kilometrov izven Rima, kjer je bil titularni opat Odoardo Farnese. Medtem je dokončal freske ok. 1604–05 v cerkvi Sant'Onofrio, lažni štukaturni okras iz leta 1606–07 v Palazzo Mattei, velik prizor ''Bičanja sv. Andreja'' v San Gregorio Magno, naslikan v konkurenci z Renijevo fresko, ki je obrnjena proti njej, in strop s prizori iz ''Dianinega življenja'', 1609, v vili Odescalchi v Bassano di Sutri (danes Bassano Romano). Po smrti Annibale Carraccija leta 1609 učenci, ki so sledili Annibalejevemu rimskemu slogu, vključno z Domenichinom in Francescom Albanijem, niso bili tako uspešni pri pridobivanju najprestižnejših naročil kot Guido Reni. Kot je Donald Posner izjavil v svoji vplivni tezi, »Rimski slog Annibale Carracci in njegova šola,.. je treba poudariti, da je hud klasicizem Annibalejevega poznega sloga v Rimu tako živel le približno pet let. .«<ref>Posner, ''The Roman Style of Annibale Carracci and His School'' (New York: 1962), p. 236.</ref> Po drugi strani pa bolonjski biograf Malvasia navaja, da je bil »samo Guido [Reni] postavljen pred vse druge, Guido je bil sam razglašen in dobro obravnavan, medtem ko [Domenichino], nasprotno, ni bil priznan ali pa je bil nenehno slabo ravnan v honorarjih, ki jih je dobil, tako da je ostal brez naročil in zavrnjen. Zato je bil prisiljen prositi za delo, z veliko truda, prek posrednikov in za vsako ceno ... enako je veljalo za ''Bičanje svetega Andreja'', ki je bilo naslikano za sto petdeset skudov, medtem ko je bil primer ''Čaščenja križa'' na nasprotni steni plačan štiristo skudov Guidu.« <ref>C. C. Malvasia ''Lives of Domenichino and Francesco Gessi'' E. Cropper, L. Pericolo (eds.) 2013, p. 65.</ref> Ena od Domenichinovih mojstrovin, njegove freske ''Prizori iz življenja svete Cecilije'' v kapeli Polet v [[San Luigi dei francesi]], je bila naročena leta 1612 in dokončana leta 1615. Hkrati je naslikal svojo prvo in najbolj slavno oltarno sliko ''[[Zadnje obhajilo sv. Hieronima (Domenichino) |Zadnje obhajilo sv. Hieronima]]'' za cerkev San Girolamo della Carità (podpisano in datirano, 1614). Kasneje bi jo ocenili kot primerljivo z Rafaelovo veliko ''[[Spremenjenje na gori (Rafael)|Spremenjenje na gori]]'' in celo kot »najboljšo sliko na svetu«. Do poznega leta 1616 je Domenichino zasnoval kasetiran strop z ''Vnebovzetjem Device Marije'' v [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |baziliki Santa Maria in Trastevere]]; in začel cikel desetih fresk, ki prikazujejo ''Apolonovo življenje'', v vrtnem paviljonu vile Aldobrandini (Belvedere) v [[Frascati]]ju, kjer mu je pomagal Giovanni Battista Viola, bolonjski umetnik, ki je bil, tako kot sam Domenichino, pionir v razvoj klasicističnega [[krajinsko slikarstvo|krajinskega slikarstva]]. Od leta 1617 do 1621 je bil Domenichino odsoten iz Rima, deloval je v Bologni in v Fanu, kjer je med 1618–19 freskiral kapelo Nolfi v stolnici v Fanu s ''Prizori iz življenja Device Marije''. Z izvolitvijo Bolonjčana papeža Gregorja XV. leta 1621 se je Domenichino vrnil v Rim. Imenovan za papeškega arhitekta (zgradil je malo, a pustil risbe za različne projekte, predvsem za fasado [[Sant'Andrea della Valle]] in načrt za cerkev [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim| sv. Ignacija Lojolskega]], obe v Rimu), je kljub temu še naprej najbolj aktiven kot slikar, in pridobil številna naročila za [[oltarni nastavek|oltarne slike]] v rimskih cerkvah (San Lorenzo in Miranda, 1626–27, sv. Giovanni Evangelista e Petronio dei Bolognesi, 1626–1629, Santa Maria della Vittoria, 1629–30, in sv. Peter – 116305). V 20. letih 16. stoletja je v Rimu izdelal tudi številne freske: strop v Palazzo Costaguti (ok. 1622); [[prezbiterij|kor]] in [[pendantiv]]e v Sant'Andrea della Valle, kjer je deloval v hudi konkurenci z Lanfrancom, ki je naslikal kupolo nad Domenichinovimi pendantivi; in pendative v San Silvestro al Quirinale (ok. 1628) in San Carlo ai Catinari (1628–30). Kljub svoji dejavnosti v Rimu se je Domenichino leta 1631 odločil zapustiti mesto, da bi prevzel najbolj prestižno in zelo donosno naročilo v Neaplju, dekoracijo Cappella del Tesoro di San Gennaro v [[Neapeljska stolnica|Neapeljski stolnici]]. ''Prizori iz življenja San Gennaro'' so ga okupirali do konca življenja. Naslikal je štiri velike lunete, štiri pendantive in dvanajst prizorov v sofitih obokov, vse v freskah, plus tri velike oltarne slike v olju na bakru. Umrl je, morda zaradi strupa v rokah ljubosumne neapeljske kabale, preden je dokončal četrto oltarno sliko ali kupolo, ki jo je pozneje poslikal Lanfranco. Ob njegovi smrti je bil Domenichinov glavni pomočnik obskurni slikar iz Asisija Francesco Raspantino, ki je podedoval mojstrov atelje. Pred tem so bili Domenichinovi glavni učenci Alessandro Fortuna, Giovanni Battista Ruggieri, Antonio Alberti po imenu Barbalonga, Francesco Cozza, Andrea Camassei in Giovanni Angelo Canini. Drugi, ki so študirali v njegovem studiu, so Poussin, Pietro Testa in njegov bodoči biograf Giovanni Pietro Bellori. Domenichinovo delo, ki se je razvilo predvsem iz Rafaelovih in Carraccijevih primerov, zrcali teoretične zamisli njegovega prijatelja Giovannija Battiste Agucchija, s katerim je slikar sodeloval pri ''Traktatu o slikarstvu''. Portret Agucchija v Yorku je bil včasih pripisan Domenichinu, zdaj pa naj bi ga naslikal [[Annibale Carracci]], še en prijatelj. Predstavlja tisto, kar bi postalo znano kot klasično idealistična umetnost, katere cilj je preseči nepopolnost narave z razvojem "Ideje lepote" (''idea del bello'') s preučevanjem in posnemanjem najboljših primerov antične in renesančne umetnosti. Posnemanje v tem smislu ni kopiranje, temveč ustvarjalni proces, ki ga navdihuje retorična teorija, pri čemer se spoštovani modeli ne le posnemajo, ampak tudi presežejo. Eden najbolj znanih incidentov v zgodovini umetnosti, ki se je osredotočil na koncepte posnemanja, se je pojavil, ko je Lanfranco obtožil Domenichina plagiatorstva, zlasti da je ukradel zasnovo svojega velikega ''Zadnjega obhajila sv. Hieronima'' z oltarne slike iste teme v Bologni njegov nekdanji učitelj Agostino Carracci. Da bi dokazal svojo tezo, je Lanfranco razširil grafiko po Agostinovi sliki, kar je spodbudilo slikarje in kritike, da so se postavili na stran, od katerih je večina – vključno s [[Nicolas Poussin|Poussinom]] in antikvaristom, kritikom in biografom Bellorijem – odločno zagovarjala Domenichinovo delo kot hvale vredno posnemanje. Poleg zanimanja za teorijo slikarstva (bil je dobro izobražen in načitan) je bil Domenichino predan glasbi, ne kot izvajalec, ampak izumljanju [[glasbilo|glasbil]], primernih za ''stile moderno'' ali tisto, kar je [[Claudio Monteverdi]] poimenoval ''seconda pratica''. Tako kot Domenichinove slike so bili njeni viri v starodavnih modelih in so bile usmerjene v jasnost izraza, ki bi lahko ganila občinstvo. Kot je trdil florentinski skladatelj Giulio Caccini in je Domenichino zagotovo verjel, je bil cilj skladatelja/umetnika »preganjati strast uma«. Za dosego tega cilja je Domenichino posvetil posebno pozornost ekspresivnim kretnjam. Približno 1750 risb v kraljevi zbirki na gradu Windsor priča o vztrajnem študiju, na katerem temelji Domenichinovo delo – figuralnih, arhitekturnih, dekorativnih, krajinskih, celo karikaturnih – in o slikarjevi briljantnosti kot risarju. V ''Balance'' Rogerja de Pilesa iz leta 1708, ki je poskušal kvantificirati in primerjati veličino slikarjev v štirih kategorijah (noben umetnik ni nikoli dosegel ocene nad 18 v nobeni kategoriji), je francoski kritik Domenichinu podelil 17 točk za risbo (''dessein''), 17 točk. za izraz, 15 za kompozicijo, a le 9 kot kolorist. Domenichinov sestavljeni rezultat 58 sta kljub temu presegla le [[Raffaello Santi|Rafael]] in [[Peter Paul Rubens]] in je bil enak Carraccijevim. === Ruskinova kritika === [[File:Zampieri_St_John_Evangelist.jpg|thumb|250px|right| ''Sveti Janez Evangelist'' (ok. 1621-1629)]] Ravnotežje odraža Domenichinov visok položaj v zgodovini evropskega okusa – dokler [[John Ruskin]] v 1840-ih ni zapisal svojih uničujočih napadov na bolonjsko baročno slikarstvo v svojih ''Modernih slikarjih''. Ruskin je Carraccijeve in njegove privržence obsodil kot »neiskrene«. Za Ruskina ni bilo povsem iskrene ali velike umetnosti iz 17. stoletja in vse je bilo dvakrat prekleto kot »eklektično«. Sodobni raziskovalci, kot so Luigi Serra, John Pope-Hennessy, Evelina Borea in Richard Spear, ki je leta 1982 izdal prvi kataloški ''raisonné'' vseh Domenichinovih slik in pripravljalnih risb, so umetnika obudili z viktorijanskega pokopališča in mu ponovno uveljavili mesto med najpomembnejši in najvplivnejši slikarji Italije 17. stoletja. Leta 1996 je bila prva večja razstava njegovih del v [[Beneška palača, Rim|Beneški palači]] v Rimu. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Domenichino (Domenico Zampieri), The Adoration of the Shepherds, c. 1607-10, Oil on canvas, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland.jpg|''Čaščenje pastirjev'', ok. 1607–1610, Olje na platnu, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland File:Domenichino - Paesaggio con Tobias.jpg|Domenichino – '' Pokrajina s Tobijem'', ok. 1610-1613 File:El sacrificio de Isaac (Domenichino).jpg|''Žrtvovanje Izaka'', 1627–28 Image:DomenichinounicornPalFarnese.jpg|''Devica z samorogom '', ok. 1604–05, freska v Palazzo Farnese v Rimu, po načrtu Annibale Carracci </gallery> == Izbrana dela == *''[[Sveti Janez Evangelist (Domenichino)|Sveti Janez Evangelist]]'', 1621–1629 (na dražbi v Londonu decembra 2009 za več kot 9,2 milijona funtov, kupil ga je drug kupec pod pogojem, da bo dano na ogled za tri mesece vsako leto).<ref>[ttp://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23741650-details/Glyndebourne+family+to+sell+Old +Master+for+10+million/article.do Družina Glyndebourne prodaja Old Master za 10 milijonov funtov], London Evening Standard, 9. september 2009</ref><ref>[https://www.theguardian.com/artanddesign /2010/may/18/saved-painting-domenichino-national-gallery 'Saved' Domenichino slika posojena Narodni galeriji], Guardian, 18. maj 2010</ref> *''[[Čaščenje pastirjev (Domenichino)|Čaščenje pastirjev]]'' c. 1607–1610 *''[[Lokostrelsko tekmovanje Diane in njenih nimf]]'', c. 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Devica, otrok Jezus in Janez Krstnik'' (''Madona tišine''), c. 1605, [[Louvre]] [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18811] *''Devica z samorogom'', c. 1604–05, Galerija Farnese, [[Palača Farnese]], Rim; freska po zasnovi Annibale Carraccija *''Abraham vodi Izaka k žrtvovanju'', 1602, Kimbell Art Museum, Ft. Worth [https://web.archive.org/web/20051227210303/http://www.kimbellart.org/database/index.cfm?detail=yes&ID=AP%201982.03] *''Pokrajina s Kristusovim krstom'' (v sodelovanju z G. B. Violo?), c. 1603, Kunsthaus, Zürich [https://web.archive.org/web/20060727073510/http://www.kunsthaus.ch/cgi-bin/kunsthaus?ID=GGAnQX8AAAAEAAAQhKB0AAAAS&Q=&S=2%3A1%3A18 3A%3A%3A12%3A%3A%3A1%3A%3A&P=0&MT=glavni] *''Pokrajina z begom v Egipt'', c. 1605–06, Allen Memorial Art Museum, Oberlin College * ''Portret kardinala Girolama Agucchija''[https://web.archive.org/web/20071031102008/https://www.artonline.it/img/large/p08-g118.jpg], c. 1604–05, Uffizi, Firence *''Pokrajina z ribiči, lovci in pericami'', c. 1604–05, Galerija slik Kristusove cerkve, Oxford * ''Pokrajina s prehodom čez reko'' [https://web.archive.org/web/20051207160243/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga02_090503.jpg], c. 1604–05, Galleria Doria Pamphilj, Rim *''Bičanje sv. Andreja'', 1609, San Gregorio Magno, Rim * ''Vnebohod sv. Pavla''[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *"Prizori iz Dianinega življenja", 1609, Palazzo Giustiniani, zdaj Odescalchi, Bassano di Sutri (Rim) *"Posvetitev" rimskega cesarja, 1634–1636, [[Muzej Prado]], Madrid *''Pokrajina z utrdbami'', c. 1634–35, zbirka Denisa Mahona, London [https://web.archive.org/web/20051127015336/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=585] *"Kumska sibila", c. 1610, Pinacoteca Capitolina, Rim [https://web.archive.org/web/20051218083627/http://artyzm.com/world/d/domenichino/sibyl.htm] *''Legende SS. Nilus in Bartolomej'', 1608–1610, opatija Grottaferrata [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191644/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg |date=2012-04-14 }}[http://www.learn. , /baroque/medium/domenich_rs82_2_293_090603.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191722/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg |date=2012-04-14 }} * ''Zmagolok'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.italica.rai.it/principali/argomenti/arte/bellori/arco.jpg], c. 1609, muzej Prado, Madrid *''Pot na Kalvarijo'', c. 1610, J. Paul Getty Museum, Los Angeles [https://web.archive.org/web/20060105002201/http://www.getty.edu/art/collections/objects/o841.html] *''Zadnje obhajilo svetega Jeronima'', 1614, Vatikanska pinakoteka [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala12_02_048.html] in [https://web.archive. org/web/20051101165612/http://www.artonline.it/img/large/p21-g118.jpg] *''Prizori iz življenja svete Cecilije'', 1612–1615, freske, San Luigi dei Francesi, [[Rim]] *''Pokrajina s svetim Hieronimom'', c. 1610, umetniška galerija in muzej Glasgow *''Pokrajina s Silvijo in satiri'', c. 1615–1620, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Aleksander in Timokleja'' [https://www.flickr.com/photos/26957617@N08/6414059465/], c. 1615, muzej Louvre *''Resnica, ki jo razkrije čas'' (v sodelovanju z Agostinom Tassijem), c. 1622, freska Palazzo Costaguti, Rim) *''Kumajska sibila'', 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Madona rožnega venca'', 1617–1622/25 (Pinacoteca Nazionale di Bologna) *''Devica z otrokom s svetima Janezom Krstnikom in Petronijem'', 1626–1629, Pinacoteca di Brera, Milano (deponirano v Galleria Nazionale d’Arte Antica, Rim) *"Sveta Agneza", c. 1620, Kraljeva zbirka, Hampton Court * ''Madona iz Loreta s svetimi Janezom Krstnikom, Paternianom in Anthonyjem Abatom'' [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191728/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg |date=2012-04-14 }}, c. 1618–19, Muzej umetnosti Severne Karoline) *''The Ascension of St. Paul'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *''Rinaldo in Armida'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=20891], c. 1620–21, Louvre, Pariz *''Mučeništvo sv. Petra mučenika'' [http://www.pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305210056/http://pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55 |date=2016-03-05 }} (po Tizianu), c. 1619–1621, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Življenje Apolona'', 1616–18, freske, Stanza di Apollo, Villa Aldobrandini (Belvedere), Frascati (zdaj večinoma v Narodni galeriji, London) *''Štirje evangelisti'' in ''Prizori iz življenja sv. Andreja'', 1622–1627, freske v pendantivih in koru Sant'Andrea della Valle, Rim [http://www. .learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_270_090603.jpg Matthew][http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_273.jpg .columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_277_090603.jpg Luka]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *''Pokrajina s Herkulom in Ahelojem'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18494], c. 1622–23, Louvre, Pariz *''Vizija Kristusa in Boga Očeta svetega Ignacija Lojolskega'', c. 1622, Muzej umetnosti okrožja Los Angeles *''Pokrajina z begom v Egipt'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18499], c. 1623, Louvre, Pariz *''Pokrajina z otrokom, ki prevrne vino'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=28413], c. 1603–1605, Louvre, Pariz * ''Ukor Adama in Eve'' [https://web.archive.org/web/20051120113005/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=360], c, 1623–1625, Musée des Beax-Arts, Grenoble *''Alegorija kmetijstva, astronomije in arhitekture'', c. 1624–25, Galleria Sabauda, Torino * ''Ukor Adama in Eve'' [https://archive.today/20121214103736/http://www.nga.gov/cgi-bin/pinfo?Object=111270+0+none], 1626, Narodna galerija Art, Washington DC *''Mučeništvo sv. Agneze'', c. 1619–22/25, Pinacoteca Nazionale di Bologna * ''Adonisova smrt'', ''Apolon in hijacint'' in ''Narcis'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.artonline.it/img/large/p06-g118.jpg], freske, 1603–04, Palazzo Farnese, Rim *''Mučeništvo sv. Sebastijana'', 1625–1630, sv. Petra, Rim (zdaj Santa Maria degli Angeli, Rim) *''Vnebovzetje Device Marije'', 1616–17, Santa Maria di Trastevere, Rim *''Pokrajina z Erminijo in pastirji'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18498], c. 1623–1625?, Louvre, Pariz *''Pokrajina s Herkulom in Kakom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18496], c. 1622–23, [[Louvre]], Pariz *''Sveta Cecilija z angelom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18695], c. 1617–18, Louvre, Pariz *''Izakova žrtev'', c. 1627–28, muzej Prado, Madrid * ''Prizori iz življenja San Gennaro'' [https://web.archive.org/web/20051120124656/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=588], 1631–1641, freske, Cappella del Tesoro di San Gennaro, katedrala v Neaplju * ''Pokrajina s Tobiasom, ki se drži ribe'' [http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/domenichino-landscape-with-tobias-laying-hold-of-the-fish], c. 1610–1612, Nacionalna galerija, London *''Marija Magdalena v slavi'', c. 1620, Ermitaž, Sankt Peterburg * ''Sibila'', XVII st., M. Umetnostna galerija Žilinskas, [[Kaunas]], [[Litva]] *''Prikaz angelov sv. Jeronima'', Muzej Prado, Madrid. *''Glava Janeza Krstnika'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.academiacolecciones.com/pinturas/inventario.php?id=0609|title=Zampieri, Domenico, Il Domenichino - La cabeza del Bautista|last=Fernando|first=Real Academia de BBAA de San|website=Academia Colecciones|language=es|access-date=2020-03-25}}</ref> Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. ==Galerija== {{Clear}} <gallery mode="packed-hover" heights="154"> File:Domenichino - Portrait of Guido Reni - WGA06402.jpg|''Portret Guido Reni'', 1603–04 File:LastCommunion.jpg|''Zadnje obhajilo sv.HiJeronima'', 1614, Pinacoteca Vaticana File:Domenichino - Diana and her Nymphs, 1616-17.jpg|Detajl iz ''Diana in njene nimfe'', 1616–17 File:Domenichino.jpg|''Sv. Cecilia igra violo'', 1618 File:Domenichino - Paesaggio fluviale con barcaioli, pescatori e una coppia elegante.jpg|ečna pokrajina s čolnarji in ribiči, elegantnim parom, ki se sprehaja ob obali File:Domenichino - Madonna and Child with St Petronius and St John the Evangelist - WGA06399.jpg|''Madona z otrokom s sv. Petronijem in sv. Janezom Evangelistom'' File:ApparitionBVM&Gennaro.jpg|''Prikaz Device z otrokom in San Gennaro pri čudežni oljni svetilki'', 1637–38, Cathedral of Naples File:Domenichino, The Rebuke of Adam and Eve, 1626, NGA 111718.jpg|kor Adama in Eve, 1626, 1626, National Gallery of Art File:La cabeza del Bautista (Domenichino).jpg|''Glava Janeza Krstnika''. Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. File:Domenichino - A Triumphal Arch of Allegories - WGA06409.jpg|''Slavolok'', Prado Museum, Madrid. File:2872-saint-agnes-domenichino.jpg|Neža iz Rima z angeli in jagnjetom </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category| Domenichino}} *[https://artuk.org/discover/artworks/search/actor:domenichino-15811641 Art UK bio] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Domenichino Leigh Harrison Hunt (1913). Domenichino In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/d/domenich/biograph.html Brief biography at Web Gallery of Art] *[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=rs_display_res&critere=dominiquin+1581&operator=AND&photoOnly=true&nbToDisplay=20&langue=fr Domenico in the Louvre] *[http://pintura.aut.org/BU04?AutNum=11.844?EmpNum=15187 Domenico at Ciudad de la pintura website] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/13424 ''Orazio and Artemisia Gentileschi''], a fully digitized exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries, which contains material on Domenichino (see index) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] 5773cbkp2sr9nfdjbjodnvpakooxo39 6771062 6771060 2026-10-27T14:14:58Z TadejM 738 --archive.today 6771062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Domenichino | image = Dominique_zampieri_bm_116.jpg | caption = Domenichino, na portretu neznanega umetnika | birthname = Domenico Zampieri | location = [[Bologna]], [[Papeške države]] | nationality = [[italijani|italijan]] | field = [[slikarstvo]] | training = | movement = [[barok]] | works = | patrons = | awards = }} [[Slika:Domenichino - La caccia di Diana (Galleria Borghese).jpg|thumb|Mitološko platno ''Diana na lovu'']] [[Slika:Domenichino_-_Saint_Cecilia_Playing_the_Viol_01.jpg|thumb|Prizori iz življenja [[sv. Cecilija|sv. Cecilije]] (eden od prizorov)]] '''Domenico Zampieri''' (znan kot '''Domenichino'''), [[italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]] in [[arhitekt]], * [[21. oktober]] [[1581]], [[Bologna]], † [[6. april]] [[1641]], [[Neapelj]] Šolal se je pri [[Annibale Carracci|Annibalu Carracciju]]. Leta 1602 je slikal freske v [[palača Farnese|palači Farnese]]. Pozneje jih je sam izdeloval v [[rim]]skih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] ter [[palača]]h. Je predstavnik klasičnega baroka, s preprostimi kompozicijami, zadržanimi gibi figur, umirjeno svetlobo ter z skrbno izbranimi in čistimi [[barva]]mi. Med letoma 1621/23 je bil [[vatikan]]ski arhitekt. == Življenje == [[File:Domenichino (Domenico Zampieri) (Italian) - The Way to Calvary - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|''Pot na Kalvarijo'', ok. 1610]] Domenichino se je rodil v Bologni kot sin čevljarja in tam sprva študiral pri Denisu Calvaertu. Po prepiru s Calvaertom je odšel delati v ''Accademia degli Incamminati'' pri Carraccijih, kjer so ga zaradi majhne rasti poimenovali ''Domenichino'', kar v italijanščini pomeni »mali Domenico«. Leta 1602 je zapustil Bologno in odšel v [[Rim]] ter postal eden najbolj nadarjenih vajencev, ki so se pojavili pod nadzorom [[Annibale Carracci| Annibale Carraccija]]. Kot mlad umetnik v Rimu je živel s svojima nekoliko starejšima bolonjskima kolegoma Albanijem in [[Guido Reni|Guidom Renijem]] ter deloval ob Lanfrancu, ki je kasneje postal glavni tekmec. Poleg pomoči Annibaleju pri dokončanju njegovih fresk v Galeriji Farnese, vključno z ''Devico z samorogom'' (ok. 1604–05), je naslikal tri lastne freske v Loggia del Giardino v Palači Farnese ok. 1603–04. S podporo monsinjorja Giovannija Battiste Agucchija, majordoma kardinala Aldobrandinija in pozneje [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]], ter Giovannijevega brata kardinala Girolama Agucchija, je Domenichino pridobil nadaljnje naloge v Rimu. Njegov najpomembnejši projekt prvega desetletja je bila okrasitev Cappella dei Santissimi Fondatori v srednjeveški baziliki opatije Grottaferrata (1608–1610), kakšnih 20 kilometrov izven Rima, kjer je bil titularni opat Odoardo Farnese. Medtem je dokončal freske ok. 1604–05 v cerkvi Sant'Onofrio, lažni štukaturni okras iz leta 1606–07 v Palazzo Mattei, velik prizor ''Bičanja sv. Andreja'' v San Gregorio Magno, naslikan v konkurenci z Renijevo fresko, ki je obrnjena proti njej, in strop s prizori iz ''Dianinega življenja'', 1609, v vili Odescalchi v Bassano di Sutri (danes Bassano Romano). Po smrti Annibale Carraccija leta 1609 učenci, ki so sledili Annibalejevemu rimskemu slogu, vključno z Domenichinom in Francescom Albanijem, niso bili tako uspešni pri pridobivanju najprestižnejših naročil kot Guido Reni. Kot je Donald Posner izjavil v svoji vplivni tezi, »Rimski slog Annibale Carracci in njegova šola,.. je treba poudariti, da je hud klasicizem Annibalejevega poznega sloga v Rimu tako živel le približno pet let. .«<ref>Posner, ''The Roman Style of Annibale Carracci and His School'' (New York: 1962), p. 236.</ref> Po drugi strani pa bolonjski biograf Malvasia navaja, da je bil »samo Guido [Reni] postavljen pred vse druge, Guido je bil sam razglašen in dobro obravnavan, medtem ko [Domenichino], nasprotno, ni bil priznan ali pa je bil nenehno slabo ravnan v honorarjih, ki jih je dobil, tako da je ostal brez naročil in zavrnjen. Zato je bil prisiljen prositi za delo, z veliko truda, prek posrednikov in za vsako ceno ... enako je veljalo za ''Bičanje svetega Andreja'', ki je bilo naslikano za sto petdeset skudov, medtem ko je bil primer ''Čaščenja križa'' na nasprotni steni plačan štiristo skudov Guidu.« <ref>C. C. Malvasia ''Lives of Domenichino and Francesco Gessi'' E. Cropper, L. Pericolo (eds.) 2013, p. 65.</ref> Ena od Domenichinovih mojstrovin, njegove freske ''Prizori iz življenja svete Cecilije'' v kapeli Polet v [[San Luigi dei francesi]], je bila naročena leta 1612 in dokončana leta 1615. Hkrati je naslikal svojo prvo in najbolj slavno oltarno sliko ''[[Zadnje obhajilo sv. Hieronima (Domenichino) |Zadnje obhajilo sv. Hieronima]]'' za cerkev San Girolamo della Carità (podpisano in datirano, 1614). Kasneje bi jo ocenili kot primerljivo z Rafaelovo veliko ''[[Spremenjenje na gori (Rafael)|Spremenjenje na gori]]'' in celo kot »najboljšo sliko na svetu«. Do poznega leta 1616 je Domenichino zasnoval kasetiran strop z ''Vnebovzetjem Device Marije'' v [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |baziliki Santa Maria in Trastevere]]; in začel cikel desetih fresk, ki prikazujejo ''Apolonovo življenje'', v vrtnem paviljonu vile Aldobrandini (Belvedere) v [[Frascati]]ju, kjer mu je pomagal Giovanni Battista Viola, bolonjski umetnik, ki je bil, tako kot sam Domenichino, pionir v razvoj klasicističnega [[krajinsko slikarstvo|krajinskega slikarstva]]. Od leta 1617 do 1621 je bil Domenichino odsoten iz Rima, deloval je v Bologni in v Fanu, kjer je med 1618–19 freskiral kapelo Nolfi v stolnici v Fanu s ''Prizori iz življenja Device Marije''. Z izvolitvijo Bolonjčana papeža Gregorja XV. leta 1621 se je Domenichino vrnil v Rim. Imenovan za papeškega arhitekta (zgradil je malo, a pustil risbe za različne projekte, predvsem za fasado [[Sant'Andrea della Valle]] in načrt za cerkev [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim| sv. Ignacija Lojolskega]], obe v Rimu), je kljub temu še naprej najbolj aktiven kot slikar, in pridobil številna naročila za [[oltarni nastavek|oltarne slike]] v rimskih cerkvah (San Lorenzo in Miranda, 1626–27, sv. Giovanni Evangelista e Petronio dei Bolognesi, 1626–1629, Santa Maria della Vittoria, 1629–30, in sv. Peter – 116305). V 20. letih 16. stoletja je v Rimu izdelal tudi številne freske: strop v Palazzo Costaguti (ok. 1622); [[prezbiterij|kor]] in [[pendantiv]]e v Sant'Andrea della Valle, kjer je deloval v hudi konkurenci z Lanfrancom, ki je naslikal kupolo nad Domenichinovimi pendantivi; in pendative v San Silvestro al Quirinale (ok. 1628) in San Carlo ai Catinari (1628–30). Kljub svoji dejavnosti v Rimu se je Domenichino leta 1631 odločil zapustiti mesto, da bi prevzel najbolj prestižno in zelo donosno naročilo v Neaplju, dekoracijo Cappella del Tesoro di San Gennaro v [[Neapeljska stolnica|Neapeljski stolnici]]. ''Prizori iz življenja San Gennaro'' so ga okupirali do konca življenja. Naslikal je štiri velike lunete, štiri pendantive in dvanajst prizorov v sofitih obokov, vse v freskah, plus tri velike oltarne slike v olju na bakru. Umrl je, morda zaradi strupa v rokah ljubosumne neapeljske kabale, preden je dokončal četrto oltarno sliko ali kupolo, ki jo je pozneje poslikal Lanfranco. Ob njegovi smrti je bil Domenichinov glavni pomočnik obskurni slikar iz Asisija Francesco Raspantino, ki je podedoval mojstrov atelje. Pred tem so bili Domenichinovi glavni učenci Alessandro Fortuna, Giovanni Battista Ruggieri, Antonio Alberti po imenu Barbalonga, Francesco Cozza, Andrea Camassei in Giovanni Angelo Canini. Drugi, ki so študirali v njegovem studiu, so Poussin, Pietro Testa in njegov bodoči biograf Giovanni Pietro Bellori. Domenichinovo delo, ki se je razvilo predvsem iz Rafaelovih in Carraccijevih primerov, zrcali teoretične zamisli njegovega prijatelja Giovannija Battiste Agucchija, s katerim je slikar sodeloval pri ''Traktatu o slikarstvu''. Portret Agucchija v Yorku je bil včasih pripisan Domenichinu, zdaj pa naj bi ga naslikal [[Annibale Carracci]], še en prijatelj. Predstavlja tisto, kar bi postalo znano kot klasično idealistična umetnost, katere cilj je preseči nepopolnost narave z razvojem "Ideje lepote" (''idea del bello'') s preučevanjem in posnemanjem najboljših primerov antične in renesančne umetnosti. Posnemanje v tem smislu ni kopiranje, temveč ustvarjalni proces, ki ga navdihuje retorična teorija, pri čemer se spoštovani modeli ne le posnemajo, ampak tudi presežejo. Eden najbolj znanih incidentov v zgodovini umetnosti, ki se je osredotočil na koncepte posnemanja, se je pojavil, ko je Lanfranco obtožil Domenichina plagiatorstva, zlasti da je ukradel zasnovo svojega velikega ''Zadnjega obhajila sv. Hieronima'' z oltarne slike iste teme v Bologni njegov nekdanji učitelj Agostino Carracci. Da bi dokazal svojo tezo, je Lanfranco razširil grafiko po Agostinovi sliki, kar je spodbudilo slikarje in kritike, da so se postavili na stran, od katerih je večina – vključno s [[Nicolas Poussin|Poussinom]] in antikvaristom, kritikom in biografom Bellorijem – odločno zagovarjala Domenichinovo delo kot hvale vredno posnemanje. Poleg zanimanja za teorijo slikarstva (bil je dobro izobražen in načitan) je bil Domenichino predan glasbi, ne kot izvajalec, ampak izumljanju [[glasbilo|glasbil]], primernih za ''stile moderno'' ali tisto, kar je [[Claudio Monteverdi]] poimenoval ''seconda pratica''. Tako kot Domenichinove slike so bili njeni viri v starodavnih modelih in so bile usmerjene v jasnost izraza, ki bi lahko ganila občinstvo. Kot je trdil florentinski skladatelj Giulio Caccini in je Domenichino zagotovo verjel, je bil cilj skladatelja/umetnika »preganjati strast uma«. Za dosego tega cilja je Domenichino posvetil posebno pozornost ekspresivnim kretnjam. Približno 1750 risb v kraljevi zbirki na gradu Windsor priča o vztrajnem študiju, na katerem temelji Domenichinovo delo – figuralnih, arhitekturnih, dekorativnih, krajinskih, celo karikaturnih – in o slikarjevi briljantnosti kot risarju. V ''Balance'' Rogerja de Pilesa iz leta 1708, ki je poskušal kvantificirati in primerjati veličino slikarjev v štirih kategorijah (noben umetnik ni nikoli dosegel ocene nad 18 v nobeni kategoriji), je francoski kritik Domenichinu podelil 17 točk za risbo (''dessein''), 17 točk. za izraz, 15 za kompozicijo, a le 9 kot kolorist. Domenichinov sestavljeni rezultat 58 sta kljub temu presegla le [[Raffaello Santi|Rafael]] in [[Peter Paul Rubens]] in je bil enak Carraccijevim. === Ruskinova kritika === [[File:Zampieri_St_John_Evangelist.jpg|thumb|250px|right| ''Sveti Janez Evangelist'' (ok. 1621-1629)]] Ravnotežje odraža Domenichinov visok položaj v zgodovini evropskega okusa – dokler [[John Ruskin]] v 1840-ih ni zapisal svojih uničujočih napadov na bolonjsko baročno slikarstvo v svojih ''Modernih slikarjih''. Ruskin je Carraccijeve in njegove privržence obsodil kot »neiskrene«. Za Ruskina ni bilo povsem iskrene ali velike umetnosti iz 17. stoletja in vse je bilo dvakrat prekleto kot »eklektično«. Sodobni raziskovalci, kot so Luigi Serra, John Pope-Hennessy, Evelina Borea in Richard Spear, ki je leta 1982 izdal prvi kataloški ''raisonné'' vseh Domenichinovih slik in pripravljalnih risb, so umetnika obudili z viktorijanskega pokopališča in mu ponovno uveljavili mesto med najpomembnejši in najvplivnejši slikarji Italije 17. stoletja. Leta 1996 je bila prva večja razstava njegovih del v [[Beneška palača, Rim|Beneški palači]] v Rimu. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Domenichino (Domenico Zampieri), The Adoration of the Shepherds, c. 1607-10, Oil on canvas, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland.jpg|''Čaščenje pastirjev'', ok. 1607–1610, Olje na platnu, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland File:Domenichino - Paesaggio con Tobias.jpg|Domenichino – '' Pokrajina s Tobijem'', ok. 1610-1613 File:El sacrificio de Isaac (Domenichino).jpg|''Žrtvovanje Izaka'', 1627–28 Image:DomenichinounicornPalFarnese.jpg|''Devica z samorogom '', ok. 1604–05, freska v Palazzo Farnese v Rimu, po načrtu Annibale Carracci </gallery> == Izbrana dela == *''[[Sveti Janez Evangelist (Domenichino)|Sveti Janez Evangelist]]'', 1621–1629 (na dražbi v Londonu decembra 2009 za več kot 9,2 milijona funtov, kupil ga je drug kupec pod pogojem, da bo dano na ogled za tri mesece vsako leto).<ref>[ttp://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23741650-details/Glyndebourne+family+to+sell+Old +Master+for+10+million/article.do Družina Glyndebourne prodaja Old Master za 10 milijonov funtov], London Evening Standard, 9. september 2009</ref><ref>[https://www.theguardian.com/artanddesign /2010/may/18/saved-painting-domenichino-national-gallery 'Saved' Domenichino slika posojena Narodni galeriji], Guardian, 18. maj 2010</ref> *''[[Čaščenje pastirjev (Domenichino)|Čaščenje pastirjev]]'' c. 1607–1610 *''[[Lokostrelsko tekmovanje Diane in njenih nimf]]'', c. 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Devica, otrok Jezus in Janez Krstnik'' (''Madona tišine''), c. 1605, [[Louvre]] [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18811] *''Devica z samorogom'', c. 1604–05, Galerija Farnese, [[Palača Farnese]], Rim; freska po zasnovi Annibale Carraccija *''Abraham vodi Izaka k žrtvovanju'', 1602, Kimbell Art Museum, Ft. Worth [https://web.archive.org/web/20051227210303/http://www.kimbellart.org/database/index.cfm?detail=yes&ID=AP%201982.03] *''Pokrajina s Kristusovim krstom'' (v sodelovanju z G. B. Violo?), c. 1603, Kunsthaus, Zürich [https://web.archive.org/web/20060727073510/http://www.kunsthaus.ch/cgi-bin/kunsthaus?ID=GGAnQX8AAAAEAAAQhKB0AAAAS&Q=&S=2%3A1%3A18 3A%3A%3A12%3A%3A%3A1%3A%3A&P=0&MT=glavni] *''Pokrajina z begom v Egipt'', c. 1605–06, Allen Memorial Art Museum, Oberlin College * ''Portret kardinala Girolama Agucchija''[https://web.archive.org/web/20071031102008/https://www.artonline.it/img/large/p08-g118.jpg], c. 1604–05, Uffizi, Firence *''Pokrajina z ribiči, lovci in pericami'', c. 1604–05, Galerija slik Kristusove cerkve, Oxford * ''Pokrajina s prehodom čez reko'' [https://web.archive.org/web/20051207160243/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga02_090503.jpg], c. 1604–05, Galleria Doria Pamphilj, Rim *''Bičanje sv. Andreja'', 1609, San Gregorio Magno, Rim * ''Vnebohod sv. Pavla''[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *"Prizori iz Dianinega življenja", 1609, Palazzo Giustiniani, zdaj Odescalchi, Bassano di Sutri (Rim) *"Posvetitev" rimskega cesarja, 1634–1636, [[Muzej Prado]], Madrid *''Pokrajina z utrdbami'', c. 1634–35, zbirka Denisa Mahona, London [https://web.archive.org/web/20051127015336/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=585] *"Kumska sibila", c. 1610, Pinacoteca Capitolina, Rim [https://web.archive.org/web/20051218083627/http://artyzm.com/world/d/domenichino/sibyl.htm] *''Legende SS. Nilus in Bartolomej'', 1608–1610, opatija Grottaferrata [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191644/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg |date=2012-04-14 }}[http://www.learn. , /baroque/medium/domenich_rs82_2_293_090603.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191722/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg |date=2012-04-14 }} * ''Zmagolok'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.italica.rai.it/principali/argomenti/arte/bellori/arco.jpg], c. 1609, muzej Prado, Madrid *''Pot na Kalvarijo'', c. 1610, J. Paul Getty Museum, Los Angeles [https://web.archive.org/web/20060105002201/http://www.getty.edu/art/collections/objects/o841.html] *''Zadnje obhajilo svetega Jeronima'', 1614, Vatikanska pinakoteka [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala12_02_048.html] in [https://web.archive. org/web/20051101165612/http://www.artonline.it/img/large/p21-g118.jpg] *''Prizori iz življenja svete Cecilije'', 1612–1615, freske, San Luigi dei Francesi, [[Rim]] *''Pokrajina s svetim Hieronimom'', c. 1610, umetniška galerija in muzej Glasgow *''Pokrajina s Silvijo in satiri'', c. 1615–1620, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Aleksander in Timokleja'' [https://www.flickr.com/photos/26957617@N08/6414059465/], c. 1615, muzej Louvre *''Resnica, ki jo razkrije čas'' (v sodelovanju z Agostinom Tassijem), c. 1622, freska Palazzo Costaguti, Rim) *''Kumajska sibila'', 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Madona rožnega venca'', 1617–1622/25 (Pinacoteca Nazionale di Bologna) *''Devica z otrokom s svetima Janezom Krstnikom in Petronijem'', 1626–1629, Pinacoteca di Brera, Milano (deponirano v Galleria Nazionale d’Arte Antica, Rim) *"Sveta Agneza", c. 1620, Kraljeva zbirka, Hampton Court * ''Madona iz Loreta s svetimi Janezom Krstnikom, Paternianom in Anthonyjem Abatom'' [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191728/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg |date=2012-04-14 }}, c. 1618–19, Muzej umetnosti Severne Karoline) *''The Ascension of St. Paul'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *''Rinaldo in Armida'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=20891], c. 1620–21, Louvre, Pariz *''Mučeništvo sv. Petra mučenika'' [http://www.pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305210056/http://pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55 |date=2016-03-05 }} (po Tizianu), c. 1619–1621, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Življenje Apolona'', 1616–18, freske, Stanza di Apollo, Villa Aldobrandini (Belvedere), Frascati (zdaj večinoma v Narodni galeriji, London) *''Štirje evangelisti'' in ''Prizori iz življenja sv. Andreja'', 1622–1627, freske v pendantivih in koru Sant'Andrea della Valle, Rim [http://www. .learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_270_090603.jpg Matthew][http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_273.jpg .columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_277_090603.jpg Luka]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *''Pokrajina s Herkulom in Ahelojem'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18494], c. 1622–23, Louvre, Pariz *''Vizija Kristusa in Boga Očeta svetega Ignacija Lojolskega'', c. 1622, Muzej umetnosti okrožja Los Angeles *''Pokrajina z begom v Egipt'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18499], c. 1623, Louvre, Pariz *''Pokrajina z otrokom, ki prevrne vino'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=28413], c. 1603–1605, Louvre, Pariz * ''Ukor Adama in Eve'' [https://web.archive.org/web/20051120113005/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=360], c, 1623–1625, Musée des Beax-Arts, Grenoble *''Alegorija kmetijstva, astronomije in arhitekture'', c. 1624–25, Galleria Sabauda, Torino *''Mučeništvo sv. Agneze'', c. 1619–22/25, Pinacoteca Nazionale di Bologna * ''Adonisova smrt'', ''Apolon in hijacint'' in ''Narcis'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.artonline.it/img/large/p06-g118.jpg], freske, 1603–04, Palazzo Farnese, Rim *''Mučeništvo sv. Sebastijana'', 1625–1630, sv. Petra, Rim (zdaj Santa Maria degli Angeli, Rim) *''Vnebovzetje Device Marije'', 1616–17, Santa Maria di Trastevere, Rim *''Pokrajina z Erminijo in pastirji'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18498], c. 1623–1625?, Louvre, Pariz *''Pokrajina s Herkulom in Kakom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18496], c. 1622–23, [[Louvre]], Pariz *''Sveta Cecilija z angelom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18695], c. 1617–18, Louvre, Pariz *''Izakova žrtev'', c. 1627–28, muzej Prado, Madrid * ''Prizori iz življenja San Gennaro'' [https://web.archive.org/web/20051120124656/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=588], 1631–1641, freske, Cappella del Tesoro di San Gennaro, katedrala v Neaplju * ''Pokrajina s Tobiasom, ki se drži ribe'' [http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/domenichino-landscape-with-tobias-laying-hold-of-the-fish], c. 1610–1612, Nacionalna galerija, London *''Marija Magdalena v slavi'', c. 1620, Ermitaž, Sankt Peterburg * ''Sibila'', XVII st., M. Umetnostna galerija Žilinskas, [[Kaunas]], [[Litva]] *''Prikaz angelov sv. Jeronima'', Muzej Prado, Madrid. *''Glava Janeza Krstnika'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.academiacolecciones.com/pinturas/inventario.php?id=0609|title=Zampieri, Domenico, Il Domenichino - La cabeza del Bautista|last=Fernando|first=Real Academia de BBAA de San|website=Academia Colecciones|language=es|access-date=2020-03-25}}</ref> Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. ==Galerija== {{Clear}} <gallery mode="packed-hover" heights="154"> File:Domenichino - Portrait of Guido Reni - WGA06402.jpg|''Portret Guido Reni'', 1603–04 File:LastCommunion.jpg|''Zadnje obhajilo sv.HiJeronima'', 1614, Pinacoteca Vaticana File:Domenichino - Diana and her Nymphs, 1616-17.jpg|Detajl iz ''Diana in njene nimfe'', 1616–17 File:Domenichino.jpg|''Sv. Cecilia igra violo'', 1618 File:Domenichino - Paesaggio fluviale con barcaioli, pescatori e una coppia elegante.jpg|ečna pokrajina s čolnarji in ribiči, elegantnim parom, ki se sprehaja ob obali File:Domenichino - Madonna and Child with St Petronius and St John the Evangelist - WGA06399.jpg|''Madona z otrokom s sv. Petronijem in sv. Janezom Evangelistom'' File:ApparitionBVM&Gennaro.jpg|''Prikaz Device z otrokom in San Gennaro pri čudežni oljni svetilki'', 1637–38, Cathedral of Naples File:Domenichino, The Rebuke of Adam and Eve, 1626, NGA 111718.jpg|kor Adama in Eve, 1626, 1626, National Gallery of Art File:La cabeza del Bautista (Domenichino).jpg|''Glava Janeza Krstnika''. Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. File:Domenichino - A Triumphal Arch of Allegories - WGA06409.jpg|''Slavolok'', Prado Museum, Madrid. File:2872-saint-agnes-domenichino.jpg|Neža iz Rima z angeli in jagnjetom </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category| Domenichino}} *[https://artuk.org/discover/artworks/search/actor:domenichino-15811641 Art UK bio] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Domenichino Leigh Harrison Hunt (1913). Domenichino In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/d/domenich/biograph.html Brief biography at Web Gallery of Art] *[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=rs_display_res&critere=dominiquin+1581&operator=AND&photoOnly=true&nbToDisplay=20&langue=fr Domenico in the Louvre] *[http://pintura.aut.org/BU04?AutNum=11.844?EmpNum=15187 Domenico at Ciudad de la pintura website] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/13424 ''Orazio and Artemisia Gentileschi''], a fully digitized exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries, which contains material on Domenichino (see index) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] f2m2mnus0fc5ebq742j87okl69kzy1w 6771063 6771062 2026-10-27T14:15:25Z TadejM 738 --archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]] 6771063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Domenichino | image = Dominique_zampieri_bm_116.jpg | caption = Domenichino, na portretu neznanega umetnika | birthname = Domenico Zampieri | location = [[Bologna]], [[Papeške države]] | nationality = [[italijani|italijan]] | field = [[slikarstvo]] | training = | movement = [[barok]] | works = | patrons = | awards = }} [[Slika:Domenichino - La caccia di Diana (Galleria Borghese).jpg|thumb|Mitološko platno ''Diana na lovu'']] [[Slika:Domenichino_-_Saint_Cecilia_Playing_the_Viol_01.jpg|thumb|Prizori iz življenja [[sv. Cecilija|sv. Cecilije]] (eden od prizorov)]] '''Domenico Zampieri''' (znan kot '''Domenichino'''), [[italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]] in [[arhitekt]], * [[21. oktober]] [[1581]], [[Bologna]], † [[6. april]] [[1641]], [[Neapelj]] Šolal se je pri [[Annibale Carracci|Annibalu Carracciju]]. Leta 1602 je slikal freske v [[palača Farnese|palači Farnese]]. Pozneje jih je sam izdeloval v [[rim]]skih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] ter [[palača]]h. Je predstavnik klasičnega baroka, s preprostimi kompozicijami, zadržanimi gibi figur, umirjeno svetlobo ter z skrbno izbranimi in čistimi [[barva]]mi. Med letoma 1621/23 je bil [[vatikan]]ski arhitekt. == Življenje == [[File:Domenichino (Domenico Zampieri) (Italian) - The Way to Calvary - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|''Pot na Kalvarijo'', ok. 1610]] Domenichino se je rodil v Bologni kot sin čevljarja in tam sprva študiral pri Denisu Calvaertu. Po prepiru s Calvaertom je odšel delati v ''Accademia degli Incamminati'' pri Carraccijih, kjer so ga zaradi majhne rasti poimenovali ''Domenichino'', kar v italijanščini pomeni »mali Domenico«. Leta 1602 je zapustil Bologno in odšel v [[Rim]] ter postal eden najbolj nadarjenih vajencev, ki so se pojavili pod nadzorom [[Annibale Carracci| Annibale Carraccija]]. Kot mlad umetnik v Rimu je živel s svojima nekoliko starejšima bolonjskima kolegoma Albanijem in [[Guido Reni|Guidom Renijem]] ter deloval ob Lanfrancu, ki je kasneje postal glavni tekmec. Poleg pomoči Annibaleju pri dokončanju njegovih fresk v Galeriji Farnese, vključno z ''Devico z samorogom'' (ok. 1604–05), je naslikal tri lastne freske v Loggia del Giardino v Palači Farnese ok. 1603–04. S podporo monsinjorja Giovannija Battiste Agucchija, majordoma kardinala Aldobrandinija in pozneje [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]], ter Giovannijevega brata kardinala Girolama Agucchija, je Domenichino pridobil nadaljnje naloge v Rimu. Njegov najpomembnejši projekt prvega desetletja je bila okrasitev Cappella dei Santissimi Fondatori v srednjeveški baziliki opatije Grottaferrata (1608–1610), kakšnih 20 kilometrov izven Rima, kjer je bil titularni opat Odoardo Farnese. Medtem je dokončal freske ok. 1604–05 v cerkvi Sant'Onofrio, lažni štukaturni okras iz leta 1606–07 v Palazzo Mattei, velik prizor ''Bičanja sv. Andreja'' v San Gregorio Magno, naslikan v konkurenci z Renijevo fresko, ki je obrnjena proti njej, in strop s prizori iz ''Dianinega življenja'', 1609, v vili Odescalchi v Bassano di Sutri (danes Bassano Romano). Po smrti Annibale Carraccija leta 1609 učenci, ki so sledili Annibalejevemu rimskemu slogu, vključno z Domenichinom in Francescom Albanijem, niso bili tako uspešni pri pridobivanju najprestižnejših naročil kot Guido Reni. Kot je Donald Posner izjavil v svoji vplivni tezi, »Rimski slog Annibale Carracci in njegova šola,.. je treba poudariti, da je hud klasicizem Annibalejevega poznega sloga v Rimu tako živel le približno pet let. .«<ref>Posner, ''The Roman Style of Annibale Carracci and His School'' (New York: 1962), p. 236.</ref> Po drugi strani pa bolonjski biograf Malvasia navaja, da je bil »samo Guido [Reni] postavljen pred vse druge, Guido je bil sam razglašen in dobro obravnavan, medtem ko [Domenichino], nasprotno, ni bil priznan ali pa je bil nenehno slabo ravnan v honorarjih, ki jih je dobil, tako da je ostal brez naročil in zavrnjen. Zato je bil prisiljen prositi za delo, z veliko truda, prek posrednikov in za vsako ceno ... enako je veljalo za ''Bičanje svetega Andreja'', ki je bilo naslikano za sto petdeset skudov, medtem ko je bil primer ''Čaščenja križa'' na nasprotni steni plačan štiristo skudov Guidu.« <ref>C. C. Malvasia ''Lives of Domenichino and Francesco Gessi'' E. Cropper, L. Pericolo (eds.) 2013, p. 65.</ref> Ena od Domenichinovih mojstrovin, njegove freske ''Prizori iz življenja svete Cecilije'' v kapeli Polet v [[San Luigi dei francesi]], je bila naročena leta 1612 in dokončana leta 1615. Hkrati je naslikal svojo prvo in najbolj slavno oltarno sliko ''[[Zadnje obhajilo sv. Hieronima (Domenichino) |Zadnje obhajilo sv. Hieronima]]'' za cerkev San Girolamo della Carità (podpisano in datirano, 1614). Kasneje bi jo ocenili kot primerljivo z Rafaelovo veliko ''[[Spremenjenje na gori (Rafael)|Spremenjenje na gori]]'' in celo kot »najboljšo sliko na svetu«. Do poznega leta 1616 je Domenichino zasnoval kasetiran strop z ''Vnebovzetjem Device Marije'' v [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |baziliki Santa Maria in Trastevere]]; in začel cikel desetih fresk, ki prikazujejo ''Apolonovo življenje'', v vrtnem paviljonu vile Aldobrandini (Belvedere) v [[Frascati]]ju, kjer mu je pomagal Giovanni Battista Viola, bolonjski umetnik, ki je bil, tako kot sam Domenichino, pionir v razvoj klasicističnega [[krajinsko slikarstvo|krajinskega slikarstva]]. Od leta 1617 do 1621 je bil Domenichino odsoten iz Rima, deloval je v Bologni in v Fanu, kjer je med 1618–19 freskiral kapelo Nolfi v stolnici v Fanu s ''Prizori iz življenja Device Marije''. Z izvolitvijo Bolonjčana papeža Gregorja XV. leta 1621 se je Domenichino vrnil v Rim. Imenovan za papeškega arhitekta (zgradil je malo, a pustil risbe za različne projekte, predvsem za fasado [[Sant'Andrea della Valle]] in načrt za cerkev [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim| sv. Ignacija Lojolskega]], obe v Rimu), je kljub temu še naprej najbolj aktiven kot slikar, in pridobil številna naročila za [[oltarni nastavek|oltarne slike]] v rimskih cerkvah (San Lorenzo in Miranda, 1626–27, sv. Giovanni Evangelista e Petronio dei Bolognesi, 1626–1629, Santa Maria della Vittoria, 1629–30, in sv. Peter – 116305). V 20. letih 16. stoletja je v Rimu izdelal tudi številne freske: strop v Palazzo Costaguti (ok. 1622); [[prezbiterij|kor]] in [[pendantiv]]e v Sant'Andrea della Valle, kjer je deloval v hudi konkurenci z Lanfrancom, ki je naslikal kupolo nad Domenichinovimi pendantivi; in pendative v San Silvestro al Quirinale (ok. 1628) in San Carlo ai Catinari (1628–30). Kljub svoji dejavnosti v Rimu se je Domenichino leta 1631 odločil zapustiti mesto, da bi prevzel najbolj prestižno in zelo donosno naročilo v Neaplju, dekoracijo Cappella del Tesoro di San Gennaro v [[Neapeljska stolnica|Neapeljski stolnici]]. ''Prizori iz življenja San Gennaro'' so ga okupirali do konca življenja. Naslikal je štiri velike lunete, štiri pendantive in dvanajst prizorov v sofitih obokov, vse v freskah, plus tri velike oltarne slike v olju na bakru. Umrl je, morda zaradi strupa v rokah ljubosumne neapeljske kabale, preden je dokončal četrto oltarno sliko ali kupolo, ki jo je pozneje poslikal Lanfranco. Ob njegovi smrti je bil Domenichinov glavni pomočnik obskurni slikar iz Asisija Francesco Raspantino, ki je podedoval mojstrov atelje. Pred tem so bili Domenichinovi glavni učenci Alessandro Fortuna, Giovanni Battista Ruggieri, Antonio Alberti po imenu Barbalonga, Francesco Cozza, Andrea Camassei in Giovanni Angelo Canini. Drugi, ki so študirali v njegovem studiu, so Poussin, Pietro Testa in njegov bodoči biograf Giovanni Pietro Bellori. Domenichinovo delo, ki se je razvilo predvsem iz Rafaelovih in Carraccijevih primerov, zrcali teoretične zamisli njegovega prijatelja Giovannija Battiste Agucchija, s katerim je slikar sodeloval pri ''Traktatu o slikarstvu''. Portret Agucchija v Yorku je bil včasih pripisan Domenichinu, zdaj pa naj bi ga naslikal [[Annibale Carracci]], še en prijatelj. Predstavlja tisto, kar bi postalo znano kot klasično idealistična umetnost, katere cilj je preseči nepopolnost narave z razvojem "Ideje lepote" (''idea del bello'') s preučevanjem in posnemanjem najboljših primerov antične in renesančne umetnosti. Posnemanje v tem smislu ni kopiranje, temveč ustvarjalni proces, ki ga navdihuje retorična teorija, pri čemer se spoštovani modeli ne le posnemajo, ampak tudi presežejo. Eden najbolj znanih incidentov v zgodovini umetnosti, ki se je osredotočil na koncepte posnemanja, se je pojavil, ko je Lanfranco obtožil Domenichina plagiatorstva, zlasti da je ukradel zasnovo svojega velikega ''Zadnjega obhajila sv. Hieronima'' z oltarne slike iste teme v Bologni njegov nekdanji učitelj Agostino Carracci. Da bi dokazal svojo tezo, je Lanfranco razširil grafiko po Agostinovi sliki, kar je spodbudilo slikarje in kritike, da so se postavili na stran, od katerih je večina – vključno s [[Nicolas Poussin|Poussinom]] in antikvaristom, kritikom in biografom Bellorijem – odločno zagovarjala Domenichinovo delo kot hvale vredno posnemanje. Poleg zanimanja za teorijo slikarstva (bil je dobro izobražen in načitan) je bil Domenichino predan glasbi, ne kot izvajalec, ampak izumljanju [[glasbilo|glasbil]], primernih za ''stile moderno'' ali tisto, kar je [[Claudio Monteverdi]] poimenoval ''seconda pratica''. Tako kot Domenichinove slike so bili njeni viri v starodavnih modelih in so bile usmerjene v jasnost izraza, ki bi lahko ganila občinstvo. Kot je trdil florentinski skladatelj Giulio Caccini in je Domenichino zagotovo verjel, je bil cilj skladatelja/umetnika »preganjati strast uma«. Za dosego tega cilja je Domenichino posvetil posebno pozornost ekspresivnim kretnjam. Približno 1750 risb v kraljevi zbirki na gradu Windsor priča o vztrajnem študiju, na katerem temelji Domenichinovo delo – figuralnih, arhitekturnih, dekorativnih, krajinskih, celo karikaturnih – in o slikarjevi briljantnosti kot risarju. V ''Balance'' Rogerja de Pilesa iz leta 1708, ki je poskušal kvantificirati in primerjati veličino slikarjev v štirih kategorijah (noben umetnik ni nikoli dosegel ocene nad 18 v nobeni kategoriji), je francoski kritik Domenichinu podelil 17 točk za risbo (''dessein''), 17 točk. za izraz, 15 za kompozicijo, a le 9 kot kolorist. Domenichinov sestavljeni rezultat 58 sta kljub temu presegla le [[Raffaello Santi|Rafael]] in [[Peter Paul Rubens]] in je bil enak Carraccijevim. === Ruskinova kritika === [[File:Zampieri_St_John_Evangelist.jpg|thumb|250px|right| ''Sveti Janez Evangelist'' (ok. 1621-1629)]] Ravnotežje odraža Domenichinov visok položaj v zgodovini evropskega okusa – dokler [[John Ruskin]] v 1840-ih ni zapisal svojih uničujočih napadov na bolonjsko baročno slikarstvo v svojih ''Modernih slikarjih''. Ruskin je Carraccijeve in njegove privržence obsodil kot »neiskrene«. Za Ruskina ni bilo povsem iskrene ali velike umetnosti iz 17. stoletja in vse je bilo dvakrat prekleto kot »eklektično«. Sodobni raziskovalci, kot so Luigi Serra, John Pope-Hennessy, Evelina Borea in Richard Spear, ki je leta 1982 izdal prvi kataloški ''raisonné'' vseh Domenichinovih slik in pripravljalnih risb, so umetnika obudili z viktorijanskega pokopališča in mu ponovno uveljavili mesto med najpomembnejši in najvplivnejši slikarji Italije 17. stoletja. Leta 1996 je bila prva večja razstava njegovih del v [[Beneška palača, Rim|Beneški palači]] v Rimu. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Domenichino (Domenico Zampieri), The Adoration of the Shepherds, c. 1607-10, Oil on canvas, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland.jpg|''Čaščenje pastirjev'', ok. 1607–1610, Olje na platnu, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland File:Domenichino - Paesaggio con Tobias.jpg|Domenichino – '' Pokrajina s Tobijem'', ok. 1610-1613 File:El sacrificio de Isaac (Domenichino).jpg|''Žrtvovanje Izaka'', 1627–28 Image:DomenichinounicornPalFarnese.jpg|''Devica z samorogom '', ok. 1604–05, freska v Palazzo Farnese v Rimu, po načrtu Annibale Carracci </gallery> == Izbrana dela == *''[[Sveti Janez Evangelist (Domenichino)|Sveti Janez Evangelist]]'', 1621–1629 (na dražbi v Londonu decembra 2009 za več kot 9,2 milijona funtov, kupil ga je drug kupec pod pogojem, da bo dano na ogled za tri mesece vsako leto).<ref>[http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23741650-details/Glyndebourne+family+to+sell+Old +Master+for+10+million/article.do Družina Glyndebourne prodaja Old Master za 10 milijonov funtov], London Evening Standard, 9. september 2009</ref><ref>[https://www.theguardian.com/artanddesign /2010/may/18/saved-painting-domenichino-national-gallery 'Saved' Domenichino slika posojena Narodni galeriji], Guardian, 18. maj 2010</ref> *''[[Čaščenje pastirjev (Domenichino)|Čaščenje pastirjev]]'' c. 1607–1610 *''[[Lokostrelsko tekmovanje Diane in njenih nimf]]'', c. 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Devica, otrok Jezus in Janez Krstnik'' (''Madona tišine''), c. 1605, [[Louvre]] [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18811] *''Devica z samorogom'', c. 1604–05, Galerija Farnese, [[Palača Farnese]], Rim; freska po zasnovi Annibale Carraccija *''Abraham vodi Izaka k žrtvovanju'', 1602, Kimbell Art Museum, Ft. Worth [https://web.archive.org/web/20051227210303/http://www.kimbellart.org/database/index.cfm?detail=yes&ID=AP%201982.03] *''Pokrajina s Kristusovim krstom'' (v sodelovanju z G. B. Violo?), c. 1603, Kunsthaus, Zürich [https://web.archive.org/web/20060727073510/http://www.kunsthaus.ch/cgi-bin/kunsthaus?ID=GGAnQX8AAAAEAAAQhKB0AAAAS&Q=&S=2%3A1%3A18 3A%3A%3A12%3A%3A%3A1%3A%3A&P=0&MT=glavni] *''Pokrajina z begom v Egipt'', c. 1605–06, Allen Memorial Art Museum, Oberlin College * ''Portret kardinala Girolama Agucchija''[https://web.archive.org/web/20071031102008/https://www.artonline.it/img/large/p08-g118.jpg], c. 1604–05, Uffizi, Firence *''Pokrajina z ribiči, lovci in pericami'', c. 1604–05, Galerija slik Kristusove cerkve, Oxford * ''Pokrajina s prehodom čez reko'' [https://web.archive.org/web/20051207160243/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga02_090503.jpg], c. 1604–05, Galleria Doria Pamphilj, Rim *''Bičanje sv. Andreja'', 1609, San Gregorio Magno, Rim * ''Vnebohod sv. Pavla''[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *"Prizori iz Dianinega življenja", 1609, Palazzo Giustiniani, zdaj Odescalchi, Bassano di Sutri (Rim) *"Posvetitev" rimskega cesarja, 1634–1636, [[Muzej Prado]], Madrid *''Pokrajina z utrdbami'', c. 1634–35, zbirka Denisa Mahona, London [https://web.archive.org/web/20051127015336/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=585] *"Kumska sibila", c. 1610, Pinacoteca Capitolina, Rim [https://web.archive.org/web/20051218083627/http://artyzm.com/world/d/domenichino/sibyl.htm] *''Legende SS. Nilus in Bartolomej'', 1608–1610, opatija Grottaferrata [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191644/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg |date=2012-04-14 }}[http://www.learn. , /baroque/medium/domenich_rs82_2_293_090603.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191722/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg |date=2012-04-14 }} * ''Zmagolok'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.italica.rai.it/principali/argomenti/arte/bellori/arco.jpg], c. 1609, muzej Prado, Madrid *''Pot na Kalvarijo'', c. 1610, J. Paul Getty Museum, Los Angeles [https://web.archive.org/web/20060105002201/http://www.getty.edu/art/collections/objects/o841.html] *''Zadnje obhajilo svetega Jeronima'', 1614, Vatikanska pinakoteka [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala12_02_048.html] in [https://web.archive. org/web/20051101165612/http://www.artonline.it/img/large/p21-g118.jpg] *''Prizori iz življenja svete Cecilije'', 1612–1615, freske, San Luigi dei Francesi, [[Rim]] *''Pokrajina s svetim Hieronimom'', c. 1610, umetniška galerija in muzej Glasgow *''Pokrajina s Silvijo in satiri'', c. 1615–1620, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Aleksander in Timokleja'' [https://www.flickr.com/photos/26957617@N08/6414059465/], c. 1615, muzej Louvre *''Resnica, ki jo razkrije čas'' (v sodelovanju z Agostinom Tassijem), c. 1622, freska Palazzo Costaguti, Rim) *''Kumajska sibila'', 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Madona rožnega venca'', 1617–1622/25 (Pinacoteca Nazionale di Bologna) *''Devica z otrokom s svetima Janezom Krstnikom in Petronijem'', 1626–1629, Pinacoteca di Brera, Milano (deponirano v Galleria Nazionale d’Arte Antica, Rim) *"Sveta Agneza", c. 1620, Kraljeva zbirka, Hampton Court * ''Madona iz Loreta s svetimi Janezom Krstnikom, Paternianom in Anthonyjem Abatom'' [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191728/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg |date=2012-04-14 }}, c. 1618–19, Muzej umetnosti Severne Karoline) *''The Ascension of St. Paul'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *''Rinaldo in Armida'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=20891], c. 1620–21, Louvre, Pariz *''Mučeništvo sv. Petra mučenika'' [http://www.pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305210056/http://pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55 |date=2016-03-05 }} (po Tizianu), c. 1619–1621, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Življenje Apolona'', 1616–18, freske, Stanza di Apollo, Villa Aldobrandini (Belvedere), Frascati (zdaj večinoma v Narodni galeriji, London) *''Štirje evangelisti'' in ''Prizori iz življenja sv. Andreja'', 1622–1627, freske v pendantivih in koru Sant'Andrea della Valle, Rim [http://www. .learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_270_090603.jpg Matthew][http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_273.jpg .columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_277_090603.jpg Luka]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *''Pokrajina s Herkulom in Ahelojem'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18494], c. 1622–23, Louvre, Pariz *''Vizija Kristusa in Boga Očeta svetega Ignacija Lojolskega'', c. 1622, Muzej umetnosti okrožja Los Angeles *''Pokrajina z begom v Egipt'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18499], c. 1623, Louvre, Pariz *''Pokrajina z otrokom, ki prevrne vino'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=28413], c. 1603–1605, Louvre, Pariz * ''Ukor Adama in Eve'' [https://web.archive.org/web/20051120113005/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=360], c, 1623–1625, Musée des Beax-Arts, Grenoble *''Alegorija kmetijstva, astronomije in arhitekture'', c. 1624–25, Galleria Sabauda, Torino *''Mučeništvo sv. Agneze'', c. 1619–22/25, Pinacoteca Nazionale di Bologna * ''Adonisova smrt'', ''Apolon in hijacint'' in ''Narcis'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.artonline.it/img/large/p06-g118.jpg], freske, 1603–04, Palazzo Farnese, Rim *''Mučeništvo sv. Sebastijana'', 1625–1630, sv. Petra, Rim (zdaj Santa Maria degli Angeli, Rim) *''Vnebovzetje Device Marije'', 1616–17, Santa Maria di Trastevere, Rim *''Pokrajina z Erminijo in pastirji'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18498], c. 1623–1625?, Louvre, Pariz *''Pokrajina s Herkulom in Kakom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18496], c. 1622–23, [[Louvre]], Pariz *''Sveta Cecilija z angelom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18695], c. 1617–18, Louvre, Pariz *''Izakova žrtev'', c. 1627–28, muzej Prado, Madrid * ''Prizori iz življenja San Gennaro'' [https://web.archive.org/web/20051120124656/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=588], 1631–1641, freske, Cappella del Tesoro di San Gennaro, katedrala v Neaplju * ''Pokrajina s Tobiasom, ki se drži ribe'' [http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/domenichino-landscape-with-tobias-laying-hold-of-the-fish], c. 1610–1612, Nacionalna galerija, London *''Marija Magdalena v slavi'', c. 1620, Ermitaž, Sankt Peterburg * ''Sibila'', XVII st., M. Umetnostna galerija Žilinskas, [[Kaunas]], [[Litva]] *''Prikaz angelov sv. Jeronima'', Muzej Prado, Madrid. *''Glava Janeza Krstnika'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.academiacolecciones.com/pinturas/inventario.php?id=0609|title=Zampieri, Domenico, Il Domenichino - La cabeza del Bautista|last=Fernando|first=Real Academia de BBAA de San|website=Academia Colecciones|language=es|access-date=2020-03-25}}</ref> Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. ==Galerija== {{Clear}} <gallery mode="packed-hover" heights="154"> File:Domenichino - Portrait of Guido Reni - WGA06402.jpg|''Portret Guido Reni'', 1603–04 File:LastCommunion.jpg|''Zadnje obhajilo sv.HiJeronima'', 1614, Pinacoteca Vaticana File:Domenichino - Diana and her Nymphs, 1616-17.jpg|Detajl iz ''Diana in njene nimfe'', 1616–17 File:Domenichino.jpg|''Sv. Cecilia igra violo'', 1618 File:Domenichino - Paesaggio fluviale con barcaioli, pescatori e una coppia elegante.jpg|ečna pokrajina s čolnarji in ribiči, elegantnim parom, ki se sprehaja ob obali File:Domenichino - Madonna and Child with St Petronius and St John the Evangelist - WGA06399.jpg|''Madona z otrokom s sv. Petronijem in sv. Janezom Evangelistom'' File:ApparitionBVM&Gennaro.jpg|''Prikaz Device z otrokom in San Gennaro pri čudežni oljni svetilki'', 1637–38, Cathedral of Naples File:Domenichino, The Rebuke of Adam and Eve, 1626, NGA 111718.jpg|kor Adama in Eve, 1626, 1626, National Gallery of Art File:La cabeza del Bautista (Domenichino).jpg|''Glava Janeza Krstnika''. Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. File:Domenichino - A Triumphal Arch of Allegories - WGA06409.jpg|''Slavolok'', Prado Museum, Madrid. File:2872-saint-agnes-domenichino.jpg|Neža iz Rima z angeli in jagnjetom </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category| Domenichino}} *[https://artuk.org/discover/artworks/search/actor:domenichino-15811641 Art UK bio] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Domenichino Leigh Harrison Hunt (1913). Domenichino In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/d/domenich/biograph.html Brief biography at Web Gallery of Art] *[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=rs_display_res&critere=dominiquin+1581&operator=AND&photoOnly=true&nbToDisplay=20&langue=fr Domenico in the Louvre] *[http://pintura.aut.org/BU04?AutNum=11.844?EmpNum=15187 Domenico at Ciudad de la pintura website] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/13424 ''Orazio and Artemisia Gentileschi''], a fully digitized exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries, which contains material on Domenichino (see index) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] kh3x81b30k6wvcquurqxxtvwympuxsa 6771080 6771063 2026-10-27T14:49:12Z Yerpo 8417 /* Izbrana dela */ menda ni treba celega vnosa zato brisati 6771080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Domenichino | image = Dominique_zampieri_bm_116.jpg | caption = Domenichino, na portretu neznanega umetnika | birthname = Domenico Zampieri | location = [[Bologna]], [[Papeške države]] | nationality = [[italijani|italijan]] | field = [[slikarstvo]] | training = | movement = [[barok]] | works = | patrons = | awards = }} [[Slika:Domenichino - La caccia di Diana (Galleria Borghese).jpg|thumb|Mitološko platno ''Diana na lovu'']] [[Slika:Domenichino_-_Saint_Cecilia_Playing_the_Viol_01.jpg|thumb|Prizori iz življenja [[sv. Cecilija|sv. Cecilije]] (eden od prizorov)]] '''Domenico Zampieri''' (znan kot '''Domenichino'''), [[italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]] in [[arhitekt]], * [[21. oktober]] [[1581]], [[Bologna]], † [[6. april]] [[1641]], [[Neapelj]] Šolal se je pri [[Annibale Carracci|Annibalu Carracciju]]. Leta 1602 je slikal freske v [[palača Farnese|palači Farnese]]. Pozneje jih je sam izdeloval v [[rim]]skih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] ter [[palača]]h. Je predstavnik klasičnega baroka, s preprostimi kompozicijami, zadržanimi gibi figur, umirjeno svetlobo ter z skrbno izbranimi in čistimi [[barva]]mi. Med letoma 1621/23 je bil [[vatikan]]ski arhitekt. == Življenje == [[File:Domenichino (Domenico Zampieri) (Italian) - The Way to Calvary - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|''Pot na Kalvarijo'', ok. 1610]] Domenichino se je rodil v Bologni kot sin čevljarja in tam sprva študiral pri Denisu Calvaertu. Po prepiru s Calvaertom je odšel delati v ''Accademia degli Incamminati'' pri Carraccijih, kjer so ga zaradi majhne rasti poimenovali ''Domenichino'', kar v italijanščini pomeni »mali Domenico«. Leta 1602 je zapustil Bologno in odšel v [[Rim]] ter postal eden najbolj nadarjenih vajencev, ki so se pojavili pod nadzorom [[Annibale Carracci| Annibale Carraccija]]. Kot mlad umetnik v Rimu je živel s svojima nekoliko starejšima bolonjskima kolegoma Albanijem in [[Guido Reni|Guidom Renijem]] ter deloval ob Lanfrancu, ki je kasneje postal glavni tekmec. Poleg pomoči Annibaleju pri dokončanju njegovih fresk v Galeriji Farnese, vključno z ''Devico z samorogom'' (ok. 1604–05), je naslikal tri lastne freske v Loggia del Giardino v Palači Farnese ok. 1603–04. S podporo monsinjorja Giovannija Battiste Agucchija, majordoma kardinala Aldobrandinija in pozneje [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]], ter Giovannijevega brata kardinala Girolama Agucchija, je Domenichino pridobil nadaljnje naloge v Rimu. Njegov najpomembnejši projekt prvega desetletja je bila okrasitev Cappella dei Santissimi Fondatori v srednjeveški baziliki opatije Grottaferrata (1608–1610), kakšnih 20 kilometrov izven Rima, kjer je bil titularni opat Odoardo Farnese. Medtem je dokončal freske ok. 1604–05 v cerkvi Sant'Onofrio, lažni štukaturni okras iz leta 1606–07 v Palazzo Mattei, velik prizor ''Bičanja sv. Andreja'' v San Gregorio Magno, naslikan v konkurenci z Renijevo fresko, ki je obrnjena proti njej, in strop s prizori iz ''Dianinega življenja'', 1609, v vili Odescalchi v Bassano di Sutri (danes Bassano Romano). Po smrti Annibale Carraccija leta 1609 učenci, ki so sledili Annibalejevemu rimskemu slogu, vključno z Domenichinom in Francescom Albanijem, niso bili tako uspešni pri pridobivanju najprestižnejših naročil kot Guido Reni. Kot je Donald Posner izjavil v svoji vplivni tezi, »Rimski slog Annibale Carracci in njegova šola,.. je treba poudariti, da je hud klasicizem Annibalejevega poznega sloga v Rimu tako živel le približno pet let. .«<ref>Posner, ''The Roman Style of Annibale Carracci and His School'' (New York: 1962), p. 236.</ref> Po drugi strani pa bolonjski biograf Malvasia navaja, da je bil »samo Guido [Reni] postavljen pred vse druge, Guido je bil sam razglašen in dobro obravnavan, medtem ko [Domenichino], nasprotno, ni bil priznan ali pa je bil nenehno slabo ravnan v honorarjih, ki jih je dobil, tako da je ostal brez naročil in zavrnjen. Zato je bil prisiljen prositi za delo, z veliko truda, prek posrednikov in za vsako ceno ... enako je veljalo za ''Bičanje svetega Andreja'', ki je bilo naslikano za sto petdeset skudov, medtem ko je bil primer ''Čaščenja križa'' na nasprotni steni plačan štiristo skudov Guidu.« <ref>C. C. Malvasia ''Lives of Domenichino and Francesco Gessi'' E. Cropper, L. Pericolo (eds.) 2013, p. 65.</ref> Ena od Domenichinovih mojstrovin, njegove freske ''Prizori iz življenja svete Cecilije'' v kapeli Polet v [[San Luigi dei francesi]], je bila naročena leta 1612 in dokončana leta 1615. Hkrati je naslikal svojo prvo in najbolj slavno oltarno sliko ''[[Zadnje obhajilo sv. Hieronima (Domenichino) |Zadnje obhajilo sv. Hieronima]]'' za cerkev San Girolamo della Carità (podpisano in datirano, 1614). Kasneje bi jo ocenili kot primerljivo z Rafaelovo veliko ''[[Spremenjenje na gori (Rafael)|Spremenjenje na gori]]'' in celo kot »najboljšo sliko na svetu«. Do poznega leta 1616 je Domenichino zasnoval kasetiran strop z ''Vnebovzetjem Device Marije'' v [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |baziliki Santa Maria in Trastevere]]; in začel cikel desetih fresk, ki prikazujejo ''Apolonovo življenje'', v vrtnem paviljonu vile Aldobrandini (Belvedere) v [[Frascati]]ju, kjer mu je pomagal Giovanni Battista Viola, bolonjski umetnik, ki je bil, tako kot sam Domenichino, pionir v razvoj klasicističnega [[krajinsko slikarstvo|krajinskega slikarstva]]. Od leta 1617 do 1621 je bil Domenichino odsoten iz Rima, deloval je v Bologni in v Fanu, kjer je med 1618–19 freskiral kapelo Nolfi v stolnici v Fanu s ''Prizori iz življenja Device Marije''. Z izvolitvijo Bolonjčana papeža Gregorja XV. leta 1621 se je Domenichino vrnil v Rim. Imenovan za papeškega arhitekta (zgradil je malo, a pustil risbe za različne projekte, predvsem za fasado [[Sant'Andrea della Valle]] in načrt za cerkev [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim| sv. Ignacija Lojolskega]], obe v Rimu), je kljub temu še naprej najbolj aktiven kot slikar, in pridobil številna naročila za [[oltarni nastavek|oltarne slike]] v rimskih cerkvah (San Lorenzo in Miranda, 1626–27, sv. Giovanni Evangelista e Petronio dei Bolognesi, 1626–1629, Santa Maria della Vittoria, 1629–30, in sv. Peter – 116305). V 20. letih 16. stoletja je v Rimu izdelal tudi številne freske: strop v Palazzo Costaguti (ok. 1622); [[prezbiterij|kor]] in [[pendantiv]]e v Sant'Andrea della Valle, kjer je deloval v hudi konkurenci z Lanfrancom, ki je naslikal kupolo nad Domenichinovimi pendantivi; in pendative v San Silvestro al Quirinale (ok. 1628) in San Carlo ai Catinari (1628–30). Kljub svoji dejavnosti v Rimu se je Domenichino leta 1631 odločil zapustiti mesto, da bi prevzel najbolj prestižno in zelo donosno naročilo v Neaplju, dekoracijo Cappella del Tesoro di San Gennaro v [[Neapeljska stolnica|Neapeljski stolnici]]. ''Prizori iz življenja San Gennaro'' so ga okupirali do konca življenja. Naslikal je štiri velike lunete, štiri pendantive in dvanajst prizorov v sofitih obokov, vse v freskah, plus tri velike oltarne slike v olju na bakru. Umrl je, morda zaradi strupa v rokah ljubosumne neapeljske kabale, preden je dokončal četrto oltarno sliko ali kupolo, ki jo je pozneje poslikal Lanfranco. Ob njegovi smrti je bil Domenichinov glavni pomočnik obskurni slikar iz Asisija Francesco Raspantino, ki je podedoval mojstrov atelje. Pred tem so bili Domenichinovi glavni učenci Alessandro Fortuna, Giovanni Battista Ruggieri, Antonio Alberti po imenu Barbalonga, Francesco Cozza, Andrea Camassei in Giovanni Angelo Canini. Drugi, ki so študirali v njegovem studiu, so Poussin, Pietro Testa in njegov bodoči biograf Giovanni Pietro Bellori. Domenichinovo delo, ki se je razvilo predvsem iz Rafaelovih in Carraccijevih primerov, zrcali teoretične zamisli njegovega prijatelja Giovannija Battiste Agucchija, s katerim je slikar sodeloval pri ''Traktatu o slikarstvu''. Portret Agucchija v Yorku je bil včasih pripisan Domenichinu, zdaj pa naj bi ga naslikal [[Annibale Carracci]], še en prijatelj. Predstavlja tisto, kar bi postalo znano kot klasično idealistična umetnost, katere cilj je preseči nepopolnost narave z razvojem "Ideje lepote" (''idea del bello'') s preučevanjem in posnemanjem najboljših primerov antične in renesančne umetnosti. Posnemanje v tem smislu ni kopiranje, temveč ustvarjalni proces, ki ga navdihuje retorična teorija, pri čemer se spoštovani modeli ne le posnemajo, ampak tudi presežejo. Eden najbolj znanih incidentov v zgodovini umetnosti, ki se je osredotočil na koncepte posnemanja, se je pojavil, ko je Lanfranco obtožil Domenichina plagiatorstva, zlasti da je ukradel zasnovo svojega velikega ''Zadnjega obhajila sv. Hieronima'' z oltarne slike iste teme v Bologni njegov nekdanji učitelj Agostino Carracci. Da bi dokazal svojo tezo, je Lanfranco razširil grafiko po Agostinovi sliki, kar je spodbudilo slikarje in kritike, da so se postavili na stran, od katerih je večina – vključno s [[Nicolas Poussin|Poussinom]] in antikvaristom, kritikom in biografom Bellorijem – odločno zagovarjala Domenichinovo delo kot hvale vredno posnemanje. Poleg zanimanja za teorijo slikarstva (bil je dobro izobražen in načitan) je bil Domenichino predan glasbi, ne kot izvajalec, ampak izumljanju [[glasbilo|glasbil]], primernih za ''stile moderno'' ali tisto, kar je [[Claudio Monteverdi]] poimenoval ''seconda pratica''. Tako kot Domenichinove slike so bili njeni viri v starodavnih modelih in so bile usmerjene v jasnost izraza, ki bi lahko ganila občinstvo. Kot je trdil florentinski skladatelj Giulio Caccini in je Domenichino zagotovo verjel, je bil cilj skladatelja/umetnika »preganjati strast uma«. Za dosego tega cilja je Domenichino posvetil posebno pozornost ekspresivnim kretnjam. Približno 1750 risb v kraljevi zbirki na gradu Windsor priča o vztrajnem študiju, na katerem temelji Domenichinovo delo – figuralnih, arhitekturnih, dekorativnih, krajinskih, celo karikaturnih – in o slikarjevi briljantnosti kot risarju. V ''Balance'' Rogerja de Pilesa iz leta 1708, ki je poskušal kvantificirati in primerjati veličino slikarjev v štirih kategorijah (noben umetnik ni nikoli dosegel ocene nad 18 v nobeni kategoriji), je francoski kritik Domenichinu podelil 17 točk za risbo (''dessein''), 17 točk. za izraz, 15 za kompozicijo, a le 9 kot kolorist. Domenichinov sestavljeni rezultat 58 sta kljub temu presegla le [[Raffaello Santi|Rafael]] in [[Peter Paul Rubens]] in je bil enak Carraccijevim. === Ruskinova kritika === [[File:Zampieri_St_John_Evangelist.jpg|thumb|250px|right| ''Sveti Janez Evangelist'' (ok. 1621-1629)]] Ravnotežje odraža Domenichinov visok položaj v zgodovini evropskega okusa – dokler [[John Ruskin]] v 1840-ih ni zapisal svojih uničujočih napadov na bolonjsko baročno slikarstvo v svojih ''Modernih slikarjih''. Ruskin je Carraccijeve in njegove privržence obsodil kot »neiskrene«. Za Ruskina ni bilo povsem iskrene ali velike umetnosti iz 17. stoletja in vse je bilo dvakrat prekleto kot »eklektično«. Sodobni raziskovalci, kot so Luigi Serra, John Pope-Hennessy, Evelina Borea in Richard Spear, ki je leta 1982 izdal prvi kataloški ''raisonné'' vseh Domenichinovih slik in pripravljalnih risb, so umetnika obudili z viktorijanskega pokopališča in mu ponovno uveljavili mesto med najpomembnejši in najvplivnejši slikarji Italije 17. stoletja. Leta 1996 je bila prva večja razstava njegovih del v [[Beneška palača, Rim|Beneški palači]] v Rimu. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Domenichino (Domenico Zampieri), The Adoration of the Shepherds, c. 1607-10, Oil on canvas, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland.jpg|''Čaščenje pastirjev'', ok. 1607–1610, Olje na platnu, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland File:Domenichino - Paesaggio con Tobias.jpg|Domenichino – '' Pokrajina s Tobijem'', ok. 1610-1613 File:El sacrificio de Isaac (Domenichino).jpg|''Žrtvovanje Izaka'', 1627–28 Image:DomenichinounicornPalFarnese.jpg|''Devica z samorogom '', ok. 1604–05, freska v Palazzo Farnese v Rimu, po načrtu Annibale Carracci </gallery> == Izbrana dela == *''[[Sveti Janez Evangelist (Domenichino)|Sveti Janez Evangelist]]'', 1621–1629 (na dražbi v Londonu decembra 2009 za več kot 9,2 milijona funtov, kupil ga je drug kupec pod pogojem, da bo dano na ogled za tri mesece vsako leto).<ref>[http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23741650-details/Glyndebourne+family+to+sell+Old +Master+for+10+million/article.do Družina Glyndebourne prodaja Old Master za 10 milijonov funtov], London Evening Standard, 9. september 2009</ref><ref>[https://www.theguardian.com/artanddesign /2010/may/18/saved-painting-domenichino-national-gallery 'Saved' Domenichino slika posojena Narodni galeriji], Guardian, 18. maj 2010</ref> *''[[Čaščenje pastirjev (Domenichino)|Čaščenje pastirjev]]'' c. 1607–1610 *''[[Lokostrelsko tekmovanje Diane in njenih nimf]]'', c. 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Devica, otrok Jezus in Janez Krstnik'' (''Madona tišine''), c. 1605, [[Louvre]] [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18811] *''Devica z samorogom'', c. 1604–05, Galerija Farnese, [[Palača Farnese]], Rim; freska po zasnovi Annibale Carraccija *''Abraham vodi Izaka k žrtvovanju'', 1602, Kimbell Art Museum, Ft. Worth [https://web.archive.org/web/20051227210303/http://www.kimbellart.org/database/index.cfm?detail=yes&ID=AP%201982.03] *''Pokrajina s Kristusovim krstom'' (v sodelovanju z G. B. Violo?), c. 1603, Kunsthaus, Zürich [https://web.archive.org/web/20060727073510/http://www.kunsthaus.ch/cgi-bin/kunsthaus?ID=GGAnQX8AAAAEAAAQhKB0AAAAS&Q=&S=2%3A1%3A18 3A%3A%3A12%3A%3A%3A1%3A%3A&P=0&MT=glavni] *''Pokrajina z begom v Egipt'', c. 1605–06, Allen Memorial Art Museum, Oberlin College * ''Portret kardinala Girolama Agucchija''[https://web.archive.org/web/20071031102008/https://www.artonline.it/img/large/p08-g118.jpg], c. 1604–05, Uffizi, Firence *''Pokrajina z ribiči, lovci in pericami'', c. 1604–05, Galerija slik Kristusove cerkve, Oxford * ''Pokrajina s prehodom čez reko'' [https://web.archive.org/web/20051207160243/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga02_090503.jpg], c. 1604–05, Galleria Doria Pamphilj, Rim *''Bičanje sv. Andreja'', 1609, San Gregorio Magno, Rim * ''Vnebohod sv. Pavla''[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *"Prizori iz Dianinega življenja", 1609, Palazzo Giustiniani, zdaj Odescalchi, Bassano di Sutri (Rim) *"Posvetitev" rimskega cesarja, 1634–1636, [[Muzej Prado]], Madrid *''Pokrajina z utrdbami'', c. 1634–35, zbirka Denisa Mahona, London [https://web.archive.org/web/20051127015336/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=585] *"Kumska sibila", c. 1610, Pinacoteca Capitolina, Rim [https://web.archive.org/web/20051218083627/http://artyzm.com/world/d/domenichino/sibyl.htm] *''Legende SS. Nilus in Bartolomej'', 1608–1610, opatija Grottaferrata [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191644/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg |date=2012-04-14 }}[http://www.learn. , /baroque/medium/domenich_rs82_2_293_090603.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191722/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg |date=2012-04-14 }} * ''Zmagolok'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.italica.rai.it/principali/argomenti/arte/bellori/arco.jpg], c. 1609, muzej Prado, Madrid *''Pot na Kalvarijo'', c. 1610, J. Paul Getty Museum, Los Angeles [https://web.archive.org/web/20060105002201/http://www.getty.edu/art/collections/objects/o841.html] *''Zadnje obhajilo svetega Jeronima'', 1614, Vatikanska pinakoteka [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala12_02_048.html] in [https://web.archive. org/web/20051101165612/http://www.artonline.it/img/large/p21-g118.jpg] *''Prizori iz življenja svete Cecilije'', 1612–1615, freske, San Luigi dei Francesi, [[Rim]] *''Pokrajina s svetim Hieronimom'', c. 1610, umetniška galerija in muzej Glasgow *''Pokrajina s Silvijo in satiri'', c. 1615–1620, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Aleksander in Timokleja'' [https://www.flickr.com/photos/26957617@N08/6414059465/], c. 1615, muzej Louvre *''Resnica, ki jo razkrije čas'' (v sodelovanju z Agostinom Tassijem), c. 1622, freska Palazzo Costaguti, Rim) *''Kumajska sibila'', 1616–17, Galleria Borghese, Rim *''Madona rožnega venca'', 1617–1622/25 (Pinacoteca Nazionale di Bologna) *''Devica z otrokom s svetima Janezom Krstnikom in Petronijem'', 1626–1629, Pinacoteca di Brera, Milano (deponirano v Galleria Nazionale d’Arte Antica, Rim) *"Sveta Agneza", c. 1620, Kraljeva zbirka, Hampton Court * ''Madona iz Loreta s svetimi Janezom Krstnikom, Paternianom in Anthonyjem Abatom'' [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191728/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg |date=2012-04-14 }}, c. 1618–19, Muzej umetnosti Severne Karoline) *''The Ascension of St. Paul'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre *''Rinaldo in Armida'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=20891], c. 1620–21, Louvre, Pariz *''Mučeništvo sv. Petra mučenika'' [http://www.pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305210056/http://pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55 |date=2016-03-05 }} (po Tizianu), c. 1619–1621, Pinacoteca Nazionale di Bologna *''Življenje Apolona'', 1616–18, freske, Stanza di Apollo, Villa Aldobrandini (Belvedere), Frascati (zdaj večinoma v Narodni galeriji, London) *''Štirje evangelisti'' in ''Prizori iz življenja sv. Andreja'', 1622–1627, freske v pendantivih in koru Sant'Andrea della Valle, Rim [http://www. .learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_270_090603.jpg Matthew][http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_273.jpg .columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_277_090603.jpg Luka]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *''Pokrajina s Herkulom in Ahelojem'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18494], c. 1622–23, Louvre, Pariz *''Vizija Kristusa in Boga Očeta svetega Ignacija Lojolskega'', c. 1622, Muzej umetnosti okrožja Los Angeles *''Pokrajina z begom v Egipt'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18499], c. 1623, Louvre, Pariz *''Pokrajina z otrokom, ki prevrne vino'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=28413], c. 1603–1605, Louvre, Pariz * ''Ukor Adama in Eve'' [https://web.archive.org/web/20051120113005/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=360], c, 1623–1625, Musée des Beax-Arts, Grenoble *''Alegorija kmetijstva, astronomije in arhitekture'', c. 1624–25, Galleria Sabauda, Torino * ''Ukor Adama in Eve'', 1626, Narodna galerija Art, Washington DC *''Mučeništvo sv. Agneze'', c. 1619–22/25, Pinacoteca Nazionale di Bologna * ''Adonisova smrt'', ''Apolon in hijacint'' in ''Narcis'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.artonline.it/img/large/p06-g118.jpg], freske, 1603–04, Palazzo Farnese, Rim *''Mučeništvo sv. Sebastijana'', 1625–1630, sv. Petra, Rim (zdaj Santa Maria degli Angeli, Rim) *''Vnebovzetje Device Marije'', 1616–17, Santa Maria di Trastevere, Rim *''Pokrajina z Erminijo in pastirji'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18498], c. 1623–1625?, Louvre, Pariz *''Pokrajina s Herkulom in Kakom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18496], c. 1622–23, [[Louvre]], Pariz *''Sveta Cecilija z angelom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=18695], c. 1617–18, Louvre, Pariz *''Izakova žrtev'', c. 1627–28, muzej Prado, Madrid * ''Prizori iz življenja San Gennaro'' [https://web.archive.org/web/20051120124656/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=588], 1631–1641, freske, Cappella del Tesoro di San Gennaro, katedrala v Neaplju * ''Pokrajina s Tobiasom, ki se drži ribe'' [http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/domenichino-landscape-with-tobias-laying-hold-of-the-fish], c. 1610–1612, Nacionalna galerija, London *''Marija Magdalena v slavi'', c. 1620, Ermitaž, Sankt Peterburg * ''Sibila'', XVII st., M. Umetnostna galerija Žilinskas, [[Kaunas]], [[Litva]] *''Prikaz angelov sv. Jeronima'', Muzej Prado, Madrid. *''Glava Janeza Krstnika'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.academiacolecciones.com/pinturas/inventario.php?id=0609|title=Zampieri, Domenico, Il Domenichino - La cabeza del Bautista|last=Fernando|first=Real Academia de BBAA de San|website=Academia Colecciones|language=es|access-date=2020-03-25}}</ref> Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. ==Galerija== {{Clear}} <gallery mode="packed-hover" heights="154"> File:Domenichino - Portrait of Guido Reni - WGA06402.jpg|''Portret Guido Reni'', 1603–04 File:LastCommunion.jpg|''Zadnje obhajilo sv.HiJeronima'', 1614, Pinacoteca Vaticana File:Domenichino - Diana and her Nymphs, 1616-17.jpg|Detajl iz ''Diana in njene nimfe'', 1616–17 File:Domenichino.jpg|''Sv. Cecilia igra violo'', 1618 File:Domenichino - Paesaggio fluviale con barcaioli, pescatori e una coppia elegante.jpg|ečna pokrajina s čolnarji in ribiči, elegantnim parom, ki se sprehaja ob obali File:Domenichino - Madonna and Child with St Petronius and St John the Evangelist - WGA06399.jpg|''Madona z otrokom s sv. Petronijem in sv. Janezom Evangelistom'' File:ApparitionBVM&Gennaro.jpg|''Prikaz Device z otrokom in San Gennaro pri čudežni oljni svetilki'', 1637–38, Cathedral of Naples File:Domenichino, The Rebuke of Adam and Eve, 1626, NGA 111718.jpg|kor Adama in Eve, 1626, 1626, National Gallery of Art File:La cabeza del Bautista (Domenichino).jpg|''Glava Janeza Krstnika''. Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid. File:Domenichino - A Triumphal Arch of Allegories - WGA06409.jpg|''Slavolok'', Prado Museum, Madrid. File:2872-saint-agnes-domenichino.jpg|Neža iz Rima z angeli in jagnjetom </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category| Domenichino}} *[https://artuk.org/discover/artworks/search/actor:domenichino-15811641 Art UK bio] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Domenichino Leigh Harrison Hunt (1913). Domenichino In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/d/domenich/biograph.html Brief biography at Web Gallery of Art] *[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=rs_display_res&critere=dominiquin+1581&operator=AND&photoOnly=true&nbToDisplay=20&langue=fr Domenico in the Louvre] *[http://pintura.aut.org/BU04?AutNum=11.844?EmpNum=15187 Domenico at Ciudad de la pintura website] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/13424 ''Orazio and Artemisia Gentileschi''], a fully digitized exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries, which contains material on Domenichino (see index) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] ebifzic791njddc7knxll2mpk40gap7 Pretnarjeva nagrada 0 153210 6771312 6689021 2026-10-27T23:58:21Z ~2026-44996-51 264415 /* Nagrajenci */ 6771312 wikitext text/x-wiki '''Pretnarjevo nagrado''' skupaj s častnim naslovom "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" podeljujejo na [[Lirikonfest|Lirikonfestu Velenje]] od leta [[2004]] (zaslužnim razširjevalcem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[slovenski jezik|jezika]] po svetu, ki si v duhu [[Tone Pretnar|dr. Toneta Pretnarja]] (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno [[slovenska literatura|slovensko literaturo]], [[slovenski jezik|slovenskim jezikom]] in [[seznam slovenskih književnikov|slovenskimi književniki]] oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje). Častna nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritvijo akad. kiparja [[Jurij Smole|Jurija Smoleta]]). [[Ustanova Velenjska knjižna fundacija]] in književna asociacija [[Velenika]] sta partnerska organizatorja nagrade oz. podelitve častnega ambasadorskega naslova v programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta]]. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. [[Mestna občina Velenje]] je večletni glavni pokrovitelj nagrade/častnega naslova. Nagrado v programu [[Lirikonfest|Lirikonfesta]] sofinancira [[Javna agencija za knjigo Republike Slovenije]]. == Nagrajenci == * [[Ludwig Hartinger]] ([[Avstrija]], 2004) * [[František Benhart]] ([[Češka]], 2005) * [[Gančo Savov]] ([[Bolgarija]], 2006) * zakonca [[Božena Tokarz|Božena]] in [[Emil Tokarz]] ([[Poljska]], 2007) * [[Kari Klemelä]] ([[Finska]], [[2008]]) * [[Matjaž Kmecl]] in [[Andrej Rozman]] ([[Slovenija]], 2009) * [[Nadežda Starikova]] ([[Rusija]], 2010) * [[Peter Scherber]] ([[Nemčija]], 2011) * [[Evgen Bavčar]] (Slovenija/[[Francija]]) in [[Orsolya Gallos]] ([[Madžarska]], 2012) * [[Nikollë Berishaj]] ([[Črna Gora]]/[[Albanija]]?, 2013) * [[Zdravko Kecman]] ([[Bosna in Hercegovina]]/Republika Srbska, 2014) * [[Karol Chmel]] ([[Slovaška]], 2015) * [[Zvonko Kovač]] ([[Hrvaška]], 2016) * [[Joanna Pomorska]] ([[Poljska]], 2017) * [[Peter Kuhar]] in [[Lenka Kuhar Daňhelová]] ([[Češka]]/[[Slovenija]], 2018) * [[Metka Lokar]] ([[Slovenija]]/[[Kitajska]], 2019) * [[Miran Hladnik]] (Slovenija, 2020) * [[Aleš Šteger]] (Slovenija, 2021) * [[Matthias Göritz]] (Nemčija, 2022) * [[Kozma Ahačič]] (Slovenija, 2023) * [[Miran Košuta]] (Trst/[[Italija]]; Slovenija, 2024) * [[Ivan Dobnik]] (Slovenija, 2025) * [[Darko Spasov]] (Severna Makedonija, 2026) ==Viri== * [http://www.velenika-stropnik.si/ arhiv Velenike (KPLZA Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 velenje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071030055852/http://www.velenika-stropnik.si/ |date=2007-10-30 }} [[Kategorija:Mestna občina Velenje]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Tone Pretnar]] 2rxim9m6o40ame17jj1yjyf3ivnllxm Uporabnik:Octopus 2 161039 6771083 6751743 2026-10-27T14:51:54Z Octopus 13285 /* Biografije */ urejanje 6771083 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|60}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 12. junij 2023 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 10. junij 2024 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:26, 1. junij 2025 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Sam sebi za leto 2026. |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Ajdi (dinastija Tang)]] - [[Abu Dulaf al-Idžli]] - [[Ata Bojla kagan]] - [[Abaodzi]] - [[Ali Arslan Kan]] - [[Ali Tegin]] - [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] - [[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] - [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Bori Šad]] - [[Bajančur kan]] - [[Baoji kagan]] - [[Barak kan]] - [[Bazir Arslan Kan]] - [[Bilge Kul Kadir Kan]] - [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] - [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] '''Č'''<br> [[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] '''D'''<br> [[Dedzong (dinastija Tang)]] - [[Džaodzong (dinastija Tang)]] - [[Džingdzong (dinastija Tang)]] - [[Džongdzong]] - [[Duomi kagan]] - [[Dajzong]] - [[Džangšin kagan]] - [[Daodzong]] - [[Džingdzong]] - [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Fudživara no Jorimiči ]] - [[Fudživara no Mičinaga]] - [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]] '''G'''<br> [[Gaodzong (dinastija Tang)]] - [[Gaodzu (dinastija Tang)]] - [[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hafiz Taniš]] - [[Harun Bugra kan]] - [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Idi kagan]] - [[Ibrahim ibn Husein]] - [[Ibrahim Tamgač Kan]] - [[Ibn Miskavajh]] - [[Ilig Kan Nasr]] - [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jang Guifej]] - [[Jagmurčin Baga kagan]] - [[Jinču kagan]] - [[Jitevuši kagan]] - [[Jelu Djela]] - [[Jusuf Balasaguni]] - [[Jelu Daši]] - [[Jelu Jilie]] - [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kul Čor]] - [[Kulun beg]] - [[Kultegin]] - [[Kasar kagan]] - [[Kim Busik]] - [[Kolsa Bju]] - [[Kutlug I. Bilge]] - [[Kaffol Šoši]] - [[Kučlug]] - [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Li Cunšu]] - [[Li Kejong]] - [[Li Čindžong]] - [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M''' <br> [[Mudzong (dinastija Tang)]] - [[Murong Hui]] - [[Murong Ke]] - [[Murong Ping]] - [[Murong Vej]] - [[Murong Džun]] - [[Murong Huang]] - [[Mun]] - [[Mu Vang]] - [[Mudzong]] - [[Maksim Planud]] - [[Marin Tirski]] - [[Muhamad Aufi]] - [[Musa Bajtaš Kan]] - [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Ogulčak Arslan Kan]] - [[Osman ibn Ibrahim]] - [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Ran Dži]] - [[Ran Min]] - [[Ruidzong (dinastija Tang)]] - [[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] - [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Sudzong (dinastija Tang)]] - [[Sun Džu]] - [[Sakal kagan]] - [[Sui Jangdi]] - [[Suluk kagan]] - [[Son]] - [[Songdok]] - [[Sun Vanrong]] - [[Sulejman Arslan Kan]] - [[Satuk Bugra Kan]] - [[Sujunčhodža kan]] - [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Šang (dinastija Tang)]] - [[Ši Dzun]] - [[Ši Hong]] - [[Ši Hu]] - [[Ši Le]] - [[Ši Ši]] - [[Šjandzong (dinastija Tang)]] - [[Šuandzong (dinastija Tang)]] - [[Šundzong (dinastija Tang)]] - [[Šengdzong]] - [[Šidzong]] - [[Šingdzong]] - [[Šjao Guanjin]] - [[Šjao Janjan]] -[[Šjao Novdžin]] - [[Šulu Ping]] - [[Štefan Angleški]] - [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Tajdzong (dinastija Tang)]] - [[Tonjukuk]] - [[Te Čojong]] - [[Te Ičin]] - [[Te Inson]] - [[Te Čungsang]] - [[Tajdzong]] - [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Uč Elig kagan]] - [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vendzong (dinastija Tang)]] - [[Vudzong (dinastija Tang)]] - [[Vang Džengdžun]] - [[Vudžje kagan]] - [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Drugi turški kaganat]] - [[Kasnejši Bohaj]] - [[Turgeški kaganat]] - [[Ujgurski kaganat]] - [[Vzhodni turški kaganat]] - [[Zgodnji Jan]] - [[Čongan]] - [[Dongdan]] - [[Karahanidski kanat]] - [[Kasnejši Džov]] - [[Kasnejši Han]] - [[Kasnejši Ljang]] - [[Kasnejši Tang]] - [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] - [[Severni Ljao]] - [[Šestnajst prefektur]] - [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== [[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - [[Anarhija (Anglija)]] - [[Bitka na Katvanski ravnini]] - [[Bitka pri Bolčuju]] - [[Bitka pri Tjanmenlingu]] '''A'''<br> [[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B'''<br> [[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C'''<br> [[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D'''<br> [[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E'''<br> [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''F'''<br> [[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]] '''G'''<br> [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H'''<br> [[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I'''<br> [[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] '''J'''<br> [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K'''<br> [[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L'''<br> [[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M'''<br> [[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N'''<br> [[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] '''O'''<br> [[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] - [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] '''P'''<br> [[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R'''<br> [[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S'''<br> [[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š'''<br> [[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T'''<br> [[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]] '''U'''<br> [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V'''<br> [[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - '''Z'''<br> [[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A'''<br> [[Abdulah-name]] - [[Anikovski krožnik]] - [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' <br> [[Bešbalik]] - [[Bunga mas]] -[[Beš-Aralski naravni rezervat]] - [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]] '''C'''<br> [[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]] '''Č'''<br> [[Čudžagam]] - [[Čanjuanski sporazum]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čum]] - [[Čuvaši]] '''D'''<br> [[Devet Oguzov]] - [[Dinglingi]] - [[Džjeduši]] - [[Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana]] - [[Dunhua]] - [[Donkervoort]] - [[Dīwān Lughāt al-Turk]] - [[Džami al-tavarih]] - [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] '''E'''<br> [[Elegeški napis]] - [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F'''<br> [[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G'''<br> [[Guozidžjen]] - [[Gurkan]] - [[Geografija (Ptolemaj)]] - [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]- [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H'''<br> [[Hunčun]] - [[Handža]] - [[Helong]] - [[Hudžja]] - [[Hudud al-alam]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I'''<br> [[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J'''<br> [[Jenisejski Kirgizi]] - [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K'''<br> [[Kerulen]] - [[Korjosa]] - [[Kujak]] - [[Karluki]] - [[Kitanska mala pisava]] - [[Knjiga Suija]] - [[Kamniti stolp (Ptolemaj)]] - [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L'''<br> [[Ljaojang] - [[Linhuangfu]] - [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M'''<br> [[Miyakejin dogodek]] - [[Mandžurščina]] - [[Moheji]] - [[Mavzolej Kaffola Šošija]] - [[Medresa Barak kana]] - [[Medresa Moji Mubarak]] - [[Mošeja Hazrati Imama]] - [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N'''<br> [[Narodni muzej Malezije]] - [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O'''<br> [[Ordos]] - [[Ordu-Balik]] - [[Orakeljski napisi]] - [[Osemnajst pesmi nomadske flavte]] - [[Ojrati]] – [[Onginski napis]] – [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] '''P'''<br> [[Por-Bažin]] - [[Pagoda templja Fogong]] - [[Pečatna pisava]] - [[Pul]] – [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)]] - [[Pul]] – [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q'''<br> [[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R'''<br> [[Ruiju kokuši]] - [[Resnični zapisi]] - [[Rabati Malik]] - [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]] '''S'''<br> [[Samguk jusa]] - [[Sari-Čeleški naravni rezervat]] - [[Samguk sagi]] - [[Semirečje]] - [[Samarkandski Koran]] - [[Sajmaluu-Taš]] - [[Sulejmanova gora]] - [[Suzani]] - [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š'''<br> [[Šatuoji]] - [[Šuejantuoji]] - [[Šangdžing Longčuanfu]] - [[Šiveji]] - [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T'''<br> [[Tajšju]] - [[Tang huijao]] - [[Taraz]] - [[Tegin]] - [[Tjeleji]] - [[Tributarna država]] - [[Trije uradi in šest ministrstev]] - [[Tunguški jeziki]] - [[Tempeljsko ime]] - [[Tonjukukovi napisi]] - [[Tunguško-mandžurska ljudstva]] - [[Tanguti]] - [[Tatabi]] - [[Tempelj Gejuan]] - [[Tillašejkova mošeja]] - [[Tripitaka]] - [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U'''<br> [[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V'''<br> [[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W'''<br> [[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] '''Z'''<br> [[Zu jong djao]] - [[Zgodovina dinastije Ljao]] - [[Zubuji]] - [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž'''<br> [[Železna vrata (Srednja Azija)]] - [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] =={{Silver2}} CEE 2020== == {{Gold1}} CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] =={{Bronze3}} CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] =={{Gold1}} CEE 2023== ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] =={{Gold1}} CEE 2024== [[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] - [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁ [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] - [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ [[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁ [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] == {{Gold1}} CEE 2025 == [[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] - [[Siški strelci]] - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] - [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] - [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] - [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]] - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]] =={{Silver2}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] CEE 2026== [[Erevanski kanat]] - [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - [[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] - [[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] - [[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] - [[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> lmvqtb0jwtcmwmi4pcib1x2zkok2d1i Adolphe Hanoteau 0 169290 6771061 6046111 2026-10-27T14:14:53Z Engelbert 76895 pp 6771061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Adolphe Hanoteau |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] |branch=[[Francoska kopenska vojska]] |serviceyears=1832–1878 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Adolphe Hanoteau''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[afrikanist]], * [[12. junij]] [[1814]], [[Decize]], † [[17. april]] [[1897]], Decize. Zaradi svojega vojaške dela v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je posvetil znanstvenemu preučevanju jezikov in kulture severnoafriških plemen. Posledično je postal dopisni član [[Académie des inscriptions et belles-lettres]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanoteau, Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski jezikoslovci]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Člani Académie des Inscriptions et Belles-Lettres]] r61t2163d30gxhw82la6mshgm45namq Hipogonadizem 0 170482 6771424 5742647 2026-10-28T11:19:22Z TadejM 738 premik klasifikacije in zunanjih virov na dno članka 6771424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Hipogonadizem | Specialty = endokrinologija }} '''Hípogonadízem''' je zmanjšano izločanje [[spolni hormon|spolnih hormonov]]. Lahko jo obravnavamo v sklopu pozne [[puberteta|pubertete]] ali kot samostojno bolezensko sliko. Označuje ga nezadosten ali nikakršen razvoj [[spolni organ|spolnih organov]] ([[maternica]], [[jajčniki]], [[nožnica]], [[zunanje spolovilo]]) in odsotnost [[sekundarni spolni znaki|sekundarnih spolnih znakov]] (razvoj [[dojke|dojk]], medeničnih kosti, kopičenje pokožnega maščevja po ženskem tipu). Hipogonadizem je etiološko lahko hipogonadotropen, ko [[osrednje živčevje]] ([[hipotalamus]], [[hipofiza]]) pomanjkljivo spodbuja jajčnike, ali pa gre za hipergonadotropno obliko, ko [[spolne žleze|spolnih žlez]] ni, niso razvite ali so kirurško odstranjene. Pri večini oblik hipogonadotropnega hipogonadizma je možno etiološko zdravljenje, pri vseh oblikah hipergonadotropnega hipogonadizma pa je zdravljenje le simptomatsko. Najpogostejša oblika hipergonadotropnega hipogonadizma je idiopatska – konstitucijska oblika v sklopu kasne pubertete. Zdravljenje je simptomatsko – dodajanje estrogenov in gestagenov za razvoj sekundarnih in primarnih spolnih znakov. Če ni spontane [[ovulacija|ovulacije]], se pri zdravljenju anovilacijske [[neplodnost]]i uporabljajo gonadotropini. Najbolznačilno sliko hipergonadotropnega hipogonadizma predstavlja [[Turnerjev sindrom]], ki se kaže z značilno klinično in kromosomsko sliko. Etiološko zdravljenje disgenetičnih [[spolna žleza|spolnih žlez]] ni možno. Primerno je le hormonsko z estrogeni in gestageni. ==Hipergonadotropni hipogonadizem== Vzrokov za njegov nastanek je veliko. Najpogosteje se pojavlja kot idiopatski hipopituitarizem in kot izolirano pomanjkanje hipotalamičnega sproščevalnega hormona gonadotropinov (GnRH) ([[Kallmanov sindrom]]). Manj pogosti za nastanek hipogonadizma so razvojne [[anomalija|anomalije]] [[glava|glave]] in [[možgani|možganov]], hipotalamično-hipofizni [[tumor]]ji, bolezen [[anorexia nevrosa]], [[primarna hipotiroza]] in v sklopu genopatij [[Prader-Willijev sindorm]]. '''Idiopatski hipogonadizem''' označuje zakasnelo [[spolno dozorevanje]], ki mu ustreza tudi kostna starost. Pojavlja se lahko v sklopu konstitucijske ali družinske kasne pubertete, ko telesni in duševni razvoj kasnita; [[spolni organ]]i, [[menstruacijski ciklus]] in [[sekundarni spolni znak]]i se razvijejo kasneje (po 16. letu starosti) kot je to obijčano v normalni [[populacija|populaciji]]. Koncentracija [[gonadotropin]]ov je majhna in kaže predpubertetni vzorec; odziv na spodbujanje z GnRH je majhen ali ga ni, koncentracije estradiola v [[plazma (medicina)|plazmi]] so nizke in le počasi naraščajo. Primarni in sekundarni spolni znaki se razvijajo počasi in dosežejo končno stopnjo razvoja v starosti 18 do 19 let. Zdravljenje je umestno le pri hujših psihičnih težavah, predvsem pri motnjah v [[socializacija|socializaciji]] in vključevanju v družbo zaradi [[infatilizem|infantilizma]]. Uporabljamo [[estrogen]]e v peroralni obliki s stopnjevanjem odmerka na 6 mesecev. Izjemoma uporabljamo čiste sintetične (ne naravne) estrogene v naraščajočih odmerkih. Ker še ni indukcije endometrijskih receptorjev za estrogene, dodajanje [[gestagen]]ov ni obvezno takoj, ampak šele v obdobju uporabe večjih odmerkov. S hormonskim zdravljenjem izzovemo razvoj primarnih in sekundarnih spolnih znakov, hkrati pa s [[steroid]]i senzibiliziramo hipotalamično-hipofizne centre, kar lahko vzpodbudi sintezo [[receptor]]jev za vzpostavitev delovanja povratnih zvez. Po prenehanju [[hormonsko zdravljenje|hormonskega zdravljenja]] je potrebna ponovna določitev [[koncentracija|koncentracije]] [[gonadotropin]]ov. Če gonadotropinski vzorec ostaja na predpubertetni ravni, je umestno spodbujanje delovanja jajčnikov z gonadotropini kot gonadotropinski test, ki je diagnostično-terapevtski. Odzivanje jajčnikov na majhne odmerke gonadotropinov kaže na konstitucijsko obliko hipogonadizma, na velike odmerke pa na motnje v sintezi endogenih gonadotropinov. Če se kljub omenjeni terapiji ne prične spontani razvoj, je potrebno zdravljenje z estrogeni in [[gestagen]]i vsaj eno leto. [[Kallmanov sindrom]] označuje izolirano pomankanje GnRH. Bolezen je lahko dedna kot avtosomno dominantna, avtosomno recesivna ali na kromosom X vezana recesivna oblika. Hkrati s hipogonadizmom se zaradi odsotnosti [[olfaktorni lobus|olfaktornega lobusa]] pojavlja [[anozmija]]. [[Nevron]]i, ki izločajo GnRH, izhajajo iz olfaktornega lobusa in potekajo v [[možgani]]h vzporedno z [[olfaktorni živci|olfaktornimi živci]]. Stopnja anozmije je različna – od popolnega do delnega zmanjšanja voha le za določene snovi – odvisno od stopnje prizadetosti oziroma odsotnosti olfaktornega lobusa. Bolezen se pogosteje pojavlja pri ženskah; tudi pri moških poteka s hipogonadizmom in anozmijo ali hipozmijo. Za razvoj spolnih znakov je primerno hormonsko zdravljenje z estrogeni in gestageni, za indukcijo ovulacije pa le z gonadotropini. ==Turnerjev sindrom== Najpogostejša oblika hipergonadotropnega hipogonadizma je [[Turnerjev sindrom]] ali [[gonadna disgeneza]]. Bolnice s klasično obliko bolezni imajo [[kariotip]] 45XO. Pogost je [[mozaicizem]] in lahko vključuje 45XO/46XX ali 45XO/47XXX ali 45XO/46XX/47XXX ali obročasti [[X-kromosom]]. [[Fenotip]]sko so izražene različne motnje v rasti, kar se kaže z majhno postavo; prisotne so kardiovaskularne abnormnosti (koarktacija [[aorta|aorte]]), razvojne nepravilnosti urogenitalnega trakta, gotsko nebo, nizko narastišče las, pterigij na vratu, ščitast prsni koš in številni pigmentni nevusi. Bolnice imajo normalno razvito maternico, jajcevode in nožnico, na mestu jajčnikov pa so le vezivni trakovi. Razvoj sekundarnih spolnih znakov in menstruacijski ciklus izzovemo z estrogeni in gestageni, ki načeloma trajajo toliko let, kot je sicer pri ženski rodno obdobje. == Viri == H. Meden Vrtovec, I. Virant Klun, T.Tomaževič: ''Od nastanka gamet do rojstva'', Založba Didakta, 2002. {{Medical resources |DiseasesDB = 21057 |ICD11 = {{ICD11|5A61.2}} |ICD10 = {{ICD10|E|28|3|e|28}}, {{ICD10|E|29|1|e|29}}, {{ICD10|E|23|0|e|23}} |ICD9 = {{ICD9|257.2}} |ICDO = |OMIM = 146110 |MedlinePlus = 001195 |eMedicineSubj = article |eMedicineTopic = 922038 |MeshID = D007006 |GeneReviewsNBK = NBK1278 |GeneReviewsName = Isolated Gonadotropin-Releasing Hormone (GnRH) Deficiency Overview }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Razmnoževalni sistem]] [[Kategorija:Endokrinologija]] oydlxm3agd55rm850misftzmpwwfskt Humani papilomski virus 0 171117 6771425 6702098 2026-10-28T11:26:41Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6771425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Okužba s humanim papilomskim virusom | image = 2r5k.jpg | caption = Glavna kapsidna beljakovina L1 virusa HPV 11 | field = [[infektologija]], [[ginekologija]], [[onkologija]] | symptoms = nobenih, [[bradavica|bradavice]]<ref name="who-cervicalc2">{{Cite web |date=22 February 2022 |title=Human papillomavirus (HPV) and cervical cancer - WHO |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cervical-cancer |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230422212009/http://www.who.int/News-Room/Fact-Sheets/Detail/Cervical-Cancer |archive-date=22 April 2023 |website=[[World Health Organization]]}}</ref><ref name=Lj2014>{{cite journal | vauthors = Ljubojevic S, Skerlev M | title = HPV-associated diseases | journal = Clinics in Dermatology | volume = 32 | issue = 2 | pages = 227–34 | year = 2014 | pmid = 24559558 | doi = 10.1016/j.clindermatol.2013.08.007 }}</ref> | complications = rak [[rak materničnega vratu|materničnega vratu]], [[rak vulve|vulve]], [[rak vagine|vagine]], [[rak penisa|penisa]], [[analni rak|anusa]], [[orofaringealni rak|ust, tonzil ali žrela]]<ref name="who-cervicalc2"/><ref name=Lj2014/><ref name="StatPearls 2020">{{cite book |last1=Anjum |first1=Fatima |last2=Zohaib |first2=Jamal |title=Definitions |chapter=Oropharyngeal Squamous Cell Carcinoma |date=4 December 2020 |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK563268/ |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |edition=Updated |id=Bookshelf ID: NBK563268 |doi=10.32388/G6TG1L |pmid=33085415 |s2cid=229252540 |via=[[NCBI]] |access-date=6 February 2021}}</ref> | onset = | duration = | causes = ''humani papilomski virus'' se širi z neposrednim stikom<ref name="CDC2015What">{{cite web|title=What is HPV?|url=https://www.cdc.gov/hpv/parents/whatishpv.html|website=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|access-date=10 August 2016|date=28 December 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160807084000/http://www.cdc.gov/hpv/parents/whatishpv.html|archive-date=7 August 2016}}</ref> Many public health organisations now test directly for HPV.<ref>{{Cite web |title=NHS Cervical Screening Programme – Good practice guidance for sample takers |url=https://www.gov.uk/government/publications/nhs-cervical-screening-programme-good-practice-guidance-for-sample-takers/nhs-cervical-screening-programme-good-practice-guidance-for-sample-takers |access-date=24 July 2025 |website=GOV.UK }}</ref><ref name="Mil2015">{{cite book|last1=Milner|first1=Danny A. | title=Diagnostic Pathology: Infectious Diseases|date=2015|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-323-40037-4|page=40|url=https://books.google.com/books?id=YJ_uCQAAQBAJ&pg=PA40|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911003204/https://books.google.com/books?id=YJ_uCQAAQBAJ&pg=PA40|archive-date=11 September 2017}}</ref><ref name="Bzhalava2013">{{cite journal | vauthors = Bzhalava D, Guan P, Franceschi S, Dillner J, Clifford G | title = A systematic review of the prevalence of mucosal and cutaneous human papillomavirus types | journal = Virology | volume = 445 | issue = 1–2 | pages = 224–31 | date = October 2013 | pmid = 23928291 | doi = 10.1016/j.virol.2013.07.015 | doi-access = free }}</ref> | risks =Sexual contact | diagnosis = | differential = | prevention = [[cepivo proti HPV|cepiva proti HPV]], [[kondom]]i<ref name=CDC2015What/><ref>{{cite web|title=Fact Sheet for Public Health Personnel {{!}} Condom Effectiveness |url=https://archive.cdc.gov/#/details?url=https://www.cdc.gov/condomeffectiveness/latex.html |website=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|access-date=1 May 2017|date=25 March 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170527074736/https://www.cdc.gov/condomeffectiveness/latex.html|archive-date=27 May 2017}}</ref> | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = v življenju se na neki točki okuži večina ljudi<ref name=CDC2015What/> | deaths = |alt=}} '''Humani papilomski virus''' ('''HPV''') je [[virus]] iz družine [[papilomavirusi|papilomavirusov]], ki lahko okuži človeka. Tako kot vsi papilomski virusi tudi HPV povzroča produktivne okužbe le v [[keratinocit]]ih [[koža|kože]] in [[sluznica|sluznic]]. Večina od več kot 200 poznanih tipov HPV pri večini ljudi ne povzroča simptomov, nekateri tipi pa lahko povzročijo [[bradavica|bradavice]] ali v majhnem odstotku primerov rak [[maternični vrat|materničnega vratu]], [[vulva|vulve]], [[vagina|vagine]] in [[anus]]a pri ženski ter rak anusa in [[penis]]a<ref name="CDC-HPV-Fact">{{navedi splet | publisher = [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC) | url=http://www.cdc.gov/std/HPV/STDFact-HPV.htm | title=Genital HPV Infection — CDC Fact Sheet | date=10. april 2008 | accessdate=13. november 2009 }}</ref> pri moškem. Povzroči lahko tudi rak glave in vratu ([[Jezik (organ)|jezika]], [[tonzila|tonzil]] in [[grlo|grla]]).<ref name=CDC-HPV-Fact /> Nedavno so HPV povezali s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja-<ref>{{cite journal|last1=Kuo|first1=HK|last2=Fujise|first2= K|title=Human papillomavirus and cardiovascular disease among u.s. Women in the national health and nutrition examination survey, 2003 to 2006.|journal=Journal of the American College of Cardiology|date=1. november 2011|volume=58|issue=19|pages=2001–6|pmid=22032713}}</ref> Več kot 30 do 40 tipov HPV se navadno prenaša s spolnim stikom in okuži [[genitalije|anogenitalno področje]]. Nekateri spolno prenosljivi tipi HPV lahko povzročijo [[genitalna bradavica|genitalne bradavice]]. Dolgotrajna okužba z visokorizičnimi tipi HPV (ti ne povzročajo bradavic) lahko povzroči [[prekanceroza|prekancerozne]] lezije in invazivni rak.<ref name="pmid12873163">{{cite journal |author1=Schiffman M|author2= Castle PE |title=Human papillomavirus: epidemiology and public health |journal=Arch Pathol Lab Med |volume=127 |issue=8 |pages=930–4 |date=avgust 2003 |pmid=12873163 |doi=10.1043/1543-2165(2003)127<930:HPEAPH>2.0.CO;2 |url=http://www.archivesofpathology.org/doi/full/10.1043/1543-2165(2003)127%3C930:HPEAPH%3E2.0.CO;2 |issn=1543-2165 }}</ref> Okužba s HPV je vzrok skoraj vseh primerov [[rak materničnega vratu|raka materničnega vratu]].<ref>{{cite journal |author1=Walboomers JM |author2=Jacobs MV |author3=Manos MM |title=Human papillomavirus is a necessary cause of invasive cervical cancer worldwide |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-pathology_1999-09_189_1/page/12 |journal=J. Pathol. |volume=189 |issue=1 |pages=12–9 |year=1999 |pmid=10451482 |doi=10.1002/(SICI)1096-9896(199909)189:1<12::AID-PATH431>3.0.CO;2-F}}</ref> Večina okužb s temi tipi pa ne povzroči bolezni. Večina okužb s HPV pri mladih ženskah je prehodnih in nimajo dolgoročnega vpliva. V enem letu izgine sedemdeset odstotkov okužb, v dveh letih pa devetdeset odstotkov okužb.<ref> {{cite journal | author1 = Goldstein MA |author2=Goodman A |author3=del Carmen MG |author4=Wilbur DC | title = Case records of the Massachusetts General Hospital. Case 10-2009. A 23-year-old woman with an abnormal Papanicolaou smear | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2009-03-26_360_13/page/1336 | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 360 | issue = 13 | pages = 1337–44 | year = marec 2009 |doi = 10.1056/NEJMcpc0810837 | pmid = 19321871 }}</ref> Pri pet do deset odstotkih okuženih žensk okužba vztraja, kar močno zveča tveganje za nastanek prekanceroznih lezij materničnega vratu, ki lahko napredujejo v invazivni rak materničnega vratu. Proces navadno traja 10 do 15 let, kar pomeni številne priložnosti za zaznavo in zdravljenje prekanceroznih lezij. S standardnimi preventivnimi pristopi lahko napredovanje v rak preprečimo skoraj vedno, še vedno pa lezije povzročajo precejšnje breme, ki zahteva preventivne operacije, kar marsikdaj pomeni izgubo [[plodnost]]i. V bolj razvitih državah se za zaznavo nenormalnih celic, ki bi lahko napredovale v rak, uporablja presejalni [[test PAP]] (Papanicolaouov test). V primeru njihovega odkritja je indicirana [[kolposkopija]]. Ob kolposkopskem pregledu se lahko odvzame [[biopsija|bioptične vzorce]] in spremenjene predele z enostavnim posegom odstrani. To je lahko [[ekscizija z električno zanko|izrez z električno zanko]] ali [[konizacija|zamrznjenje]]. Na ta način je mogoče preprečiti razvoj nenormalnega tkiva v rakasto raščo. Razmazi PAP so v razvitem svetu zmanjšali incidenco in umrljivost zaradi raka materničnega vratu, v državah v razvoju pa ostaja umrljivost zaradi te vrste raka visoka. Ocenjuje se, da za njim vsako leto zboli 490.000 žensk, 270.000 pa jih umre.<ref name=Kahn> {{cite journal | author = Kahn JA | title = HPV vaccination for the prevention of cervical intraepithelial neoplasia | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2009-07-16_361_3/page/270 | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 361 | issue = 3 | pages = 271–8 | year = julij 2009 |doi = 10.1056/NEJMct0806938 | pmid = 19605832 }}</ref><ref name=NCCC>{{navedi splet|url=http://www.nccc-online.org/|title=NCCC National Cervical Cancer Coalition|accessdate=1. julija 2008}}</ref> K dodatnemu zmanjšanju bodo morda prispevala cepljenja proti virusnima tipoma 16 in 18 s cepivoma [[Cervarix]] in [[Gardasil]].<ref name=Kahn/><ref>{{cite journal |author1=Lowy DR|author2= Schiller JT |title=Prophylactic human papillomavirus vaccines |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-investigation_2006-05_116_5/page/n48|journal=J. Clin. |volume=116 |issue=5 |pages=1167–73 |year=2006 |pmid=16670757 |doi=10.1172/JCI28607 |pmc=1451224}}</ref> == Prenašanje == S humanim papilomskim virusom se okužba prenese zlasti s stikom s kožo, pri določenih tipih virusa predvsem s spolnim odnosom ([[vaginalni spolni odnos|vaginalnim]], [[analni spolni odnos|analnim]] ali [[oralni spolni odnos|oralnim]]). Okužba s HPV sodi med najpogostnejše okužbe, prenosljive s spolnim odnosom. Okužba pogosto ostane prikrita. Uporaba [[kondom]]a zmanjša verjetnost okužbe, saj preprečuje stik z bolezenskimi spremembami na koži in s spolnimi izločki, ki vsebujejo povzročitelje okužbe. Doslej zaščita pred okužbo pri uporabi kondomov ni dokazana.<ref name="Winer2006">{{cite journal | author=Winer R.L. | display-authors= et al. | title=Condom use and the risk of genital human papillomavirus infection in young women | url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2006-06-22_354_25/page/2644 | journal=New England Journal of Medicine | year=2006 | pages=2645-2654 | volume=354 | issue=25 | pmid= 16790697 }}</ref> Redkeje se virus prenaša s souporabo brisač, kozarcev in zobnih ščetk. Do starosti 30 let je okuženih okoli 25 % žensk, po 30. letu pa še vedno do 8 %. Okužba se običajno pozdravi v času nekaj mesecev do enega leta. Podatki o okuženosti moških so pomanjkljivi, saj se pri moških ne izvajajo redni testi na prisotnost okužbe. Kadar je okužena partnerica (pozitivni izid testa), je 70 % verjetnost, da je okužen tudi njen partner. Pri moških povzroča HPV zelo majhne lezije na penisu, ki povečini ostanejo neopažene. == Bolezenske posledice okužbe == {| class="prettytable" ! bgcolor="#e0e0e0" | '''Tip HPV-ja''' ! bgcolor="#e0e0e0" | '''Bolezen''' |- | align="left" | HPV 6 in 11 (»low risk«) || align="left" | [[koničasti kondilom]] (genitalne bradavice, virusne bradavice na sluznicah) in [[Buschke-Löwensteinov tumor]] |- | align="left" | HPV 6, 11 (»low risk«), 16, 18, 31 („high risk“) || align="left" | [[ploščati kodilom]] |- | align="left" | HPV 16, 18, 31 (»high risk«) || align="left" | [[cervikalna intraepitelijska neoplazija]] (lahko vodi do raka na maternici) |- | align="left" | HPV 16 (»high risk«) || align="left" | [[Bowenova bolezen]], pri moških zlasti kot [[penilna intraepitelijska neoplazija]] (virusne bradavice na penisu): lahko vodi do eritoplazije ali raka na penisu |- | align="left" | HPV 16, 18, 31 (»high risk«) || align="left" | vulvarna, analna in vaginalna [[intraepitelijska neoplazija]] |- | align="left" | HPV 13, 32 (»low risk«) || align="left" | virusne bradavice na ustni sluznici |- | align="left" | HPV 1, 2, 3, 4 || align="left" | [[navadna bradavica]] (na koži) |- | align="left" | HPV 1, 2, 4 || align="left" | bradavice na podplatih |- | align="left" | HPV 3, 10 || align="left" | ''[[verruca plana juvenilis]]'' |- | align="left" | HPV 5, 8 („intermediate risk“), včasih tudi: 5, 8, 9, 12, 14, 15, 17, 19, 20, 21 in 47 || align="left" | ''[[epidermodysplasia verruciformis]]'' |} <small>Deloma povzeto po:<ref name="Fritsch 2004">{{navedi knjigo |author=Peter Fritsch |year=2004 |title=Dermatologie und Venerologie |edition=2|publisher=Springer Verlag |isbn=3-540-00332-0 |cobiss= |pages=}}</ref></small> == Reference == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 6032 | ICD11 = {{ICD11|XN8JY}} | ICD10 = {{ICD10|B97.7}} | ICD9 = {{ICD9|078.1}} {{ICD9|079.4}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1037 | MeshID = D030361}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Papilomavirusi| ]] [[Kategorija:Karcinogeni]] [[Kategorija:Karcinogeneza]] {{biološka škrbina}} nv3exm1kuigv61rcf7h333k8ry5ugvf 6771426 6771425 2026-10-28T11:27:25Z TadejM 738 prevod v infopolju 6771426 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Okužba s humanim papilomskim virusom | image = 2r5k.jpg | caption = Glavna kapsidna beljakovina L1 virusa HPV 11 | field = [[infektologija]], [[ginekologija]], [[onkologija]] | symptoms = nobenih, [[bradavica|bradavice]]<ref name="who-cervicalc2">{{Cite web |date=22 February 2022 |title=Human papillomavirus (HPV) and cervical cancer - WHO |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cervical-cancer |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230422212009/http://www.who.int/News-Room/Fact-Sheets/Detail/Cervical-Cancer |archive-date=22 April 2023 |website=[[World Health Organization]]}}</ref><ref name=Lj2014>{{cite journal | vauthors = Ljubojevic S, Skerlev M | title = HPV-associated diseases | journal = Clinics in Dermatology | volume = 32 | issue = 2 | pages = 227–34 | year = 2014 | pmid = 24559558 | doi = 10.1016/j.clindermatol.2013.08.007 }}</ref> | complications = rak [[rak materničnega vratu|materničnega vratu]], [[rak vulve|vulve]], [[rak vagine|vagine]], [[rak penisa|penisa]], [[analni rak|anusa]], [[orofaringealni rak|ust, tonzil ali žrela]]<ref name="who-cervicalc2"/><ref name=Lj2014/><ref name="StatPearls 2020">{{cite book |last1=Anjum |first1=Fatima |last2=Zohaib |first2=Jamal |title=Definitions |chapter=Oropharyngeal Squamous Cell Carcinoma |date=4 December 2020 |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK563268/ |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |edition=Updated |id=Bookshelf ID: NBK563268 |doi=10.32388/G6TG1L |pmid=33085415 |s2cid=229252540 |via=[[NCBI]] |access-date=6 February 2021}}</ref> | onset = | duration = | causes = ''humani papilomski virus'' se širi z neposrednim stikom<ref name="CDC2015What">{{cite web|title=What is HPV?|url=https://www.cdc.gov/hpv/parents/whatishpv.html|website=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|access-date=10 August 2016|date=28 December 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160807084000/http://www.cdc.gov/hpv/parents/whatishpv.html|archive-date=7 August 2016}}</ref> Številne javnozdravstvene organizacije zdaj testirajo neposredno na HPV.<ref>{{Cite web |title=NHS Cervical Screening Programme – Good practice guidance for sample takers |url=https://www.gov.uk/government/publications/nhs-cervical-screening-programme-good-practice-guidance-for-sample-takers/nhs-cervical-screening-programme-good-practice-guidance-for-sample-takers |access-date=24 July 2025 |website=GOV.UK }}</ref><ref name="Mil2015">{{cite book|last1=Milner|first1=Danny A. | title=Diagnostic Pathology: Infectious Diseases|date=2015|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-323-40037-4|page=40|url=https://books.google.com/books?id=YJ_uCQAAQBAJ&pg=PA40|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911003204/https://books.google.com/books?id=YJ_uCQAAQBAJ&pg=PA40|archive-date=11 September 2017}}</ref><ref name="Bzhalava2013">{{cite journal | vauthors = Bzhalava D, Guan P, Franceschi S, Dillner J, Clifford G | title = A systematic review of the prevalence of mucosal and cutaneous human papillomavirus types | journal = Virology | volume = 445 | issue = 1–2 | pages = 224–31 | date = October 2013 | pmid = 23928291 | doi = 10.1016/j.virol.2013.07.015 | doi-access = free }}</ref> | risks =spolni stik | diagnosis = | differential = | prevention = [[cepivo proti HPV|cepiva proti HPV]], [[kondom]]i<ref name=CDC2015What/><ref>{{cite web|title=Fact Sheet for Public Health Personnel {{!}} Condom Effectiveness |url=https://archive.cdc.gov/#/details?url=https://www.cdc.gov/condomeffectiveness/latex.html |website=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|access-date=1 May 2017|date=25 March 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170527074736/https://www.cdc.gov/condomeffectiveness/latex.html|archive-date=27 May 2017}}</ref> | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = v življenju se na neki točki okuži večina ljudi<ref name=CDC2015What/> | deaths = |alt=}} '''Humani papilomski virus''' ('''HPV''') je [[virus]] iz družine [[papilomavirusi|papilomavirusov]], ki lahko okuži človeka. Tako kot vsi papilomski virusi tudi HPV povzroča produktivne okužbe le v [[keratinocit]]ih [[koža|kože]] in [[sluznica|sluznic]]. Večina od več kot 200 poznanih tipov HPV pri večini ljudi ne povzroča simptomov, nekateri tipi pa lahko povzročijo [[bradavica|bradavice]] ali v majhnem odstotku primerov rak [[maternični vrat|materničnega vratu]], [[vulva|vulve]], [[vagina|vagine]] in [[anus]]a pri ženski ter rak anusa in [[penis]]a<ref name="CDC-HPV-Fact">{{navedi splet | publisher = [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC) | url=http://www.cdc.gov/std/HPV/STDFact-HPV.htm | title=Genital HPV Infection — CDC Fact Sheet | date=10. april 2008 | accessdate=13. november 2009 }}</ref> pri moškem. Povzroči lahko tudi rak glave in vratu ([[Jezik (organ)|jezika]], [[tonzila|tonzil]] in [[grlo|grla]]).<ref name=CDC-HPV-Fact /> Nedavno so HPV povezali s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja-<ref>{{cite journal|last1=Kuo|first1=HK|last2=Fujise|first2= K|title=Human papillomavirus and cardiovascular disease among u.s. Women in the national health and nutrition examination survey, 2003 to 2006.|journal=Journal of the American College of Cardiology|date=1. november 2011|volume=58|issue=19|pages=2001–6|pmid=22032713}}</ref> Več kot 30 do 40 tipov HPV se navadno prenaša s spolnim stikom in okuži [[genitalije|anogenitalno področje]]. Nekateri spolno prenosljivi tipi HPV lahko povzročijo [[genitalna bradavica|genitalne bradavice]]. Dolgotrajna okužba z visokorizičnimi tipi HPV (ti ne povzročajo bradavic) lahko povzroči [[prekanceroza|prekancerozne]] lezije in invazivni rak.<ref name="pmid12873163">{{cite journal |author1=Schiffman M|author2= Castle PE |title=Human papillomavirus: epidemiology and public health |journal=Arch Pathol Lab Med |volume=127 |issue=8 |pages=930–4 |date=avgust 2003 |pmid=12873163 |doi=10.1043/1543-2165(2003)127<930:HPEAPH>2.0.CO;2 |url=http://www.archivesofpathology.org/doi/full/10.1043/1543-2165(2003)127%3C930:HPEAPH%3E2.0.CO;2 |issn=1543-2165 }}</ref> Okužba s HPV je vzrok skoraj vseh primerov [[rak materničnega vratu|raka materničnega vratu]].<ref>{{cite journal |author1=Walboomers JM |author2=Jacobs MV |author3=Manos MM |title=Human papillomavirus is a necessary cause of invasive cervical cancer worldwide |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-pathology_1999-09_189_1/page/12 |journal=J. Pathol. |volume=189 |issue=1 |pages=12–9 |year=1999 |pmid=10451482 |doi=10.1002/(SICI)1096-9896(199909)189:1<12::AID-PATH431>3.0.CO;2-F}}</ref> Večina okužb s temi tipi pa ne povzroči bolezni. Večina okužb s HPV pri mladih ženskah je prehodnih in nimajo dolgoročnega vpliva. V enem letu izgine sedemdeset odstotkov okužb, v dveh letih pa devetdeset odstotkov okužb.<ref> {{cite journal | author1 = Goldstein MA |author2=Goodman A |author3=del Carmen MG |author4=Wilbur DC | title = Case records of the Massachusetts General Hospital. Case 10-2009. A 23-year-old woman with an abnormal Papanicolaou smear | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2009-03-26_360_13/page/1336 | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 360 | issue = 13 | pages = 1337–44 | year = marec 2009 |doi = 10.1056/NEJMcpc0810837 | pmid = 19321871 }}</ref> Pri pet do deset odstotkih okuženih žensk okužba vztraja, kar močno zveča tveganje za nastanek prekanceroznih lezij materničnega vratu, ki lahko napredujejo v invazivni rak materničnega vratu. Proces navadno traja 10 do 15 let, kar pomeni številne priložnosti za zaznavo in zdravljenje prekanceroznih lezij. S standardnimi preventivnimi pristopi lahko napredovanje v rak preprečimo skoraj vedno, še vedno pa lezije povzročajo precejšnje breme, ki zahteva preventivne operacije, kar marsikdaj pomeni izgubo [[plodnost]]i. V bolj razvitih državah se za zaznavo nenormalnih celic, ki bi lahko napredovale v rak, uporablja presejalni [[test PAP]] (Papanicolaouov test). V primeru njihovega odkritja je indicirana [[kolposkopija]]. Ob kolposkopskem pregledu se lahko odvzame [[biopsija|bioptične vzorce]] in spremenjene predele z enostavnim posegom odstrani. To je lahko [[ekscizija z električno zanko|izrez z električno zanko]] ali [[konizacija|zamrznjenje]]. Na ta način je mogoče preprečiti razvoj nenormalnega tkiva v rakasto raščo. Razmazi PAP so v razvitem svetu zmanjšali incidenco in umrljivost zaradi raka materničnega vratu, v državah v razvoju pa ostaja umrljivost zaradi te vrste raka visoka. Ocenjuje se, da za njim vsako leto zboli 490.000 žensk, 270.000 pa jih umre.<ref name=Kahn> {{cite journal | author = Kahn JA | title = HPV vaccination for the prevention of cervical intraepithelial neoplasia | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2009-07-16_361_3/page/270 | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 361 | issue = 3 | pages = 271–8 | year = julij 2009 |doi = 10.1056/NEJMct0806938 | pmid = 19605832 }}</ref><ref name=NCCC>{{navedi splet|url=http://www.nccc-online.org/|title=NCCC National Cervical Cancer Coalition|accessdate=1. julija 2008}}</ref> K dodatnemu zmanjšanju bodo morda prispevala cepljenja proti virusnima tipoma 16 in 18 s cepivoma [[Cervarix]] in [[Gardasil]].<ref name=Kahn/><ref>{{cite journal |author1=Lowy DR|author2= Schiller JT |title=Prophylactic human papillomavirus vaccines |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-investigation_2006-05_116_5/page/n48|journal=J. Clin. |volume=116 |issue=5 |pages=1167–73 |year=2006 |pmid=16670757 |doi=10.1172/JCI28607 |pmc=1451224}}</ref> == Prenašanje == S humanim papilomskim virusom se okužba prenese zlasti s stikom s kožo, pri določenih tipih virusa predvsem s spolnim odnosom ([[vaginalni spolni odnos|vaginalnim]], [[analni spolni odnos|analnim]] ali [[oralni spolni odnos|oralnim]]). Okužba s HPV sodi med najpogostnejše okužbe, prenosljive s spolnim odnosom. Okužba pogosto ostane prikrita. Uporaba [[kondom]]a zmanjša verjetnost okužbe, saj preprečuje stik z bolezenskimi spremembami na koži in s spolnimi izločki, ki vsebujejo povzročitelje okužbe. Doslej zaščita pred okužbo pri uporabi kondomov ni dokazana.<ref name="Winer2006">{{cite journal | author=Winer R.L. | display-authors= et al. | title=Condom use and the risk of genital human papillomavirus infection in young women | url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2006-06-22_354_25/page/2644 | journal=New England Journal of Medicine | year=2006 | pages=2645-2654 | volume=354 | issue=25 | pmid= 16790697 }}</ref> Redkeje se virus prenaša s souporabo brisač, kozarcev in zobnih ščetk. Do starosti 30 let je okuženih okoli 25 % žensk, po 30. letu pa še vedno do 8 %. Okužba se običajno pozdravi v času nekaj mesecev do enega leta. Podatki o okuženosti moških so pomanjkljivi, saj se pri moških ne izvajajo redni testi na prisotnost okužbe. Kadar je okužena partnerica (pozitivni izid testa), je 70 % verjetnost, da je okužen tudi njen partner. Pri moških povzroča HPV zelo majhne lezije na penisu, ki povečini ostanejo neopažene. == Bolezenske posledice okužbe == {| class="prettytable" ! bgcolor="#e0e0e0" | '''Tip HPV-ja''' ! bgcolor="#e0e0e0" | '''Bolezen''' |- | align="left" | HPV 6 in 11 (»low risk«) || align="left" | [[koničasti kondilom]] (genitalne bradavice, virusne bradavice na sluznicah) in [[Buschke-Löwensteinov tumor]] |- | align="left" | HPV 6, 11 (»low risk«), 16, 18, 31 („high risk“) || align="left" | [[ploščati kodilom]] |- | align="left" | HPV 16, 18, 31 (»high risk«) || align="left" | [[cervikalna intraepitelijska neoplazija]] (lahko vodi do raka na maternici) |- | align="left" | HPV 16 (»high risk«) || align="left" | [[Bowenova bolezen]], pri moških zlasti kot [[penilna intraepitelijska neoplazija]] (virusne bradavice na penisu): lahko vodi do eritoplazije ali raka na penisu |- | align="left" | HPV 16, 18, 31 (»high risk«) || align="left" | vulvarna, analna in vaginalna [[intraepitelijska neoplazija]] |- | align="left" | HPV 13, 32 (»low risk«) || align="left" | virusne bradavice na ustni sluznici |- | align="left" | HPV 1, 2, 3, 4 || align="left" | [[navadna bradavica]] (na koži) |- | align="left" | HPV 1, 2, 4 || align="left" | bradavice na podplatih |- | align="left" | HPV 3, 10 || align="left" | ''[[verruca plana juvenilis]]'' |- | align="left" | HPV 5, 8 („intermediate risk“), včasih tudi: 5, 8, 9, 12, 14, 15, 17, 19, 20, 21 in 47 || align="left" | ''[[epidermodysplasia verruciformis]]'' |} <small>Deloma povzeto po:<ref name="Fritsch 2004">{{navedi knjigo |author=Peter Fritsch |year=2004 |title=Dermatologie und Venerologie |edition=2|publisher=Springer Verlag |isbn=3-540-00332-0 |cobiss= |pages=}}</ref></small> == Reference == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 6032 | ICD11 = {{ICD11|XN8JY}} | ICD10 = {{ICD10|B97.7}} | ICD9 = {{ICD9|078.1}} {{ICD9|079.4}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1037 | MeshID = D030361}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Papilomavirusi| ]] [[Kategorija:Karcinogeni]] [[Kategorija:Karcinogeneza]] {{biološka škrbina}} 2pqy2ro3yh2t7z7cqyc4jcp9osdhp2r Druga svetovna vojna na Slovenskem 0 175351 6771192 6768546 2026-10-27T19:34:28Z Wikipedius Rex 14624 6771192 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Italija in Madžarska sta svoji okupacijski območji še istega leta formalno priključili. Na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|okupiranem ozemlju]] so okupatorji že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Okupatorji so narodno zavedne prebivalce izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali tudi druge civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Poleg tega so Nemci na okupiranih območjih vršili prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje v zahodni Sloveniji tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Protikomunističnemu taboru je pripadala tudi tajna organizacija [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Pri razmahu kolaboracije je pomembno vlogo odigrala tudi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska škofija]]. Na [[Štajerska|Štajerskem]] množične kolaboracije ni bilo, tudi zaradi drugačne drže [[Nadškofija Maribor|mariborske škofije]]. Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Partizansko gibanje je po italijanski kapitulaciji prejelo velik zagon. Partizani so še isti mesec uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM na [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Prav tako je bila isti mesec v Ljubljani ustanovljeno [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] fc6wdnsumj53gv0bti90opx8i3afirv 6771379 6771192 2026-10-28T09:28:05Z MaksiKavsek 244409 -pon 6771379 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Italija in Madžarska sta svoji okupacijski območji še istega leta formalno priključili. Na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|okupiranem ozemlju]] so okupatorji že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali tudi druge civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Poleg tega so Nemci na okupiranih območjih vršili prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje v zahodni Sloveniji tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Protikomunističnemu taboru je pripadala tudi tajna organizacija [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Pri razmahu kolaboracije je pomembno vlogo odigrala tudi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska škofija]]. Na [[Štajerska|Štajerskem]] množične kolaboracije ni bilo, tudi zaradi drugačne drže [[Nadškofija Maribor|mariborske škofije]]. Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Partizansko gibanje je po italijanski kapitulaciji prejelo velik zagon. Partizani so še isti mesec uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM na [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Prav tako je bila isti mesec v Ljubljani ustanovljeno [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] knykdlpsyx522kwza995sf9jsz25o3e Rak materničnega vratu 0 177032 6771428 6756049 2026-10-28T11:38:56Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6771428 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Rak materničnega vratu | image = File:Blausen 0221 CervicalDysplasia.png |image2 =Cervical_cancer_combined_svg_hariadhi.svg | alt = | caption = Mesto raka materničnega vratu ter videz normalnih in nenormalnih celic | field = [[ginekološka onkologija]] | symptoms = '''zgodnji''': nobenih<ref name=":0">{{Cite web |date=1 July 2025 |title=Signs and Symptoms of Cervical Cancer |url=https://www.cancer.org/cancer/types/cervical-cancer/detection-diagnosis-staging/signs-symptoms.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260208003956/https://www.cancer.org/cancer/types/cervical-cancer/detection-diagnosis-staging/signs-symptoms.html |archive-date=8 February 2026 |access-date=2026-02-14 |website=[[American Cancer Society]] |language=en}}</ref><br />'''poznejši''': [[vaginalna krvavitev]], [[medenična bolečina]], [[disparevnija|bolečina pri spolnem odnosu]]<ref name=":0" /> | complications = | onset = najpogosteje pri mladih ženskah <ref>{{Cite web |date=2024-09-18 |title=What is cervical cancer? |url=https://www.nhs.uk/conditions/cervical-cancer/what-is-cervical-cancer/ |access-date=2026-03-08 |website=nhs.uk |language=en}}</ref> | duration = | types = [[ploščatocelični karcinom]], [[adenokarcinom]], drugo<ref name="NCI2014Pro">{{cite web|title=Cervical Cancer Treatment (PDQ®) |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/cervical/HealthProfessional/page1/AllPages|website=National Cancer Institute|access-date=25 June 2014|date=14 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140705230535/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/cervical/HealthProfessional/page1/AllPages |archive-date=5 July 2014}}</ref> | causes = [[okužba s humanim papilomskim virusom]] (HPV)<ref name="Robbins">{{cite book |title=Robbins Basic Pathology |vauthors=Kumar V, Abbas AK, Fausto N, Mitchell RN |publisher=Saunders Elsevier |year=2007 |isbn=978-1-4160-2973-1 |edition=8th |pages=718–721}}</ref><ref name="pmid10735343">{{cite journal | vauthors = Canavan TP, Doshi NR | title = Cervical cancer | journal = American Family Physician | volume = 61 | issue = 5 | pages = 1369–1376 | date = March 2000 | pmid = 10735343 | url = http://www.aafp.org/afp/20000301/1369.html | url-status = live | archive-url = https://web.archive.org/web/20050206141303/http://www.aafp.org/afp/20000301/1369.html | archive-date = 6 February 2005 }}</ref><ref name="Don2009">{{cite book| vauthors=Kufe D |title=Holland-Frei cancer medicine |date=2009 |publisher=McGraw-Hill Medical |location=New York |isbn=978-1-60795-014-1 |page=1299 |edition=8th |url=https://books.google.com/books?id=R0FbhLsWHBEC&pg=PA1299 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151201054742/https://books.google.com/books?id=R0FbhLsWHBEC&pg=PA1299 |archive-date=1 December 2015}}</ref> | risks = [[kajenje]], [[Imunska pomanjkljivost|šibek imunski sistem]], [[peroralna kontracepcijska tableta|kontracepcijske tablete]], zgodnji začetek spolnosti, številni spolni partnerji ali partner s številnimi spolnimi partnerji<ref name=NCI2014Pro/><ref>{{cite journal | vauthors = Bosch FX, de Sanjosé S | title = The epidemiology of human papillomavirus infection and cervical cancer | journal = Disease Markers | volume = 23 | issue = 4 | pages = 213–227 | date = 2007 | pmid = 17627057 | pmc = 3850867 | doi = 10.1155/2007/914823 | doi-access = free }}</ref> | diagnosis = [[cervikalni bris]], ki mu sledi [[biopsija]] | differential = | prevention = redno cervikalno presejanje, [[cepivo proti HPV]], [[spolni odnos]]i s [[kondom]]om,<ref name="NCI2014Pre">{{cite web|title=Cervical Cancer Prevention (PDQ®) |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/prevention/cervical/HealthProfessional/page1/AllPages |website=National Cancer Institute |access-date=25 June 2014|date=27 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140706002531/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/prevention/cervical/HealthProfessional/page1/AllPages|archive-date=6 July 2014}}</ref><ref name=NCI2011HPV/> [[spolna abstinenca]] | treatment = [[kirurgija]], [[kemoterapija]], [[radioterapija]], [[imunoterapija raka|imunoterapija]]<ref name=":5">{{Cite web |date=2025-04-03 |title=Cervical Cancer Treatment |url=https://www.cancer.gov/types/cervical/treatment |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251122025457/https://www.cancer.gov/types/cervical/treatment |archive-date=22 November 2025 |access-date=2026-02-13 |website=[[National Cancer Institute]] |language=en}}</ref> | medication = | prognosis = [[stopnja petletnega preživetja]]:<br />69&nbsp;% [[Združene države Amerike|(ZDA)]]<ref name="SEER2026">{{cite web |title=SEER Stat Fact Sheets: Cervix Uteri Cancer |url=http://seer.cancer.gov/statfacts/html/cervix.html |website=NCI |publisher=[[National Cancer Institute]] |access-date=15 May 2026}}</ref><br />46&nbsp;% ([[Indija]])<ref name=Can2015>{{Cite web |url=https://www.cancer.org/content/dam/cancer-org/research/cancer-facts-and-statistics/global-cancer-facts-and-figures/global-cancer-facts-and-figures-3rd-edition.pdf |title=Global Cancer Facts & Figures 3rd Edition |date=2015 |page=9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822014408/https://www.cancer.org/content/dam/cancer-org/research/cancer-facts-and-statistics/global-cancer-facts-and-figures/global-cancer-facts-and-figures-3rd-edition.pdf|archive-date=22 August 2017 |url-status=live |access-date=29 August 2017}}</ref> | frequency = 660.000 novih primerov (2022)<!-- incidence --><ref name="WHO2025">{{Cite web|title=Cervical cancer|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cervical-cancer|website=|access-date=2026-02-14|language=en|publisher=[[World Health Organization]]|date=2025-12-02|archive-date=22 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230422212009/http://www.who.int/News-Room/Fact-Sheets/Detail/Cervical-Cancer|url-status=live}}</ref> | deaths = 350.000 (2022)<ref name="WHO2025" /> }} '''Ràk máterničnega vratú''' je [[krovno tkivo|epitelijska]] [[malignost|maligna]] [[tumor|novotvorba]] [[maternica|materničnega vratu]], torej spodnjega dela [[maternica|maternice]], ki sega v [[nožnica|nožnico]]. Spremlja ga lahko nožnična krvavitev, vendar ostanejo [[simptom]]i pogosto skriti vse dokler rak ne napreduje v pozni stadij in zato je pomembno presejalno preskušanje žensk s tako imenovanim [[test PAP|testom PAP]]. Takšno rešetanje morebitnih bolnic je v nekaterih razvitih državah zmanjšalo pojavnost invazivne oblike raka za 50 ali več odstotkov. Zdravljenje v zgodnejših stadijih sestoji iz operativne odstranitve rakavega tkiva, v poznejših fazah pa zlasti iz [[kemoterapija|kemoterapije]] in [[radioterapija|radioterapije]]. V skorajda vseh primerih raka materničnega vratu je nujen dejavnik za vznik raka okužba s [[humani papilomski virus|humanim papilomskim virusom]].<ref>{{cite journal |author1=Walboomers JM |author2=Jacobs MV |author3=Manos MM |display-authors= ''et al'' |title=Human papillomavirus is a necessary cause of invasive cervical cancer worldwide |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-pathology_1999-09_189_1/page/12 |journal=J. Pathol. |volume=189 |issue=1 |pages=12-9 |year=1999 |pmid=10451482 |doi=10.1002/(SICI)1096-9896(199909)189:1<12::AID-PATH431>3.0.CO;2-F}}</ref> [[Genotip]]a virusa HPV 16 in 18 sta odgovorna za okoli 70 % omenjenega raka.<ref name='FDA Licenses New Vaccine'>{{navedi novice | title=FDA Licenses New Vaccine for Prevention of Cervical Cancer | date=2006-06-08 | publisher=[[Food and Drug Administration|U.S. Food and Drug Administration]] | url=http://www.fda.gov/bbs/topics/NEWS/2006/NEW01385.html | work= | pages= | accessdate=2007-12-02 | language= | archive-url=https://web.archive.org/web/20090512110232/http://www.fda.gov/bbs/topics/NEWS/2006/NEW01385.html | archive-date=2009-05-12 | url-status=dead }}</ref><ref name="pmid16670757">{{cite journal | author1 = Lowy DR | author2 = Schiller JT | title = Prophylactic human papillomavirus vaccines. | journal = J. Clin. Invest. | volume = 116 | issue = 5 | pages = 1167–73 | year = 2006 | pmid = 16670757 | doi = 10.1172/JCI28607 | url = http://www.jci.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=16670757 | issn = | accessdate = 2007-12-01 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na voljo je [[cepivo proti HPV]] za oba visokorizična genotipa (v Sloveniji se uporablja 9-valentno cepivo Gardasil-9, ki ščiti tudi pred [[genitalne bradavice|genitalnimi bradavicami]]).<ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/poglobljeno/pomagajte-otrokom-in-sebi-prepreciti-raka-s-cepljenjem-proti-hpv/ |title=Pomagajte svojim otrokom in sebi preprečiti raka – s cepljenjem proti HPV |first=Lea |last=Udovč |newspaper=N1info.si |date=14. november 2021}}</ref> Vendar pa se tudi po cepljenju priporoča izvajanje [[presejalni test|presejalnega testiranja]] z [[bris PAP|brisi PAP]].<ref name=NCI2011HPV>{{navedi splet|title=Human Papillomavirus (HPV) Vaccines|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/prevention/HPV-vaccine|website=National Cancer Institute|access-date=25 June 2014|date=29 December 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140704184759/http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/prevention/HPV-vaccine|archive-date=4 July 2014}}</ref> == Etiologija == V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so odkrili, da je [[spolno prenosljiva okužba]] z visokorizičnimi genotipi [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]] (HPV) edini potrebni, a nezadostni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb materničnega vratu, iz katerih lahko preko več stopenj vznikne rak.<ref>Jančar N., Vrtačnik Bokal E. Predrakave spremembe materničnega vratu. Medicinski razgledi 2010; 49: 285–295.</ref> Visoko rizični genotipi HPV okužijo bazalne celice epitelija materničnega vratu in ob dolgotrajni okužbi se njihova [[deoksiribonukleinska kislina]] (DNK) vgradi v gostiteljski [[genom]]. Na ta način se lahko zavre delovanje [[tumorje zaviralna beljakovina|tumorje zaviralnih beljakovin]] in okužene celice celice postanejo nesmrtne.<ref name=Jancar1/> == Epidemiologija == V Sloveniji je [[incidenca]] raka materničnega vratu v preteklih desetletjih nihala. Vrh je dosegla 1997, ko je znašala 23,1/100.000 žensk. Leta 2002 je sodila Slovenija glede na večino rakavih obolenj v sredino lestvice evropskih držav, po incidenci raka materničnega vratu pa v njen vrh. Leta 2003 je bilo registriranih 209 novih primerov raka materničnega vratu. Po tem letu je prišlo do upadanja incidence. Leta 2006 je bil ta rak po pogostosti osmo najpopostejše rakavo obolenje pri ženskah in je predstavljal 3,1 % vseh rakavih obolenj.<ref name=Jancar1>Jančar N., Vrtačnik Bokal E. Rak materničnega vratu. Medicinski razgledi 2010; 49: 275–284.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Medical resources | DiseasesDB = 2278 | ICD11 = {{ICD11|2C77}} | ICD10 = {{ICD10|C|53||c|51}} | ICD9 = {{ICD9|180}} | ICDO = | OMIM = 603956 | MedlinePlus = 000893 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 324 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|radio|140}} | MeshID = D002583 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolno prenosljive bolezni]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Ginekološki rak]] rm24tma2h341zhqbokeq88kbt9rcxr1 Trček 0 183056 6771229 6507557 2026-10-27T20:33:54Z ~2026-44996-51 264415 6771229 wikitext text/x-wiki '''Trček''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|199. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 919 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 916 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 196. mesto. * [[Blaž Trček]], saksofonist * [[Ciril Trček]] (1925—2000), založnik * [[Denis Trček]] (*1963), računalnikar, informatik, univ. profesor * [[Franc Trček (18.stol.)|Franc Trček]] (18.stol.), organist v ljubljanski stolnici (1776-94) * [[Franc Trček (agrarni ekonomist)|Franc Trček]] (1895—1990), agrarni ekonomist in zadrugar * [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] (*1969), kibersociolog, aktivist in politik * [[Iztok Trček]], veteran * [[Jani Trček]], reli voznik * [[Janez Trček]] (1891—1942), novinar, časnikar, satirik (v ZDA) * [[Janja Trček]] (*1969), mikrobiologinja, prof. FNM UM * [[Jože Trček]] (1930—2015), psiholog * [[Katarina Trček Marušič]], muzikologinja, zborovodkinja *[[Marica Trček]] (*1971), slikarka samorastnica * [[Marjan Trček]] (1957—2016), operni pevec, tenorist * [[Nataša Trček]], pravnica, glavna inšpektorica za delo * [[Stanko Trček]] (1912—1945), duhovnik, kurat * [[Stanko Trček, Sokol|Stanko Trček]], Sokol * [[Tadej Trček]] (*1986), pravnik in politik * [[Tamara Trček Pečak]] (*1964), slikarka, restavratorka * [[Vinko Trček]] (1929—2004), politolog, sinolog ==Glej tudi== * priimka [[Terček]] in [[Trčič]] * priimke [[Terč]], [[Terčak]], [[Terčelj]], [[Terčič]], [[Terčon]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trček}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q1hz9rlqyod88rtup458ibrahywihbb Zelena smrdljivka 0 185086 6771391 6672310 2026-10-28T09:37:28Z Yerpo 8417 /* Izvor in razširjenost */ pp ref 6771391 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Zelena smrdljivka | image = Nezara viridula MHNT verte.jpg‎ | image_width = 220px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci) | subordo = [[Heteroptera]] (stenice) | familia = [[Pentatomidae]] (ščitaste stenice) | subfamilia = [[Pentatominae]] | genus = ''[[Nezara]]'' | species = '''''N. viridula''''' | binomial = ''Nezara viridula'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = ''Cimex smaragdulus'' <small>[[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1775</small><br/> ''Cimex viridulus'' <small>Linnaeus, 1758</small><br/> ''Cimex torquatus'' <small>Fabricius, 1775</small><br/> ''Cimex transversus'' <small>[[Carl Peter Thunberg|Thunberg]], 1783</small><br/> ''Cimex variabilis'' <small>[[Charles Joseph Devillers|Villers]], 1789</small><br/> ''Cimex spirans'' <small>Fabricius, 1798</small><br/> ''Pentatoma oblonga'' <small>[[John Obadiah Westwood|Westwood]], 1837</small><br/> ''Cimex hemichloris'' <small>[[Ernst Friedrich Germar|Germar]], 1838</small><br/> ''Pentatoma plicaticollos'' <small>[[Hippolyte Lucas|Lucas]], 1849</small><br/> ''Rhaphigaster prasinus'' <small>Dallas, 1851</small><br/> ''Nezara icterica'' <small>Horváth, 1889</small><br/> idr.<ref name="Ferrari2010"/> }} '''Zelena smrdljivka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Nezara viridula''''') je [[rastlinojed]]a [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[stenice|stenic]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ščitaste stenice|ščitastih stenic]], ki je razširjena v [[tropi|tropskih]] in [[zmerni pas|zmernih]] predelih sveta. Je nevpadljivo zeleno obarvana žuželka ščitaste oblike, dolga približno en centimeter, ki se največkrat zadržuje na zelnatih delih in [[plod]]ovih rastlin. Vrsta je poznana predvsem zaradi izločka neprijetnega vonja, ki ga žival izloči v [[protiplenilska prilagoditev|obrambi pred napadom plenilca]], in škode, ki jo s sesanjem rastlinskih sokov kulturnih rastlin povzroča v kmetijstvu. Vrsta se v zadnjih nekaj stoletjih intenzivno širi po vseh celinah, zaradi česar je najhujši [[škodljivec]] med ščitastimi stenicami. Prehranjuje se lahko z mnogimi različnimi vrstami rastlin, tako divjimi kot kultiviranimi, najraje pa ima nekatere vrste [[stročnice|stročnic]], ki jih za svojo prehrano goji človek. Zaradi ekonomskega pomena, razširjenosti in enostavnega gojenja v umetnih pogojih zeleno smrdljivko intenzivno raziskujejo biologi. Med drugim tako predstavlja [[modelni organizem]] za vso družino ščitastih stenic pri raziskavah [[komunikacija živali|komunikacije]] z [[vibracija]]mi podlage<ref name="VirantCokl2004">{{navedi revijo |author=Virant-Doberlet, Meta | author2= Čokl, Andrej|author2-link=Andrej Čokl |year=2004 |title=Vibrational communication in insects |journal=Neotropical Entomology |volume=33 |pages=121–134 |doi=10.1590/S1519-566X2004000200001}}</ref> in [[embrionalni razvoj|embrionalnega razvoja]],<ref>{{navedi revijo| author=Lockwood, Jeffrey A.| author2=Story, Richard N. |year=1986 |title=Embryonic Orientation in Pentatomids: Its Mechanism and Function in Southern Green Stink Bug (Hemiptera: Pentatomidae) |journal=Annals of the Entomological Society of America |volume=79 |issue=6 |pages=963–970}}</ref> veliko pozornosti pa je namenjene tudi [[ekologija|ekologiji]] vrste, predvsem izbiri gostiteljskih rastlin in pomenu [[parazit]]oidov za uspevanje [[populacija (biologija)|populacij]], ki predstavljajo možnost za okolju prijazen [[Biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]].<ref name="Jones1988">{{navedi revijo |author=Jones, Walker |year=1988 |title=World Review of the Parasitoids of the Southern Green Stink Bug, ''Nezara viridula'' (L.) (Heteroptera: Pentatomidae) |journal=Annals of the Entomological Society of America |url=http://digitalcommons.unl.edu/entomologyother/70/ |volume=81 |issue=2 |pages=262–273}}</ref> == Telesne značilnosti == Odrasle živali so dolge dober centimeter, so največkrat po vsem telesu travnato zelene barve in imajo obliko [[ščit]]a, ki je značilna za ščitaste stenice. Samci so z 12,1&nbsp;mm v dolžino ([[Aritmetična sredina|povprečno]]) nekoliko manjši od samic, ki v povprečju merijo 13,15&nbsp;mm,<ref name="Squitier">{{navedi splet| author=Squitier, J.M. |origyear=1997| year=2010 |url=http://edis.ifas.ufl.edu/pdffiles/IN/IN14200.pdf |title=Southern Green Stink Bug, ''Nezara viridula'' (Linnaeus) (Insecta: Hemiptera: Pentatomidae) |work=Featured creatures |publisher=University of Florida Institute of Food and Agricultural services |accessdate=22.8.2012}}</ref> in jih je možno prepoznati po zunanjem [[spolni organ|spolnem organu]] - ''aedeagusu'', ki ima obliko kleščic na koncu zadka. Po [[Morfologija|morfoloških]] znakih je vrsta zelo podobna nekaterim drugim predstavnicam [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Nezara]]'', kot sta azijski vrsti ''[[Nezara antennata|N. antennata]]'' in ''[[Nezara yunnana|N. yunnana]]'' ter afriška ''[[Nezara similis|N. similis]]''. Najočitnejši morfološki znak je izvodilo smradnih [[žleza z zunanjim izločanjem|žlez]], ki je pri zeleni smrdljivki ušesaste oblike in razmeroma dobro opazno. Popolnoma zanesljiva določitev pa je možna samo na podlagi kombinacije tega in drugih morfoloških znakov.<ref name="Ferrari2010">{{navedi revijo |author=Ferrari, Augusto| author2= Schwentner, Christiano F.| author3= Grazia, Jocelia |year=2010 |title=Review, cladistic analysis and biogeography of ''Nezara'' Amyot & Serville (Hemiptera: Pentatomidae) |journal=[[Zootaxa]] |issue=2424 |pages=1–41}}</ref> Na videz podobna je tudi [[severna Amerika|severnoameriška]] vrsta ''[[Acrosternum hilare]]'' (''Chinavia hilaris''), od katere jo lahko prav tako zanesljivo ločimo po obliki izvodil smradnih žlez, ki so pri ''A. hilare'' dolga in ozka.<ref name="Squitier"/> Med evropskimi vrstami ji je podobna [[zelena listna stenica]] (''Palomena prasina''), ki ima za razliko od zelene smrdljivke obarvan membranast del kril na koncu zadka, tako da je možno vrsti ločiti že na bežen pogled.<ref>{{navedi splet |url=https://secure.fera.defra.gov.uk/nonnativespecies/factsheet/factsheet.cfm?speciesId=2356 |title=Southern Green Shield Bug, ''Nezara viridula'' |work=Information Portal |publisher=GB Non-native Species Secretariat |author=Bantock, Tristan |date=30.3.2011 |accessdate=22.8.2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Obarvanost odraslih živali je polimorfen znak, kar pomeni, da so v [[populacija (biologija)|populaciji]] osebki z različnimi vzorci obarvanosti. Na podlagi opaženih vzorcev so do danes taksonomi opisali devet barvnih form. Te segajo od popolnoma zelene ''N. viridula'' f. ''smaragdula'', ki je najpogostejša, do zelo redke f. ''aurantica'', ki je brez zelenega pigmenta in v celoti rumena oz. zlata.<ref name="Hokkanen1986">{{navedi revijo |author=Hokkanen, Heikki |year=1986 |title=Polymorphism, parasites, and the native area of ''Nezara viridula'' (Hemiptera, Pentatomidae) |journal=Annales Entomologici Fennici |volume=25 |pages=28–31}}</ref> Od tega so štiri forme »osnovne«, ostale pa nastanejo s [[križanje (biologija)|križanjem]], zato domnevajo, da je barva odraslih zelenih smrdljivk pod [[genotip|genetsko]] kontrolo, pri čemer razmerja form nakazujejo, da jo določata dva neodvisna [[gen]]a.<ref name="Ohno1992">{{navedi revijo |author=Ohno, Kazuro | author2= Alam, Zinnatul |year=1992 |title=Hereditary basis of adult color polymorphism in the southern green stink bug, ''Nezara viridula'' Linne (Heteroptera: Pentatomidae) |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/aez1966/27/1/27_1_133/_pdf |journal=Applied Entomology and Zoology |volume=27 |issue=1 |pages=133–139}}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Follett, Peter A. |author2=Calvert, Fran |author3=Golden, Mary |year=2007 |title=Genetic Studies Using the Orange Body Color Type of ''Nezara viridula'' (Hemiptera: Pentatomidae): Inheritance, Sperm Precedence, and Disassortative Mating |url=http://naldc.nal.usda.gov/download/3917/PDF |journal=Annals of the Entomological Society of America |volume=100 |issue=3 |pages=433–438 |access-date=2012-08-22 |archive-date=2013-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408115858/http://naldc.nal.usda.gov/download/3917/PDF |url-status=dead }}</ref> Drug pojav, povezan z obarvanostjo teh živali, je t. i. sezonski polifenizem oz. spreminjanje barve z letnimi časi. V okoljih, kjer so pozimi razmere neugodne za preživetje, sproži jesensko krajšanje dneva [[fiziologija|fiziološke]] spremembe, ki se odražajo tudi tako, da se odrasli osebki obarvajo rjavo. Rjava obarvanost je povezana z nastopom [[diapavza|diapavze]] in se spomladi spet spremeni nazaj v zeleno.<ref name="Musolin2012">{{navedi revijo |author=Musolin, Dmitry |year=2012 |title=Surviving winter: diapause syndrome in the southern green stink bug ''Nezara viridula'' in the laboratory, in the field, and under climate change conditions |journal=Physiological Entomology |doi=10.1111/j.1365-3032.2012.00846.x}}</ref> <div style="margin:0 auto;overflow:hidden;padding-left:1px">{{Več slik | align = center | direction = horizontal | header = Primerjava nekaterih barvnih form zelene smrdljivke<ref name="Hokkanen1986"/><ref name="Ohno1992"/> | header_align = left | footer = | footer_align = left | image1 = Pentatomidae - Nezara viridula f. smaragdula.JPG | width1 = 220 | alt1 = Nezara viridula f. smaragdula | caption1 = ''Nezara viridula'' f. ''smaragdula'' je po vsem telesu zelene barve, le na ščitku ima tri vzporedne bele pike s po eno črno na vsaki strani | image2 = Pentatomidae - Nezara viridula f. torquata. torquata.JPG | width2 = 220 | alt2 = Nezara viridula f. torquate | caption2 = ''Nezara viridula'' f. ''torquata'' ima poleg tega svetel sprednji rob oprsja in glave | image3 = Nezara viridula golden.jpg | width3 = 208 | alt3 = Nezara viridula f. aurantiaca | caption3 = Zelo redka ''Nezara viridula'' f. ''aurantiaca'' je v celoti zlate barve, pike na ščitku pa so še vedno vidne }}</div> Ličinke se po izgledu zelo razlikujejo od odraslih živali. So kroglaste oblike, njihova obarvanost pa se spreminja z razvojem. Pravkar izlegle ličinke so rumenkasto-rdeče barve, z brezbarvnimi nogami in [[tipalnica]]mi. Po prvi [[levitev|levitvi]] se obarvajo črno, z rdečimi pikami na zadku in parom večjih rumenkastih pik na boku. Tudi tretji stadij je obarvan črno, le večji in z več pikami, ki takrat začnejo postajati zelenkaste. Četrti stadij ima še več zelene obarvanosti, predvsem po [[oprsje|oprsju]]. Ličinke petega stadija prepoznamo po zasnovah za [[žuželčje krilo|krila]], ki se pojavijo po četrti levitvi, in osnovni zeleni obarvanosti zadka z rdečimi pikami na vrhu po sredini, ki jih obdajajo svetle pike.<ref name="Squitier"/> == Življenjski krog in vedenje == [[Slika:Nezara viridula instars Budapest 2010.jpg|thumb|250px|Ličinke vseh stadijev zelene smrdljivke<br/><small>(na obeh slikah v spodnji vrstici sta ličinki 5. stadija)</small>]] Razmnožuje se v vseh delih leta razen pozimi, v predelih s [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] pa vse leto. V ugodnih pogojih se lahko letno razvije tudi do šest generacij, v hladnejših predelih območja razširjenosti pa pozimi preide v stanje mirovanja ([[diapavza|diapavze]]) in se ne razmnožuje, tako da se izmenja manj generacij.<ref name="Panizzi1997">{{navedi revijo |author=Panizzi, Antonio R. |year=1997 |title=Wild hosts of Pentatomids: Ecological Significance and Role in Their Pest Status on Crops |url=http://ag20.cnptia.embrapa.br/Repositorio/wild+panizzi_000ge7amvyg02wx5ok0ylax2lxg43g00.pdf |journal=Annual Review of Entomology |volume=42 |pages=99–122 |doi=10.1146/annurev.ento.42.1.99 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Samice v laboratorijskih pogojih preživijo en mesec oz. dvakrat toliko, če se nimajo priložnosti pariti. Živijo v povprečju dlje od samcev.<ref>{{navedi revijo |author=Mitchell, Wallace C. | author2= Mau, Ronald F.L. |year=1969 |title=Sexual Activity and Longevity of the Southern Green Stink Bug, ''Nezara viridula'' |journal=Annals of the Entomological Society of America |volume=62 |issue=6 |pages=1246–1247}}</ref> Samica naenkrat odloži po 30 do 130 [[jajce|jajčec]] v obliki jajčne mase, trdno prilepljene na spodnjo površino [[list (rastlina)|lista]]. Jajčeca so sodčaste oblike, s posebno strukturo za odpiranje na vrhu. Po nekaj dneh do nekaj tednih (odvisno od pogojev v okolju) se izležejo ličinke, ki se zberejo v skupino ob praznih jajčecih in se ne prehranjujejo. Domnevajo, da je vloga agregacije izboljšana obramba pred [[plenilec|plenilci]], saj se na ta način kombinirajo njihove obrambne spojine, ki lahko tako učinkoviteje odvrnejo napadalca. Prehranjevati se začno šele po prvi [[levitev|levitvi]], nekaj dni kasneje, vendar ostanejo v bližini mesta izleganja do četrtega stadija.<ref name="Squitier"/> Tekom življenja se levijo petkrat; v kasnejših stadijih so živali vedno večje, vsak izmed stadijev traja štiri do šest dni, odvisno od pogojev v okolju (predvsem temperature). Dlje traja le peti, zadnji pred [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] v odraslo žival.<ref>{{navedi revijo |author=Harris, Vivienne E. | author2= Todd, James W. |year=1980 |title=Duration of immature stages of the southern green stink bug, ''Nezara viridula'' (L.), with a comparative review of previous studies |journal=Journal of the Georgia Entomological Society |volume=15 |issue=2 |pages=114–124}}</ref> Načeloma se ličinke pri višjih temperaturah razvijajo hitreje, prav tako višja temperatura spodbuja razmnoževanje in uspeh prezimovanja, vendar le do neke meje, nad katero ima vročina negativen vpliv.<ref>{{navedi revijo |author=Musolin, D.L.| author2= Tougou, D.| author3= Fujisaki, K. |year=2010 |title=Too hot to handle? Phenological and life-history responses to simulated climate change of the southern green stink bug ''Nezara viridula'' (Heteroptera: Pentatomidae) |journal=Global Change Biology |volume=16 |pages=73–87}}</ref> Odrasle živali aktivno letajo naokrog med iskanjem primernih gostiteljskih rastlin ali kadar jih kaj vznemiri. Na motnjo se lahko odzovejo tudi tako, da popustijo prijem in padejo z rastline na tla, ali izločijo smrdečo obrambno spojino, po kateri je dobila vrsta tudi ime.<ref name="CropKnowledge">{{navedi splet |author=Mau, Ronald F.L. |author2=Kessing |author3=Jayma L. Martin |year=1991 |title=''Nezara viridula'' (Linnaeus) |url=http://www.extento.hawaii.edu/kbase/crop/type/nezara.htm |work=Crop Knowledge Master |publisher=Univerza Havajev |accessdate=16.9.2012 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Obrambni izloček stenic izločajo t. i. metatorakalne [[žleza z zunanjim izločanjem|žleze]] na oprsju, predstavniki [[naddružina (biologija)|naddružine]] Pentatomoidea, kamor sodi tudi zelena smrdljivka, pa imajo poleg njih še dodaten par žlez na hrbtni strani zadka, t. i. abdominalne žleze. Izloček prvih je nenasičen kratkoverižni [[aldehid]], (''E'')-2-decenal,<ref>{{navedi revijo |author=Mattiacci, L.| author2=Vinson, S.B.| author3= Williams, H.J.| author4= Aldrich J.R.| author5= Bin F. |year=1993 |title=A long-range attractant kairomone for egg parasitoid ''Trissolcus basalis'', isolated from defensive secretion of its host, ''Nezara viridula'' |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-ecology_1993-06_19_6/page/1167|journal=Journal of Chemical Ecology |volume=19 |issue=6 |pages=1167–1181 |doi=10.1007/BF00987378}}</ref> abdominalne žleze pa izločajo mešanico nerazvejanih aldehidov, [[alkan]]ov in [[alkohol]]ov.<ref>{{navedi revijo |author=J. R. Aldrich| author2= J.R.| author3= Blum, M.S.| author4= Lloyd, H.A.| author5= Fales, H.M. |year=1978 |title=Pentatomid natural products |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-ecology_1978-03_4_2/page/161|journal=Journal of Chemical Ecology |volume=4 |issue=2 |pages=161–172 |doi=10.1007/BF00988052}}</ref> Ličinke imajo samo abdominalne žleze in torej ne izločajo (''E'')-2-decenala, se pa sestava izločka abdominalnih žlez s starostjo spreminja: v prvem stadiju namreč vsebuje (''E'')-4-okso-2-decenal, ki ga izločki kasnejših stadijev nimajo. Ta spojina deluje kot [[odganjalo|repelent]] za [[mravlje]], poleg tega pa povzroča tudi agregacijo in mirovanje ličink drugega stadija, vendar njena vloga še ni natančno pojasnjena.<ref>{{navedi revijo| author=Pavis, C.| author2= Malosse, C.| author3= Ducrot, P.H.| author4= Descoins C. |year=1994 |title=Dorsal abdominal glands in nymphs of southern green stink bug, ''Nezara viridula'' (L.) (Heteroptera: Pentatomidae): Chemistry of secretions of five instars and role of (''E'')-4-oxo-2-decenal, compound specific to first instars | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-ecology_1994-09_20_9/page/2213|journal=Journal of Chemical Ecology |volume=20 |issue=9 |pages=2213-2227}}</ref> === Parjenje === Zelene smrdljivke postanejo spolno zrele približno dva tedna po preobrazbi v odraslo žival. Tako samci kot samice se v ugodnih pogojih [[parjenje|parijo]] večkrat zapored. Samec tesno vpne svoje spolne okončine na zadku v samičino spolovilo in tako speti lahko živali dlje časa hodita naokrog. Obdobje parjenja je izjemno raznoliko in lahko traja od ene ure pa vse do celega tedna. V večini primerov pričnejo samice odlagati jajčeca največ tri dni po zadnjem parjenju in se lahko še hitreje ponovno parijo.<ref>{{navedi revijo |author=Harris, Vivienne E. | author2= Todd, James W. |year=1980 |title=Temporal and numerical patterns of reproductive behavior in the southern green stink bug, ''Nezara viridula'' (Hemiptera: Pentatomidae) |journal=Entomologia Experimentalis et Applicata |volume=27 |issue=2 |pages=105–116 |doi=10.1007/BF00573884}}</ref> [[File:Nviridula-FCS.ogg|thumb|left|Vibracijski napev samice zelene smrdljivke, registriran z [[laserski vibrometer|laserskim vibrometrom]] na sadiki [[navadni fižol|fižola]] in shranjen kot zvočni posnetek; posnetek se začne z daljšim »svatbenim« signalom, ki mu sledi redna sekvenca »pozivnih« signalov. Taka sekvenca lahko traja neprekinjeno 20 minut ali več.<ref name="Cokletal2000"/>]] Pri [[vedenjski vzorec|vedenjskem vzorcu]], ki privede do parjenja, imajo ključno vlogo kemični in [[bioakustika|akustični]] [[signal]]i. Na daljše razdalje je najpomembnejša kemična komunikacija - samci izločajo mešanico hlapnih [[ogljikovodik]]ov, ki deluje kot agregacijski [[feromon]] in privablja samce, samice in ličinke v zadnjem stadiju v bližino oddajnika.<ref name="Todd1989">{{navedi revijo |author=Todd, James W. |year=1989 |title=Ecology and behavior of ''Nezara viridula'' |journal=Annual Reviews of Entomology |volume=34 |pages=273–292 |doi=10.1146/annurev.en.34.010189.001421}}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Borges, M.| author2= Jepson, P.C.| author3= Howse, P.E. |year=1987 |title=Long-range mate location and close-range courtship behaviour of the green stink bug, ''Nezara viridula'' and its mediation by sex pheromones |journal=Entomologia Experimentalis et Applicata |volume=44 |issue=3 |pages=205–212 |doi=10.1111/j.1570-7458.1987.tb00546.x}}</ref> Natančneje so to [[Aromatičnost|aromatske]] spojine in njihovi derivati ter nerazvejani [[alkan]]i, kot pri drugih sorodnih stenicah, razmerje [[izomer]]ov in derivatov pa je tisto, ki je značilno za konkretno vrsto.<ref>{{navedi revijo |author=Aldrich, J.R. |author2=Numata, H. |author3=Borges, M. |author4=Bin, F. |author5=Waite, G.K. |author6=Lusby, W.R. |year=1993 |title=Artifacts and pheromone blends from ''Nezara'' spp. and other stink bug (Heteroptera: Pentatomidae) |url=http://naldc.nal.usda.gov/download/37736/PDF |journal=Zeitschrift für Naturforschung |volume=48C |pages=73–79 |access-date=2012-09-09 |archive-date=2013-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408120428/http://naldc.nal.usda.gov/download/37736/PDF |url-status=dead }}</ref> Ko je par na isti rastlini, a še ne v neposredni bližini, sproži feromon pri samici oddajanje t. i. »pozivnega napeva« - dolge serije vibracijskih signalov, ki so dolgi približno eno sekundo in se redno ponavljajo na štiri do pet sekund. Samica v času oddajanja teh signalov miruje. Vibracije se prenašajo po vsej rastlini in ko samec signale zazna, prične aktivno iskati samico po rastlini: usmerjeno hodi proti izvoru signalov, pri čemer na razvejiščih stebel in listnih pecljev počaka na naslednjih nekaj signalov, iz katerih izlušči informacijo o smeri.<ref>{{navedi knjigo |author=Čokl, Andrej| author2= Virant-Doberlet, Meta| author3= Zorović, Maja |year=2006 |chapter=Use of substrate vibrations for orientation: from behaviour to physiology |title=Insect sounds and communication |editor=Drosopoulos, Sakis |editor2= Claridge, Michael F. |location=Boca Raton |publisher=CRC Press |pages=81–97}}</ref> Ob tem odgovarja samici s t. i. »napevom dvorjenja«, ki ga sestavljajo tri do štiri sekunde dolgi signali z nerednim ponavljanjem in neenakomerno jakostjo - posamezen signal se začne potiho in je proti koncu vedno močnejši. Občasno jih dopolnjuje še samčev pozivni napev, ki ga sestavljajo zelo kratki kliki (0,1 do 0,2 sekunde dolgi signali) ponovljeni vsake 0,5 do 1 sekunde. Samico ti signali spodbudijo, da oddaja svoje signale toliko časa, da jo samec uspešno najde. Svoj pozivni napev dopolnjuje z napevom dvorjenja, ki je podoben samčevemu. Vsi signali so razmeroma nizkih [[frekvenca|frekvenc]] - med 80 in 150&nbsp;Hz, kar je povezano z učinkovitostjo prenosa vibracij po gostiteljski rastlini.<ref name="Cokletal2000">{{navedi revijo |author=Čokl, Andrej| author2= Virant-Doberlet, Meta| author3= Stritih, Nataša |year=2000 |title=Structure and function of songs emitted by southern green stink bugs from Brazil, Florida, Italy and Slovenia |url=https://archive.org/details/sim_physiological-entomology_2000-06_25_2/page/196|journal=Physiological Entomology |volume=25 |pages=196–205}}</ref><ref name="CoklVirant2003">{{navedi revijo |author=Čokl, Andrej | author2= Virant-Doberlet, Meta |year=2003 |title=Communication with substrate-borne signals in small plant-dwelling insects |journal=Annual Reviews of Entomology |volume=48 |pages=29–50 |doi=10.1146/annurev.ento.48.091801.112605}}</ref> Žival jih proizvaja s tresenjem zadka gor in dol, zazna pa s [[hordotonalni organ|hordotonalnimi organi]] v nožnih sklepih ter nekaterimi drugimi, manj specifičnimi [[čutilo|čutili]] (npr. [[Johnstonov organ|Johnstonovimi organi]] v tipalnicah).<ref>{{navedi knjigo |author=Čokl, Andrej| author2= Virant-Doberlet, Meta| author3= Zorović, Maja |year=2006 |chapter=Sense organs involved in the vibratory communication of bugs |title=Insect sounds and communication |editor=Drosopoulos, Sakis |editor2= Claridge, Michael F. |location=Boca Raton |publisher=CRC Press |pages=71–80}}</ref> Po frekvenci se ne ločijo od signalov drugih vrst, pač pa so za razločevanje med vrstami, ki bi se utegnile znajti na isti rastlini, pomembne predvsem časovne karakteristike napevov (trajanje in hitrost ponavljanja signalov).<ref name="Cokletal2000"/><ref name="CoklVirant2003"/> Ko prideta živali v neposredno bližino (npr. na isti [[list (rastlina)|list]]), se sproži zadnja faza dvorjenja, pri kateri so udeleženi kemični, mehanski in vidni [[dražljaj]]i. Živali se najprej medsebojno tipata s tipalnicami, nakar začne samec trkati z glavo ob spodnji del samičinega zadka. Samica lahko takrat zavrne samca, preprosto tako, da odide stran. Če ga sprejme, dvigne svoj zadek, samec pa se obrne s svojim zadkom proti njenemu in prične s parjenjem.<ref>{{navedi revijo |author=Kon, Masahiro| author2= Oe, Akemi| author3= Numata, Hideharu| author4= Hidaka, Toshitaka |year=1988 |title=Comparison of the mating behaviour between two sympatric species, ''Nezara antennata'' and ''N. viridula'' (Heteroptera: Pentatomidae), with special reference to sound emission |journal=Journal of Ethology |volume=6 |issue=2 |pages=91–98 |doi=10.1007/BF02350873}}</ref> Tudi v tej fazi imajo vlogo vibracijski signali: samica, ki zavrne samca, včasih oddaja »odvračalni napev«, ki ga utiša, tretji tip samčevih signalov pa je »rivalni napev«, s katerim lahko drugi samec ovira dvorjenje para, če ga zazna.<ref name="Cokletal2000"/> === Prezimovanje === [[slika:Pentatomidae - Nezara viridula-004.JPG|thumb|Zimsko obarvan osebek]] Zelene smrdljivke preživijo obdobja nizkih temperatur kot odrasle živali, v stanju [[diapavza|diapavze]]. Med prehodom v stanje diapavze se zgodi množica vedenjskih in fizioloških sprememb, ki omogočijo preživetje neugodnih pogojev. Samci in samice se takrat prenehajo razmnoževati in se zavlečejo na varno pod [[lubje]], med [[rastlinski opad]] ipd. ter obmirujejo.<ref name="Todd1989"/> Celoten proces regulira [[fotoperioda]], torej razmerje med dolžino dneva in noči. Prehod v diapavzo se začne, ko se dan jeseni skrajša pod kritično vrednost, pri tem pa ima zelena smrdljivka razmeroma kratko kritično fotoperiodo - to pomeni, da v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami ščitastih stenic prične s prezimovanjem kasneje in se lahko razmnožuje še v oktobru.<ref name="Musolin2012"/> Kostanjevo do temno rjava obarvanost, ki se pojavi takrat, je posledica [[pigment]]a eritropterina, ki se nahaja v epidermisu pod [[Zunanji skelet|kutikulo]] in je običajno raztopljen, jeseni pa se kristalizira. Vloga takšne obarvanosti še ni povsem pojasnjena, domnevajo pa, da bolje skrije žival v okolju, kjer pozimi prevladujejo sive in rjave barve.<ref name="Musolin2012"/> == Bionomija == Zelena smrdljivka je močno [[polifagija|polifaga]] vrsta, kar pomeni, da se lahko prehranjuje z mnogo različnimi skupinami [[rastline|rastlin]]. Gostiteljske rastline, na katerih so našli zeleno smrdljivko, pripadajo več kot 30 družinam [[dvokaličnice|dvokaličnic]] in mnogim družinam [[enokaličnice|enokaličnic]].<ref name="Panizzi1997"/><ref name="Todd1989"/> Posamezna žival se tekom svojega življenja redno seli med gostiteljskimi rastlinami (dnevno so sposobne preleteti tudi po kilometer), na ravni populacije pa je opazno, da raje izbirajo določene vrste. Tako se najraje prehranjujejo z določenimi vrstami [[stročnice|stročnic]], kot so [[soja]] in [[fižol]], pri čemer se skoncentrirajo na mladih poganjkih in zorečih plodovih; zelena smrdljivka zato najbolje uspeva v tistih območjih sveta, kjer te rastline človek goji za svojo prehrano. Ker pa najprimernejši gostitelji tudi v subtropskih predelih ne uspevajo vse leto, je preživetje odvisno tudi od alternativnih gostiteljskih rastlin, ki rastejo v okolici, ali od ozimnih poljščin.<ref name="Panizzi1997"/> Ličinke in odrasle živali se bistveno razlikujejo po sposobnosti preživetja na določenih vrstah gostiteljev in različni gostitelji so različno primerni za razvoj ličink. Domnevajo, da se to zgodi zato, ker imajo ličinke zelenih smrdljivk manj razvite mehanizme za nevtralizacijo rastlinskih obrambnih spojin. Razlike v deležu živali, ki preživijo do odraslosti, so lahko več desetkratne, pri čemer je kvaliteta gostitelja najpomembnejša za ličinke zadnjega stadija, ki jih čaka energetsko zahtevna preobrazba v odraslo žival.<ref>{{navedi revijo| author=Velasco, L. R. I. | author2= Walter, G. H. |year=1992 |title=Availability of different host plant species and changing abundance of the polyphagous bug ''Nezara viridula'' (Hemiptera: Pentatomidae) | url=https://archive.org/details/sim_environmental-entomology_1992-08_21_4/page/751 |journal=Environmental Entomology |volume=21 |issue=4 |pages=751–759}}</ref> Posledica naštetih dejstev je, da se zelene smrdljivke vsako leto selijo po določenem zaporedju gostiteljskih vrst, na katerih so najbolj skoncentrirane. Pri tem populacija najbolje uspeva na kmetijskih območjih, kjer pridelujejo stročnice in [[križnice]], a je v okolici na voljo dovolj alternativnih gostiteljev.<ref name="Panizzi1997"/> Najpomembnejši dejavnik, ki omejuje velikost [[populacija (biologija)|populacije]] v predelih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]], je mraz pozimi. Smrtnost prezimujočih živali znaša med 30 % in 80 %, populacija ne more preživeti v območjih, kjer povprečna januarska temperatura znaša manj kot 5&nbsp;°C.<ref name="Musolin2005">{{navedi novico |author=Musolin, Dmitry L. |year=2005 |url=http://www.hetnews.org.uk/pdfs/Issue%205_Spring%202005_380Kb.pdf |title=The Southern Green Shield Bug ''Nezara viridula'' (L.) expands its distribution range, not only in the U.K. |work=Het News - Newsletter of the Heteroptera Recording Schemes |accessdate=14.10.2008 |archive-date=2009-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090902130705/http://www.hetnews.org.uk/pdfs/Issue%205_Spring%202005_380Kb.pdf |url-status=dead }}</ref> V zadnjih desetletjih opažajo razširjanje območja razširjenosti zelene smrdljivke proti severu, verjetno na račun [[spremembe podnebja|podnebnih sprememb]].<ref name="Musolin2005"/><ref>{{navedi revijo |author=Yukava J. |display-authors=etal |year=2007 |url=http://www.jstage.jst.go.jp/article/aez/42/2/42_205/_article |title=Distribution range shift of two allied species, ''Nezara viridula'' and ''N. antennata'' (Hemiptera: Pentatomidae), in Japan, possibly due to global warming |journal=Applied Entomology and Zoology |volume=42 |issue=2 |pages=205–215 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sposobnost preživetja zime je poleg mraza odvisna tudi od pravočasnega nastopa diapavze.<ref name="Musolin2012"/> Kljub temu, da živali pozimi večinoma mirujejo, se verjetnost, da bodo preživele zimo, poveča, če imajo v bližini na voljo sočne zelene rastline, saj se lahko prehranjujejo med kratkotrajnimi obdobji toplejšega vremena.<ref name="Todd1989"/> === Naravni sovražniki === {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 200 | image1 = Trichopoda pennipes.jpg | alt1 = Trichopoda pennipes | caption1 = Muha goseničarka vrste ''[[Trichopoda pennipes]]'' je parazitoid, ki napada odrasle zelene smrdljivke | image2 =Nezara viridula f. torquata & Trichopoda pictipennis MHNT.jpg | alt2 = Trichopoda pennipes | caption2 = Jajčece goseničarke na glavi zelene smrdljivke }} Vpliv [[plenilec|plenilcev]] na zeleno smrdljivko ni bistven; ličinke odvračajo plenilce s [[aposematizem|svarilno obarvanostjo]] in kemično obrambo (smradne žleze), med tem ko odrasle živali [[varovalna barva|varovalna]] zelena barva skrije pred plenilci, njihove smradne žleze pa dajejo prav tako učinkovito kemično obrambo. Nekoliko bolj so izpostavljena le jajčeca. Posledično zelena smrdljivka nima plenilcev, ki bi bili specializirani zanjo in večina omemb plenjenja v strokovni literaturi je anekdotičnih.<ref name="Panizzi2000">{{navedi knjigo| author=Panizzi, Antonio R.| author2= McPherson, J. E.| author3= James, D. G.| author4= Javahery, M. |year=2000 |chapter=Stink Bugs (Pentatomidae) |editor=Schaefer, C. W. |editor2= Panizzi, A. R. |title=Heteroptera of economic importance | url=https://archive.org/details/heteropteraecono00scha_105|location=Boca Raton |publisher=CRC Press |pages=[https://archive.org/details/heteropteraecono00scha_105/page/n458 436]–439}}</ref> Delna izjema je v [[Novi svet|Novem svetu]] [[invazivna vrsta|invazivna]] [[rdeča ognjena mravlja]], ki je izjemno agresiven generalističen plenilec in poleg zelene smrdljivke napada praktično vse [[členonožci|členonožce]] v okoljih, kjer uspeva.<ref>{{navedi revijo |author=Eubanks, M. D. |year=2001 |title=Estimates of the Direct and Indirect Effects of Red Imported Fire Ants on Biological Control in Field Crops |url=http://eubankslab.tamu.edu/pdfs/Eubanks%202001.pdf |journal=Biological Control |volume=21 |pages=35–43 |access-date=2012-09-16 |archive-date=2011-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331184203/http://eubankslab.tamu.edu/pdfs/Eubanks%202001.pdf |url-status=dead }}</ref> Po drugi strani obstajajo celi kompleksi vrst [[parazitoid]]ov, ki so ozko specializirani za zajedanje zelene smrdljivke in nekaterih sorodnih vrst, predvsem v Afriki in [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]]. To so predstavniki nekaj zajedavskih družin [[dvokrilci|dvokrilcev]] in [[Kožekrilci|kožekrilcev]], predvsem [[muhe goseničarke|muh goseničark]] in osic iz družine [[Scelionidae]], ki največkrat zajedajo na jajčecih in odraslih živalih ter imajo bistven vpliv na preživetje zelene smrdljivke v teh okoljih.<ref name="Jones1988"/> Med najpomembnejšimi je osica vrste ''Trissolcus basalis'', ki zajeda na jajčecih; samice tega parazitoida privabljajo hlapni ogljikovodiki, značilni za samice, ki na ta način najdejo jajčne mase. Samica izleže po eno svoje jajčece v vsako od nekaj deset jajčec stenice v jajčni masi. Ko se izleže ličinka, se prične prehranjevati z zarodkom stenice, ki zaradi tega pogine. Iz jajčeca se pregrize že kot odrasla žival, ki se spari in kmalu po tem pogine. V ugodnih pogojih (torej ob prisotnosti velikega števila stenic) se lahko tudi osica izjemno hitro namnoži, saj zaključi celoten življenjski krog v treh tednih in ima visoko razmerje samic proti samcem.<ref name="Jones1988"/> Tudi med muhami goseničarkami je več vrst, ki zajedajo na zeleni smrdljivki, a se večina od teh naravno pojavlja v Novem svetu - torej so se prilagodile na tega gostitelja šele pred nekaj stoletji, ko se je zelena smrdljivka razširila na zahodno poloblo. To so prav tako parazitoidi, ki odlagajo jajčeca na odrasle živali. Pravkar izlegla ličinka muhe se prevrta skozi skelet stenice in se prične prehranjevati s tkivi v notranjosti. Stenica pogine šele po tistem, ko se zrela ličinka prevrta nazaj ven in [[buba|zabubi]], lahko celo uspešno prezimi z zajedavcem v sebi.<ref name="Jones1988"/> Parazitoidi so ob ugodnih vremenskih razmerah (torej tam oz. takrat, ko ni nizkih temperatur) najpomembnejši dejavnik smrtnosti zelene smrdljivke.<ref name="Todd1989"/> == Pomen za človeka == [[Slika:Nezara viridula damage of cucumber.JPG|thumb|Mlad poganjek [[Navadna kumara|kumare]], poškodovan zaradi napada ličinke zelene smrdljivke]] Zaradi svojega prehranjevanja s stročnicami, križnicami in drugimi gojenimi rastlinami, velja zelena smrdljivka za pomembnega [[škodljivec|škodljivca]] v praktično vseh območjih, kjer se množično pojavlja. S sesanjem rastlinskih sokov mladih poganjkov in plodov povzroča motnje v rasti in razvoju ter razbarvanja oz. obarvanost površine, kar neposredno zmanjšuje tržno vrednost pridelkov. Poleg tega deluje kot [[vektor (epidemiologija)|prenašalec]] rastlinskih [[virusi|virusov]], [[glive|gliv]] in drugih [[patogen]]ov, ki jim s prebadanjem povrhnjice omogoči, da okužijo tkiva v notranjosti.<ref name="Panizzi2000"/> Velik pomen ima na primer v [[Brazilija|Braziliji]], kjer velja za enega najpomembnejših škodljivcev v pridelavi soje (Brazilija je druga največja izvoznica soje na svetu),<ref>{{navedi konferenco |author=Hoffmann-Campo, C. B.| author2= Moscardi, F.| author3= Correa-Ferreira, B. S.| author4= Oliveira, L. J.| author5=v Gazzoni, D. L.| author6= Corso, I. C.| author7= Sosa-Gomez, D. R.| author8= Panizzi, Antonio R. |title=Current status of soybean integrated pest management in Brazil |editor=Moscardi, F.|editor2= Hoffmann-Campo, C. B.|editor3= Saraiva, O. F.|editor4= Galerani, P. R.|editor5= Krzyzanowski, F. C.|editor6= Carrão-Panizzi, M. C. |book-title=Proceedings |conference=VII World Soybean Research Conference, IV International Soybean Processing and Utilization Conference, III Congresso Brasileiro de Soja, |location=Foz do Iguassu, PR, Brazil |date=29. februar – 5. marec 2004}}</ref> v [[Avstralija|Avstraliji]] v pridelavi soje ter drugih stročnic, [[paradižnik]]a in [[grah]]a,<ref name="Clarke1992">{{navedi revijo |author=Clarke, A.R. |year=1992 |title=Current distribution and pest status of ''Nezara viridula'' (L.) (Hemiptera: Pentatomidae) in Australia |journal=Australian Journal of Entomology |volume=31 |issue=4 |pages=289–297 |doi=10.1111/j.1440-6055.1992.tb00507.x}}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Knight, K.M.M. | author2= Gurr, G.M. |year=2007 |title=Review of ''Nezara viridula'' (L.) management strategies and potential for IPM in field crops with emphasis on Australia |journal=Crop Protection |volume=26 |pages=1–10 |doi=10.1016/j.cropro.2006.03.007}}</ref> na jugu [[Združene države Amerike|ZDA]] v pridelavi [[bombaž]]a<ref>{{navedi knjigo |author=Greene, Jeremy K. |author2=Bundy, C. Scott |author3=Roberts, Phillip M. |author4=Leonard, B. Roger |year=2006 |title=Identification and management of common boll-feeding bugs in cotton |url=http://www.clemson.edu/psapublishing/pages/ENTOM/EB158.pdf |publisher=Clemson University |access-date=2012-09-16 |archive-date=2014-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141216042818/http://www.clemson.edu/psapublishing/Pages/Entom/EB158.pdf |url-status=dead }}</ref> ter na [[Havaji]]h v pridelavi oreškov iz rodu ''[[Macadamia]]''.<ref>{{navedi revijo |author=Jones, V.P. | author2= Caprio, L.C. |year=1992 |title=Damage estimates and population trends of insects attacking seven macadamia cultivars in Hawaii |journal=Journal of Economical Entomology |volume=85 |pages=1884–1890}}</ref> Glavna metoda za zatiranje zelene smrdljivke v kmetijstvu so nespecifični [[insekticid]]i, predvsem [[piretroid]]i in organoklorove spojine.<ref name="CropKnowledge"/><ref>{{navedi revijo |author=Willrich, Melissa M.| author2= Rogers, B. Leonard| author3= Cook, Don R. |year=2003 |title=Laboratory and field evaluations of insecticide toxicity to stink bugs (Heteroptera: Pentatomidae) |url=http://www.cotton.org/journal/2003-07/4/upload/jcs07-156.pdf |journal=The Journal of Cotton Science |volume=7 |pages=156–163}}</ref> Kot dopolnilna taktika je ponekod uveljavljeno sajenje t. i. privabilnih posevkov - pridelovalci soje na primer posadijo na majhnem delu svojih površin kultivar soje, ki dozori pred glavnim posevkom. Stenice se na ta način skoncentrirajo na majhni površini, kjer jih je lažje zatreti.<ref name="Panizzi2000"/> Poleg klasičnih metod je veliko pozornosti pridelovalcev deležen potencial parazitoidov in plenilcev za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]] vrste, ki bi lahko zmanjšal potrebo po okolju in človekovemu zdravju škodljivih kemičnih metodah zatiranja. Muhe goseničarke in zajedavske ose so v različnih državah že načrtno vnašali prav v namen biološkega nadzora zelene smrdljivke, tudi v okolja, kjer niso avtohtone (zgled za t. i. klasični biološki nadzor). V praksi so bili ti programi različno uspešni, saj je učinkovitost vnosa odvisna od mnogih dejavnikov, vključno s samo kmetijsko prakso. V Avstraliji in na Havajih so vnos osice vrste ''Trissolcus basalis'' po začetnih uspehih razglasili celo za »zgodbo o uspehu« klasičnega biološkega nadzora nasploh, a se je kasneje izkazalo, da parazitoid ni bistveno vplival na gospodarski pomen stenice, čeprav se je v novih okoljih ustalil.<ref name="Clarke1992"/><ref>{{navedi revijo |author=Jones, V.P. |year=1995 |title=Reassessment of the role of predators and ''Trissolcus basalis'' in biological control of the southern green stink bug (Hemiptera: Pentatomidae) in Hawaii |journal=Biological Control |volume=5 |pages=566–572 |doi=10.1006/bcon.1995.1067}}</ref> Več uspeha je bilo v [[Argentina|Argentini]] in Braziliji, kjer so v določenih območjih zaznali občuten upad številčnosti populacije zelene smrdljivke.<ref>{{navedi revijo| author=Corrêa-Ferreira, B. S. | author2= Moscardi, F. |year=1996 |title=Biological control of soybean stink bugs by inoculative releases of ''Trissolcus basalis'' |journal=Entomologia Experimentalis et Applicata |volume=79 |pages=1–7}}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Liljesthröm, G. | author2= Bernstein, C. |year=1990 |title=Density dependence and regulation in the system ''Nezara viridula'' (L.) (Hemiptera: Pentatomidae), host and ''Trichopoda giacomellii'' (Blanchard) (Diptera: Tachinidae), parasitoid |url=https://archive.org/details/sim_oecologia_1990-08_84_1/page/45 |journal=Oecologia |volume=84 |issue=1 |pages=45–52}}</ref> V zimskem času stenice, še posebej zelena smrdljivka pogosto zahajajo v bivalni prostor človeka. Zadržujejo se v bližini svetil, venomer krožijo in s tem povzročajo nadležen zvok. V primeru ogroženosti oddaja neprijeten vonj, ki pa ni zares smrdeč. Zelene smrdljivke so zelo iznajdljive in se prikradejo skozi zelo majhne špranje zato jih pogosto najdemo v starejših stavbah, kjer so tesnenja oken precej slabša kot danes. == Izvor in razširjenost == Vrsta je [[kozmopolit (biogeografija)|kozmopolitska]], prisotna v [[tropi|tropskih]] in [[subtropi|subtropskih]] predelih Amerik, [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]], [[Avstralazija|Avstralazije]] in [[Evropa|Evrope]] med 45 stopinj severne in 45 stopinj južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]].<ref name="Todd1989"/> Njen izvor še ni natančno pojasnjen, domnevajo pa, da izvira iz [[Etiopija|etiopske]] regije [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], od koder se je razširila po vsem svetu izkoriščajoč človeške trgovske poti in dejstvo, da je močan letalec. Trenutno sprejeta razlaga o afriškem izvoru temelji na raznolikosti barvnih vzorcev in favni [[zajedavec|zajedavcev]], ki so prilagojeni na zajedanje te vrste,<ref name="Hokkanen1986"/> vendar se kompleksi zajedavcev, specializiranih na to in sorodno vrsto ''Nezara antennata'', pojavljajo tudi v Vzhodni Aziji in po eni od starejših hipotez naj bi zelena smrdljivka pravzaprav izvirala od tam.<ref>{{navedi revijo| author=Yukawa, J. | author2= Kiritani, K. |year=1965 |title=Polymorphism in the southern green stink bug |journal=Pacific Insects |volume=7 |pages=639–642}}</ref> Območje razširjenosti zelene smrdljivke se v zadnjih desetletjih opazno širi proti severu, verjetno vsaj deloma zaradi [[Spremembe podnebja|sprememb podnebja]]. Tako so najstarejši znani podatki o pojavljanju zelene smrdljivke v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] iz 1950. let ali kasneje - za [[Belgija|Belgijo]] je prvi podatek iz leta 1950, za [[Finska|Finsko]] 1956, [[Avstrija|Avstrijo]] 1962 in [[Nemčija|Nemčijo]] 1970. Na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]] je prisotna šele od začetka 21. stoletja, prav tako je bila pred kratkim prvič opažena v goratih predelih severne [[Švica|Švice]].<ref>{{navedi revijo |author=Rabitsch, W. |year=2008 |title=Alien True Bugs of Europe (Insecta: Hemiptera: Heteroptera) |journal=[[Zootaxa]] |volume=1827 |pages=1–44}}</ref> Zelo natančno njeno razširjenost spremljajo na [[Japonska|Japonskem]], kjer se je prav tako ustalila sredi 20. stoletja; severni rob [[areal]]a se je tam v 45 letih premaknil za 85&nbsp;km proti severu, opazno pa je tudi, da v toplejših območjih izriva avtohtono vrsto ''N. antennata''.<ref>{{navedi revijo |author=Tougou, D.| author2= Musolin, D.L.| author3= Fujisaki, K. |year=2009 |title=Some like it hot! Rapid climate change promotes changes in distribution ranges of ''Nezara viridula'' and ''Nezara antennata'' in Japan |journal=Entomologia Experimentalis et Applicata |volume=130 |issue=3 |pages=249–258}}</ref> Podobno je na zahodni polobli, kjer še danes poseljuje nova območja, kar pripisujejo tudi spreminjanju kmetijske prakse. Prvi podatek o pojavljanju v [[Novi svet|Novem svetu]] je iz 18. stoletja in od takrat se je vrsta razširila po celotnem tropskem ter subtropskem območju Amerik. Tudi tam prodira proti severu, od doline Sacramento v [[Kalifornija|Kaliforniji]] konec 1960. let<ref>{{navedi revijo |author=Hoffman, M.P.| author2= Wilson, L.T.| author3= Zalom, F.G. |year=1987 |title=Control of stink bugs in tomatoes |journal=California Agriculture |volume=41 |pages=4–6}}</ref> do [[Illinois]]a na severnem delu osrednjih [[Združene države Amerike|ZDA]] v 1970. letih.<ref>{{navedi revijo| author=McPherson, J.E. | author2= Cuda, J.P. |year=1974 |title=The first record in Illinois of ''Nezara viridula'' (Hemiptera: Pentatomidae) |journal=Transactions of the Illinois State Academy of Science |volume=67 |issue=4 |pages=461–462}}</ref> Od začetka 21. stoletja je v Južni Ameriki zaznaven strm upad številčnosti populacije te vrste, zaradi katerega ponekod ni več najpomembnejši kmetijski škodljivec. Pojav pripisujejo spletu dejavnikov, med njimi razmahu [[Kmetijstvo brez obdelave tal|kmetijstva brez obdelave tal]], kar bolje izkoriščajo druge vrste stenic, povečanju uporabe pesticidov, programom [[Biološki nadzor škodljivcev|biološkega nadzora]] z namnoževanjem in izpuščanjem parazitoidov ter podnebnim spremembam.<ref>{{cite journal | last=Panizzi | first=A R | last2=Lucini | first2=T | title=What Happened to Nezara viridula (L.) in the Americas? Possible Reasons to Explain Populations Decline | journal=Neotropical Entomology | volume=45 | issue=6 | date=2016 | issn=1519-566X | doi=10.1007/s13744-016-0446-2 | pages=619–628}}</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] je zaenkrat najbolj razširjena v pasu od [[slovenska obala|obale]] do [[kraški rob|kraškega roba]] ter na območju [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Tolmin]]a.<ref name="Gogala1989">{{navedi revijo |last1=Gogala |first1=Andrej |authorlink1=Andrej Gogala (biolog) |last2=Gogala |first2=Matija |authorlink2=Matija Gogala |year=1989 |title=Stenice Slovenije II. (Insecta: Heteroptera) |journal=Biološki vestnik |volume=37 |issue=1 |pages=11–44}}</ref> V zadnjem času se pogosto pojavlja tudi na žirovskem, kjer prevladuje zelo redka f. ''aurantica'', ki je brez zelenega pigmenta in v celoti rumena oz. zlata. Na hrvaških otokih v kvarnerju prevladuje popolnoma zelena ''N. viridula'' f. ''smaragdula.'' == Taksonomija == Zelena smrdljivka tvori skupaj z zelo podobnima ''N. yunnana'' in ''N. antennata'' [[klad]] znotraj rodu ''Nezara'', ki ga zaradi kombinacije »primitivnih« znakov [[filogenija|filogenetska]] analiza postavlja na bazo kladograma kot sestrski takson ostalim predstavnikom rodu, taksonomska razmerja med temi tremi vrstami pa še niso razjasnjena.<ref name="Ferrari2010"/> Zaradi raznolikosti barvnih vzorcev in drugih [[morfologija|morfoloških]] znakov so v prejšnjih stoletjih [[entomologija|entomologi]] pogosto opisovali primerke kot ločene vrste. Rezultat tega so številni [[sinonim (taksonomija)|sinonimi]], saj po danes uveljavljenem mnenju razlike niso dovolj velike da bi podpirale ločevanje tega [[takson]]a na več [[podvrsta (biologija)|podvrst]] ali celo vrst.<ref name="Ferrari2010"/> Kljub temu se populacije z različnih celin razlikujejo v več značilnostih, npr. lastnostih vibracijskih napevov,<ref name="Cokletal2000"/> [[molekularna biologija|molekularnih]] znakih,<ref>{{navedi revijo |author=Kavar, Tatjana| author2= Pavlovčič, Petra| author3= Sušnik Bajec, Simona| author4= Meglič, Vladimir| author5= Virant-Doberlet, Meta |year=2006 |title=Genetic differentiation of geographically separated populations of the southern green stink bug ''Nezara viridula'' (Hemiptera: Pentatomidae) |journal=Bulletin of Entomological Research |volume=96 |issue=2 |pages=117-128 |doi=10.1079/BER2005406}}</ref> sestavi mešanice feromonov<ref>{{navedi revijo |author=Aldrich, J.R.| author2= Oliver, J.E.| author3= Lusby, W.R.| author4= Kochansky, J.P.| author5= Lockwood, J.A. |year=1987 |title=Pheromone strains of the Cosmopolitan pest, ''Nezara viridula'' (Heteroptera: Pentatomidae) |journal=Journal of Experimental Zoology |volume=244 |issue=1 |pages=171–175 |doi=10.1002/jez.1402440121}}</ref> in zgradbi [[encim]]ov.<ref>{{navedi revijo |author=Meglič, Vladimir| author2= Šuštar Vozlič, Jelka| author3= Sušnik Bajec, Simona| author4= Virant-Doberlet, Meta| author5= Čokl, Andrej| author6= Miklas, Nadege| author7= Renou, Michel |year=2001 |title=Diversity of the southern green stink bug ''Nezara viridula'' (L.) (Heteroptera pentatomidae) |journal=Journal of Central European Agriculture |volume=2 |issue=3-4 |pages=241-250}}</ref> Tudi razmerja barvnih form se med populacijami razlikujejo, kar pa pripisujejo vplivu okolja - razlikam v lokalnih podnebnih razmerah.<ref name="Ferrari2010"/> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * {{navedi splet |title=''Nezara viridula'' (green stink bug) |work=Invasive Species Compendium |url=http://www.cabi.org/isc/?compid=5&dsid=36282&loadmodule=datasheet&page=481&site=144 |publisher=CAB International |language=en}} * {{navedi revijo |author=Polajnar, Jernej |year=2011 |title=Možnost širjenja in biotičnega zatiranja zelene smrdljivke (''Nezara viridula'' (L.), Heteroptera: Pentatomidae) v Sloveniji |url=http://www2.pms-lj.si/pdf/Acta/AES_19-1_7_POLAJNAR.pdf |journal=Acta Entomologica Slovenica |volume=19 |issue=1}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Nezara viridula}} * [http://www.pherobase.com/database/species/species-Nezara-viridula.php Feromoni zelene smrdljivke] v bazi podatkov Pherobase {{ikona en}} * {{ITIS|id=108925|taxon=Nezara viridula}} {{ikona en}} * [http://www.pms-lj.si/heteroptera/nezvir.htm Zelena smrdljivka]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} na straneh [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnega muzeja Slovenije]] {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ščitaste stenice]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] [[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Oceanije]] [[Kategorija:Žuželke Južne Amerike]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] emwnqunjlzio3zfdupxf8ighqey24ij Matija Gogala 0 188683 6771327 6622715 2026-10-28T07:14:55Z Yerpo 8417 preteklik 6771327 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {{Infopolje Znanstvenik | field = [[bioakustika]], [[entomologija]], [[fiziologija živali]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | doctoral_advisor = [[Štefan Michieli]] }} '''Matija''' (Matjaž) '''Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog|biolog, entomolog]], [[11. december]] [[1937]], [[Ljubljana]]. Študiral je [[biologija|biologijo]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1960 in se zaposlil kot asistent na katedri za fiziologijo živali [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelka za biologijo]] [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]]. Tam je leta 1964 doktoriral s tezo o zaznavanju svetlobe pri jamskih [[kobilice|kobilicah]]. 1968 je postal [[docent]] za predmet ''Fiziologija živali'', 1974 izredni in 1981 redni [[profesor]] za zoofiziologijo in fiziologijo čutil na BF Univerze v Ljubljani. Med tem je deloval tudi na [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnem inštitutu za biologijo]], kjer je med letoma 1976 in 1979 opravljal funkcijo direktorja. Leta 1987 se je zaposlil v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] kot muzejski svetnik, in bil med letoma 1992 in 2001 tudi njegov direktor. Z muzejem še vedno sodeluje kot zunanji sodelavec Kustodiata za nevretenčarje, bil je tudi predsednik Sveta PMS. Leta 1991 je postal izredni, leta 1999 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], kjer v letih 2002–08 opravljal funkcijo glavnega tajnika, 2008–14 pa podpredsednika SAZU. Od 1993 je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Deloval je tudi v znanstvenih ali organizacijskih odborih več znanstvenih konferenc, [[znanstvena revija|revij]] in komisij, med drugim je bil glavni in odgovorni urednik revije ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'' (1987–95), nacionalni koordinator za biologijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1992–1999). Od 1993 je član mednarodnega odbora za kartiranje entomofavne Srednje Evrope (SIEEC); 2002–07 je bil predsednik odbora [[Global Biodiversity Information Facility]] (GBIF) v Sloveniji in vodja slovenske delegacije v mednarodnem odboru. Od 1997 je član odbora, 2003–07 pa je bil predsednik Mednarodnega bioakustičnega sveta (IBAC). Dvakrat je vodil organizacijo mednarodnega znanstvenega srečanja o zvočni in vibracijski komunikaciji pri žuželkah (1980 in 1990) v Piranu, kjer je 1989 organiziral 3. mednarodno srečanje o favni skupine Rhynchota na Balkanu in v sosednjih deželah. Leta 2001 je s sodelavci organiziral 2. Evropski kongres hemipterologov in sodeloval pri organizaciji kongresa SIEEC (Mednarodnega društva za entomofavno Srednje Evrope) v Radencih, leta 2005 pa tudi XX. kongres IBAC v Portorožu Tudi njegov sin [[Andrej Gogala]] je bil entomolog, žena [[Nada Gogala|Nada]] pa je bila univerzitetna profesorica [[fiziologija rastlin|rastlinske fiziologije]]. == Znanstveno delo == Njegovo delo se osredotoča na [[fiziologija|fiziologijo]] in [[etologija|vedenje]] različnih skupin žuželk. V času delovanja na Biotehniški fakulteti se je posvečal predvsem pojavu sezonske obarvanosti žuželk in fiziologiji [[čutilo|čutil]]. Pomemben je njegov prispevek pri raziskavah za ultravijolično svetlobo občutljivih čutnic pri očeh metuljčnic. Kasneje se je usmeril v področje [[bioakustika|bioakustike]] in raziskoval komunikacijo [[stenice|stenic]] z vibracijskimi signali ter na tem področju s sodelavci opravil pionirsko delo.<ref>{{navedi revijo |last1=Hill |first1=Peggy S.M. |last2=Wessel |first2=Andreas |year=2016 |title=Biotremology |journal=Current Biology |volume=26 |issue=5 |pages=R187–R191 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.054}}</ref> Ukvarja se s fiziologijo in etologijo žuželk in raziskavami zvočne in vibracijske komunikacije, predvsem z zvočnimi napevi [[vrsta (biologija)|vrst]] iz družine [[škržati|škržatov]] in njihovi uporabnosti pri [[znanstvena klasifikacija živih bitij|klasifikaciji]] vrst.<ref>{{navedi splet |last=Simon |first=Chris |year=2015 |title=The Current Status of Cicada Taxonomy on a Region-by-Region Basis |url=http://hydrodictyon.eeb.uconn.edu/projects/cicada/taxonomy/current_taxo.php |work=Cicada Central |publisher=Ecology and Evolutionary Biology, University of Connecticut |accessdate=14.4.2016 |archive-date=2015-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009192742/http://hydrodictyon.eeb.uconn.edu/projects/cicada/taxonomy/current_taxo.php |url-status=dead }}</ref> Pomembno je prispeval tudi k zgodnjemu uvajanju računalniških orodij v biološke raziskave v Sloveniji. Objavil je več kot 80 znanstvenih del (članki, poglavja v znanstvenih monografijah) in sodeloval na številnih mednarodnih konferencah za področja, s katerimi se ukvarja. Poleg znanstvenih piše tudi strokovna in poljudnoznanstvena dela, šolske učbenike in drugo. == Priznanja == Za svoj prispevek k znanosti je prejel več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado leta 1959, [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Kidričevega sklada]] (1968), 1979 red dela s srebrnim vencem, 1982 zlati znak Entomološkega društva Štefana Michielija, 1985 na Biotehniški fakulteti Jesenkovo nagrado, 1995 posebno priznanje Slovenskega fiziološkega društva in Grošljevo plaketo [[Prirodoslovno društvo Slovenije|Prirodoslovnega društva Slovenije]] (2001). Od 2020 je častni član Nacionalnega inštituta za biologijo. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== <div class="references-small"> * [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/matija-gogala.html Gogala, Matija], biografija na straneh SAZU. Pridobljeno 16.10.2008. * [http://www2.arnes.si/~ljprirodm3/gogala.html prof. dr. Matija Gogala], biografija na straneh Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pridobljeno 16.10.2008. </div> ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * [http://www2.arnes.si/~ljprirodm3/okvir.html Matija's bioacoustic pages] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=00275 Osebna bibliografija] v sistemu COBISS * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174541588 Prisluškovalec svetov], dokumentarni portret (RTV SLO) {{Normativna kontrola}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Gogala, Matija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski entomologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski zoologi]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] hr0dfb4odqsm3wjzhb67x3w4fjt0mhm 6771390 6771327 2026-10-28T09:36:13Z Yerpo 8417 pnp 6771390 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {{Infopolje Znanstvenik | field = [[bioakustika]], [[entomologija]], [[fiziologija živali]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | doctoral_advisor = [[Štefan Michieli]] }} '''Matija''' (Matjaž) '''Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog|biolog, entomolog]], [[11. december]] [[1937]], [[Ljubljana]]. Študiral je [[biologija|biologijo]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1960 in se zaposlil kot asistent na katedri za fiziologijo živali [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelka za biologijo]] [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]]. Tam je leta 1964 doktoriral s tezo o zaznavanju svetlobe pri jamskih [[kobilice|kobilicah]]. 1968 je postal [[docent]] za predmet ''Fiziologija živali'', 1974 izredni in 1981 redni [[profesor]] za zoofiziologijo in fiziologijo čutil na BF Univerze v Ljubljani. Med tem je deloval tudi na [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnem inštitutu za biologijo]], kjer je med letoma 1976 in 1979 opravljal funkcijo direktorja. Leta 1987 se je zaposlil v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] kot muzejski svetnik, in bil med letoma 1992 in 2001 tudi njegov direktor. Z muzejem še vedno sodeluje kot zunanji sodelavec Kustodiata za nevretenčarje, bil je tudi predsednik Sveta PMS. Leta 1991 je postal izredni, leta 1999 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], kjer v letih 2002–08 opravljal funkcijo glavnega tajnika, 2008–14 pa podpredsednika SAZU. Od 1993 je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Deloval je tudi v znanstvenih ali organizacijskih odborih več znanstvenih konferenc, [[znanstvena revija|revij]] in komisij, med drugim je bil glavni in odgovorni urednik revije ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'' (1987–95), nacionalni koordinator za biologijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1992–1999). Od 1993 je član mednarodnega odbora za kartiranje entomofavne Srednje Evrope (SIEEC); 2002–07 je bil predsednik odbora [[Global Biodiversity Information Facility]] (GBIF) v Sloveniji in vodja slovenske delegacije v mednarodnem odboru. Od 1997 je član odbora, 2003–07 pa je bil predsednik Mednarodnega bioakustičnega sveta (IBAC). Dvakrat je vodil organizacijo mednarodnega znanstvenega srečanja o zvočni in vibracijski komunikaciji pri žuželkah (1980 in 1990) v Piranu, kjer je 1989 organiziral 3. mednarodno srečanje o favni skupine Rhynchota na Balkanu in v sosednjih deželah. Leta 2001 je s sodelavci organiziral 2. Evropski kongres hemipterologov in sodeloval pri organizaciji kongresa SIEEC (Mednarodnega društva za entomofavno Srednje Evrope) v Radencih, leta 2005 pa tudi XX. kongres IBAC v Portorožu Tudi njegov sin [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] je bil entomolog, žena [[Nada Gogala|Nada]] pa je bila univerzitetna profesorica [[fiziologija rastlin|rastlinske fiziologije]]. == Znanstveno delo == Njegovo delo se osredotoča na [[fiziologija|fiziologijo]] in [[etologija|vedenje]] različnih skupin žuželk. V času delovanja na Biotehniški fakulteti se je posvečal predvsem pojavu sezonske obarvanosti žuželk in fiziologiji [[čutilo|čutil]]. Pomemben je njegov prispevek pri raziskavah za ultravijolično svetlobo občutljivih čutnic pri očeh metuljčnic. Kasneje se je usmeril v področje [[bioakustika|bioakustike]] in raziskoval komunikacijo [[stenice|stenic]] z vibracijskimi signali ter na tem področju s sodelavci opravil pionirsko delo.<ref>{{navedi revijo |last1=Hill |first1=Peggy S.M. |last2=Wessel |first2=Andreas |year=2016 |title=Biotremology |journal=Current Biology |volume=26 |issue=5 |pages=R187–R191 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.054}}</ref> Ukvarja se s fiziologijo in etologijo žuželk in raziskavami zvočne in vibracijske komunikacije, predvsem z zvočnimi napevi [[vrsta (biologija)|vrst]] iz družine [[škržati|škržatov]] in njihovi uporabnosti pri [[znanstvena klasifikacija živih bitij|klasifikaciji]] vrst.<ref>{{navedi splet |last=Simon |first=Chris |year=2015 |title=The Current Status of Cicada Taxonomy on a Region-by-Region Basis |url=http://hydrodictyon.eeb.uconn.edu/projects/cicada/taxonomy/current_taxo.php |work=Cicada Central |publisher=Ecology and Evolutionary Biology, University of Connecticut |accessdate=14.4.2016 |archive-date=2015-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009192742/http://hydrodictyon.eeb.uconn.edu/projects/cicada/taxonomy/current_taxo.php |url-status=dead }}</ref> Pomembno je prispeval tudi k zgodnjemu uvajanju računalniških orodij v biološke raziskave v Sloveniji. Objavil je več kot 80 znanstvenih del (članki, poglavja v znanstvenih monografijah) in sodeloval na številnih mednarodnih konferencah za področja, s katerimi se ukvarja. Poleg znanstvenih piše tudi strokovna in poljudnoznanstvena dela, šolske učbenike in drugo. == Priznanja == Za svoj prispevek k znanosti je prejel več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado leta 1959, [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Kidričevega sklada]] (1968), 1979 red dela s srebrnim vencem, 1982 zlati znak Entomološkega društva Štefana Michielija, 1985 na Biotehniški fakulteti Jesenkovo nagrado, 1995 posebno priznanje Slovenskega fiziološkega društva in Grošljevo plaketo [[Prirodoslovno društvo Slovenije|Prirodoslovnega društva Slovenije]] (2001). Od 2020 je častni član Nacionalnega inštituta za biologijo. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== <div class="references-small"> * [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/matija-gogala.html Gogala, Matija], biografija na straneh SAZU. Pridobljeno 16.10.2008. * [http://www2.arnes.si/~ljprirodm3/gogala.html prof. dr. Matija Gogala], biografija na straneh Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pridobljeno 16.10.2008. </div> ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * [http://www2.arnes.si/~ljprirodm3/okvir.html Matija's bioacoustic pages] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=00275 Osebna bibliografija] v sistemu COBISS * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174541588 Prisluškovalec svetov], dokumentarni portret (RTV SLO) {{Normativna kontrola}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Gogala, Matija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski entomologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski zoologi]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] jvdzal00wtps4tgz4v8muwpj775kwoy Predloga:Rektorji Univerze v Ljubljani 10 191904 6771134 5579478 2026-10-27T17:05:10Z JoMK 240261 6771134 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Rektorji Univerze v Ljubljani | title = [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani|<span style="color:#ffffff;">Rektorji Univerze v Ljubljani</span>]] | listclass = hlist | colwidth = 14em |bodystyle = background: #FDF0F0; border: 2px solid #E52A2A; |titlestyle = background: #E52A2A; color: #ffffff; |groupstyle = background: #FCE8E8; color: #000000; text-align: right; |liststyle = background: #FDF0F0; |coltablestyle = background: #FDF0F0; |colstyle = background: #FDF0F0; border-color: #FDF0F0; |belowstyle = background: #E52A2A; color: #ffffff; | col1 = <poem> [[Josip Plemelj]] [[Rihard Zupančič]] [[Gregor Gojmir Krek]] [[Aleš Ušeničnik]] [[France Kidrič]] [[Karel Hinterlechner]] [[Leonid Pitamic]] [[Franc Ksaver Lukman]] [[Rajko Nahtigal]] </poem> | col2 = <poem> [[Milan Vidmar]] [[Metod Dolenc]] [[Alfred Šerko]] [[Matija Slavič]] [[Fran Ramovš]] [[Maks Samec]] [[Radoslav Kušej]] [[Matija Slavič]] [[Milko Kos]] </poem> | col3 = <poem> [[Alojz Král]] [[Anton Melik]] [[Gorazd Kušej]] [[Fran Zwitter]] [[Anton Kuhelj]] [[Božidar Lavrič]] [[Dolfe Vogelnik]] [[Makso Šnuderl]] [[Albert Struna]] </poem> | col4 = <poem> [[Roman Modic]] [[Mirjan Gruden]] [[Janez Milčinski]] [[Ervin Prelog]] [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] [[Polde Leskovar]] [[Janez Peklenik]] [[Boris Sket]] [[Slavko Hodžar]] </poem> | col5 = <poem> [[Ivo Fabinc]] [[Miha Tišler]] [[Alojz Kralj]] [[Jože Mencinger]] [[Andreja Kocijančič]] [[Stane Pejovnik]] [[Ivan Svetlik]] [[Igor Papič]] [[Gregor Majdič]] </poem> | below = [[Univerza v Ljubljani|<span style="color:#fff">Univerza v Ljubljani</span>]] · [[Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani|<span style="color:#fff">Zaslužni profesorji</span>]] · [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani|<span style="color:#fff">Častni senatorji</span>]] · [[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani|<span style="color:#fff">Častni doktorji</span>]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] </noinclude> a0zbjjp05mxgyigkiajjqy39b4x5ek9 Predloga:Univerzitetni klinični center Ljubljana 10 192901 6771124 6700760 2026-10-27T16:42:33Z JoMK 240261 6771124 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Univerzitetni klinični center Ljubljana | title = [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|<span style="color:#FFFFFF;">Univerzitetni klinični center Ljubljana</span>]] | listclass = hlist | bodystyle = border:2px solid #B44A34; | titlestyle = background:#2C3474; color:#FFFFFF; | groupstyle = background:#C6CAE3; | liststyle = background:#F3F4FA; | belowstyle = background:#2C3474; color:#FFFFFF; | group1 = Enote | list1 = * [[Poliklinika Ljubljana]] * [[SPS Interna klinika Ljubljana]] * [[SPS Kirurška klinika Ljubljana]] * [[SPS Nevrološka klinika Ljubljana]] * [[SPS Ginekološka klinika Ljubljana]] * [[Pediatrična klinika Ljubljana|SPS Pediatrična klinika Ljubljana]] * [[SPS Stomatološka klinika Ljubljana]] * [[SPS Očesna klinika Ljubljana]] * [[Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja|Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana]] * [[Mestna otroška bolnica Ljubljana]] * [[Bolnica dr. Petra Držaja]] | group2 = Povezane šole | list2 = * [[Medicinska fakulteta v Ljubljani]] * [[Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani]] }}<noinclude> [[Kategorija:Medicinska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] </noinclude> khrrkzqv9ngus7hi4fp0eqwi0xr0tdb Rok Rozman 0 195538 6771028 6733101 2026-10-27T12:34:44Z ~2026-57352-03 267986 samo dodal sem vire 6771028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | [[veslanje]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v veslanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v veslanju 2009|2009 Poznan]]|[[četverec brez krmarja]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovni pokal v veslanju]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovni pokal v veslanju 2008|2008]]|Četverec brez krmarja}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju 2005|2005]]|Četverec brez krmarja}} }} '''Rok Rozman''', [[slovenci|slovenski]] biolog, naravovarstvenik, filmar, avtor knjig in [[veslač]], * [[2. januar]] [[1988]], [[Radovljica]]. Sprva se je ukvarjal s [[hokej na ledu|hokejem na ledu]] in nastopal kot član slovenske mladinske reprezentance, nato pa se je posvetil veslanju. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je v četvercu brez krmarja nastopil med drugim tudi na [[:en:2009_World_Rowing_Championships|Svetovnem prvenstvu 2009 v Poznanu]] in osvojil bron ter na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]] v [[Peking]]u in osvojil 4. mesto.<ref name="Dnevnik">{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042274347 |title=Hokejist na ledu, ki hodi v gozd poslušat ptice |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=15.6.2009 |last=Okorn |first=Jože |accessdate=10.3.2016 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po olimpijski sezoni se je vrnil k študiju [[biologija|biologije]] na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani]].<ref name="Dnevnik"/> Posveča se ekstremnemu [[Kajak in kanu (šport)|kajakaštvu]] ter muharjenju in vodi organizacijo za ohranjanje rek [[Balkan]]a<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/okolje/film-o-zadnji-prosto-tekoci-reki-v-evropi.html |title=Film o zadnji prosto tekoči reki v Evropi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Tavčar |first=Borut |date=14.7.2015 |accessdate=10.3.2016 |archive-date=2016-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310134258/http://www.delo.si/novice/okolje/film-o-zadnji-prosto-tekoci-reki-v-evropi.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://svsd.rtvslo.si/svsd/lokalne-novice/da-nasim-rekam-ne-bi-zvonil-navcek/386874 |title= Da našim rekam ne bi zvonil navček |date=27.2.2016 |publisher=[[RTV Slovenija]] |accessdate=10.3.2016}}</ref> imenovano [https://balkanriverdefence.org/home Balkan River Defence]. V sklopu projekta [https://balkanriverdefence.org/brt-1/ Balkan Rivers Tour] je leta 2016 organiziral množično veslanje po balkanskih rekah in spremljevalne akcije, s katerimi so ozaveščali o negativnih posledicah zajezovanja rek za [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]]. Za svojo vlogo pri projektu je leta 2017 prejel priznanje zlato veslo, ki ga podeljuje mednarodna akademija World Paddle Awards za tekmovalne in ekstremne dosežke ter za dosežke na področju javnega delovanja v kajakaštvu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042763088 |title=Svetovna nagrada za reševanje balkanskih rek |date=19.2.2017 |work=Dnevnik |accessdate=21.2.2017 |archive-date=2017-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170222105832/https://www.dnevnik.si/1042763088 |url-status=dead }}</ref> Vse od leta 2016 je aktiven na področju ozaveščanja o pomembnosti prosto tekočih rek za divji svet in ljudi. V okviru tega je svoje nestrinjanje s potezami odločevalcev večkrat izrazil tudi na precej neposreden način. Maja 2020 so ga med sedečim protestom pred Ministrstvom za okolje, skupaj z [[Marin Medak|Marinom Medakom]] in drugima dvema protestnicama, policisti odnesli v policijski kombi in odpeljali na policijsko postajo.<ref>{{Navedi splet|title=POLICE INTERVENTION AT PEACEFUL PROTEST IN FRONT OF THE MINISTRY FOR ENVIRONMENT|url=https://balkanriverdefence.org/news/peaceful-protests-in-front-of-the-ministry-of-the-environment/|website=Balkan River Defence|date=2020-05-26|accessdate=2021-06-13|language=en-US|last=Balkan River Defence}}</ref> V okviru zavoda [https://leeway-collective.com/ Leeway Collective] deluje tudi kot producent, scenarist, režiser in snemalec pri dokumentarnih filmih - tako kratkih kot celovečernih. Najbolj znani celovečerni dokumentarni filmi, ki jih je produciral Leeway Collective in pri katerih je sodeloval so: [https://balkanriverdefence.org/the-undamaged/ The Undamaged (Nepoškodovane) (2018)], [https://balkanriverdefence.org/zgodba-save/ Ena za reko: Zgodba Save (2022)] in [https://junaki-soce.si/ Junaki Soče (2026)]. <ref>{{Navedi splet |title=Junaki Soče - O filmu |url=https://junaki-soce.si/o-filmu/ |access-date=2026-10-27 |website=Junaki Soče |language=sl-SI}}</ref> Je tudi avtor dveh knjig: [https://balkanriverdefence.org/sava-vodnik/ Sava v Sloveniji - kajakaški vodnik (2022)] in [https://balkanriverdefence.org/soca-isonzo/ Soča od izvira do morja - veslaški vodnik].<ref>{{Navedi splet |title=Making sure you're not a bot! |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/205771267 |access-date=2026-10-27 |website=plus.cobiss.net}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o veslaču}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Rok}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski naravovarstveniki]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Rozman, Rok]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Rozman, Rok]] jh9ceyxecmvgt7cjaomkgvynceg5ood 6771033 6771028 2026-10-27T12:55:55Z ~2026-57352-03 267986 6771033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | [[veslanje]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v veslanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v veslanju 2009|2009 Poznan]]|[[četverec brez krmarja]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovni pokal v veslanju]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovni pokal v veslanju 2008|2008]]|Četverec brez krmarja}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju 2005|2005]]|Četverec brez krmarja}} }} '''Rok Rozman''', [[slovenci|slovenski]] biolog, naravovarstvenik, filmar, avtor knjig in [[veslač]], * [[2. januar]] [[1988]], [[Radovljica]]. Sprva se je ukvarjal s [[hokej na ledu|hokejem na ledu]] in nastopal kot član slovenske mladinske reprezentance, nato pa se je posvetil veslanju. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je v četvercu brez krmarja nastopil med drugim tudi na [[:en:2009_World_Rowing_Championships|Svetovnem prvenstvu 2009 v Poznanu]] in osvojil bron ter na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]] v [[Peking]]u in osvojil 4. mesto.<ref name="Dnevnik">{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042274347 |title=Hokejist na ledu, ki hodi v gozd poslušat ptice |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=15.6.2009 |last=Okorn |first=Jože |accessdate=10.3.2016 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po olimpijski sezoni se je vrnil k študiju [[biologija|biologije]] na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani]].<ref name="Dnevnik"/> Posveča se ekstremnemu [[Kajak in kanu (šport)|kajakaštvu]] ter muharjenju in vodi organizacijo za ohranjanje rek [[Balkan]]a<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/okolje/film-o-zadnji-prosto-tekoci-reki-v-evropi.html |title=Film o zadnji prosto tekoči reki v Evropi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Tavčar |first=Borut |date=14.7.2015 |accessdate=10.3.2016 |archive-date=2016-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310134258/http://www.delo.si/novice/okolje/film-o-zadnji-prosto-tekoci-reki-v-evropi.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://svsd.rtvslo.si/svsd/lokalne-novice/da-nasim-rekam-ne-bi-zvonil-navcek/386874 |title= Da našim rekam ne bi zvonil navček |date=27.2.2016 |publisher=[[RTV Slovenija]] |accessdate=10.3.2016}}</ref> imenovano [https://balkanriverdefence.org/home Balkan River Defence]. V sklopu projekta [https://balkanriverdefence.org/brt-1/ Balkan Rivers Tour] je leta 2016 organiziral množično veslanje po balkanskih rekah in spremljevalne akcije, s katerimi so ozaveščali o negativnih posledicah zajezovanja rek za [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]]. Za svojo vlogo pri projektu je leta 2017 prejel priznanje zlato veslo, ki ga podeljuje mednarodna akademija World Paddle Awards za tekmovalne in ekstremne dosežke ter za dosežke na področju javnega delovanja v kajakaštvu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042763088 |title=Svetovna nagrada za reševanje balkanskih rek |date=19.2.2017 |work=Dnevnik |accessdate=21.2.2017 |archive-date=2017-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170222105832/https://www.dnevnik.si/1042763088 |url-status=dead }}</ref> Vse od leta 2016 je aktiven na področju ozaveščanja o pomembnosti prosto tekočih rek za divji svet in ljudi. V okviru tega je svoje nestrinjanje s potezami odločevalcev večkrat izrazil tudi na precej neposreden način. Maja 2020 so ga med sedečim protestom pred Ministrstvom za okolje, skupaj z [[Marin Medak|Marinom Medakom]] in drugima dvema protestnicama, policisti odnesli v policijski kombi in odpeljali na policijsko postajo.<ref>{{Navedi splet|title=POLICE INTERVENTION AT PEACEFUL PROTEST IN FRONT OF THE MINISTRY FOR ENVIRONMENT|url=https://balkanriverdefence.org/news/peaceful-protests-in-front-of-the-ministry-of-the-environment/|website=Balkan River Defence|date=2020-05-26|accessdate=2021-06-13|language=en-US|last=Balkan River Defence}}</ref> V okviru zavoda [https://leeway-collective.com/ Leeway Collective] deluje tudi kot producent, scenarist, režiser in snemalec pri dokumentarnih filmih - tako kratkih kot celovečernih. Najbolj znani celovečerni dokumentarni filmi, ki jih je produciral Leeway Collective in pri katerih je sodeloval so: [https://balkanriverdefence.org/the-undamaged/ The Undamaged (Nepoškodovane) (2018)], [https://balkanriverdefence.org/zgodba-save/ Ena za reko: Zgodba Save (2022)] in [https://junaki-soce.si/ Junaki Soče (2026)]. <ref>{{Navedi splet |title=Junaki Soče - O filmu |url=https://junaki-soce.si/o-filmu/ |access-date=2026-10-27 |website=Junaki Soče |language=sl-SI}}</ref> Je tudi avtor dveh knjig: [https://balkanriverdefence.org/sava-vodnik/ Sava v Sloveniji - kajakaški vodnik (2022)] in [https://balkanriverdefence.org/soca-isonzo/ Soča od izvira do morja - veslaški vodnik].<ref>{{Navedi splet |title=Making sure you're not a bot! |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/205771267 |access-date=2026-10-27 |website=plus.cobiss.net}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o veslaču}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Rok}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski naravovarstveniki]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Rozman, Rok]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Rozman, Rok]] rwtpbdn5m7b2h9n49mnnufn9zo7ruv5 Andraž Vehovar 0 201938 6771104 6459256 2026-10-27T15:37:55Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6771104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalOlympic}} {{MedalSport | moški [[kajak-kanu]]}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre]]}} {{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]]|K1}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1995|Nottingham 1995]]|K-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1999|La Seu d'Urgell 1999]]|K-1 ekipno}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1996|Augsburg 1996]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1998|Roudnice 1998]]|K-1 ekipno}} }} '''Andraž Vehovar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kanu]]ist, * [[1. marec]] [[1972]], [[Ljubljana]]. Vehovar je največji uspeh kariere dosegel z osvojitvijo srebrne medalje na [[Poletne olimpijske igre 1996|Olimpijskih igrah 1996]] v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]]. Za ta uspeh je bil izbran za [[Slovenski športnik leta|Slovenskega športnika leta]] za 1996. Leta 2025 je bil sprejet v [[Hram slovenskih športnih junakov]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/britta-bilac-nova-clanica-hrama-sportnih-junakov/750022 |title=Britta Bilać nova članica Hrama športnih junakov |accessdate=2025-06-24 |date=2025-06-24 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175252435 Andraž Vehovar: V življenju kot v čolnu, ko greš enkrat na brzice, ni poti nazaj]. Nedeljski gost (27. september 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kanuistu}} {{DEFAULTSORT:Vehovar, Andraž}} [[Kategorija:Slovenski kanuisti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slovenskih športnih junakov]] ai44alo0hsz6mhrqrn80yg6j0zwke1q Predloga:Železniške proge v Sloveniji 10 202791 6771125 6645165 2026-10-27T16:47:07Z JoMK 240261 6771125 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Railways Slovenia |title = [[Seznam železniških prog v Sloveniji|<span style="color:#FFFFFF;">Železniške proge v Sloveniji</span>]] |listclass = hlist |state = collapsed |bodystyle = border:2px solid #45AAEC; |titlestyle = background:#45AAEC; color:#FFFFFF; |groupstyle = background:#C7E4F8; |liststyle = background:#F2F9FE; |group1 = [[Glavna železniška proga|Glavne proge]] |list1 = * [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.|Ljubljana–Dobova]] * [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|Ljubljana–Jesenice]] * [[Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.|Zidani Most–Šentilj]] * [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče]] * [[Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.|Ormož–Hodoš]] * [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|Ljubljana–Sežana]] * [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivka–Ilirska Bistrica]] * [[Železniška proga Divača–Podgorje–d. m.|Divača–Prešnica]] * [[Železniška proga Prešnica–Koper|Prešnica–Koper]] |group2 = [[Regionalna železniška proga|Regionalne proge]] |list2 = * [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|Ljubljana Šiška–Kamnik Graben]] * [[Železniška proga Kranj–Naklo|Kranj–Naklo]] * [[Železniška proga Celje–Velenje|Celje–Velenje]] * [[Železniška proga Grobelno–Rogatec–d. m.|Grobelno–Rogatec]] * [[Železniška proga Stranje–Imeno–d. m.|Stranje–Imeno]] * [[Železniška proga Maribor–Prevalje–d. m.|Maribor–Prevalje]] * [[Železniška proga Dravograd–Otiški Vrh|Dravograd–Otiški Vrh]] * [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|Ljutomer–Gornja Radgona]] * [[Železniška proga Lendava–d. m.|Lendava–državna meja]] * [[Železniška proga Divača–Podgorje–d. m.|Prešnica–Podgorje]] * [[Železniška proga Jesenice–Sežana|Jesenice–Sežana]] * [[Železniška proga Nova Gorica–Vrtojba–d. m.|Nova Gorica–Vrtojba]] * [[Železniška proga Prvačina–Ajdovščina|Prvačina–Ajdovščina]] * [[Železniška proga Kreplje–Repentabor–d. m.|Kreplje–Repentabor]] * [[Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.|Ljubljana–Metlika]] * [[Železniška proga Sevnica–Trebnje|Sevnica–Trebnje]] * [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|Grosuplje–Kočevje]] * [[Železniška proga Novo mesto–Straža|Novo mesto–Straža]] * [[Železniška proga Maribor Tezno–Maribor Studenci|Maribor Tezno–Maribor Studenci]] * [[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P3|Ljubljana Zalog–Ljubljana P3]] * [[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P4|Ljubljana Zalog–Ljubljana P4]] * [[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P5|Ljubljana Zalog–Ljubljana P5]] |group3 = Bivše |list3 = * [[Porečanka]] * [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče]] * [[Železniška proga Kranj–Naklo|Kranj–Tržič]] * [[Železniška proga Brezovica–Vrhnika|Brezovica–Vrhnika]] * [[Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze|Vižmarje–Črnuče–Laze]] * [[Železniška proga Čedad–Kobarid|Čedad–Kobarid]] * [[Tivolski lok]] * [[Vodmatski lok]] * [[Železniška proga Dravlje–Vodmat|Dravlje–Vodmat]] * [[Pionirska proga|Pionirska proga Ljubljana]] * [[Železniška proga Jesenice–Trbiž|Jesenice–Trbiž]] * [[Železniška proga Dravograd–Celje|Otiški Vrh–Velenje]] * [[Železniška proga Trst–Hrpelje|Trst–Hrpelje]] |group4 = Sorodne teme |list4 = * [[Seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji|Železniške postaje]] * [[Seznam železniških predorov v Sloveniji|Železniški predori]] * [[Slovenske železnice]] * [[Zgodovina železnice v Sloveniji|Zgodovina]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] * [[Muzejski vlak]] * [[Gozdne železnice na Slovenskem|Gozdne železnice]] * [[Rudniške železnice]] * [[Jamske železnice]] * [[Piranski tramvaj]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Južna železnica]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] [[Kategorija:Železniške navigacijske predloge]] </noinclude> 7exxlznqisbm9vd7vtwm5l88xfisnkt Gogala 0 205596 6771350 6397275 2026-10-28T08:04:50Z Sporti 5955 /* Znani nosilci priimka */ pos. 6771350 wikitext text/x-wiki '''Gogala''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 167 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.647. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Gogala (dramaturg)|Andrej Gogala]] (*1956), dramaturg, scenarist, urednik (poljudnoznanstveni) * [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (1962–2026), biolog, entomolog * [[Anton Gogala]] (1780–1841), pravnik, sodnik, vojak * [[Anže Gogala]] (*1985), hokejist * [[Avgust Gogala]] (1898–1971), rudarski strokovnjak, univ. profesor * [[Borut Gogala]] (*1986), gorski reševalec, inštruktor * [[Franc Jožef Gogala]] (1644–1728), igralec * [[Ivan Gogala]] (Gogola) (1850–1901), notar, društveni delavec, hranilničar * [[Ivo Gogala]] (1904–1979), fotograf * [[Janez Gogala]] (1825–1884), duhovnik, humanitarec; (že izbran) ljubljanski škof * [[Jože Gogala]] (1916–2011), hokejist in drsalec, športni delavec (dr. prava, direktor patentne pisarne=?) * [[Matija Gogala]] (*1937), biolog, entomolog, akademik * [[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015), pravnik in teolog (Argentina) * [[Nada Gogala]] (1937–2013), biologinja, univ. profesorica * [[Roger Gogala]] (1934–2012), novinar, publicist * [[Stanko Gogala]] (1901–1987), (filozof), pedagog, univerzitetni profesor * [[Tone Gogala]] (*1945), igralec, diplomat * [[Viljem Gogala]], novinar, svetovni popotnik, publicist * [[Wolfgang Gogala]], duhovnik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gogala}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8llrf8bny16108eshy0qgo1fmtsgura Barhan 0 232633 6771393 6586241 2026-10-28T09:37:53Z Yerpo 8417 pnp 6771393 wikitext text/x-wiki [[slika:Mesquite Sand Dunes.JPG|thumb|220px|Tipičen barhan v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]]] '''Barhan''' je [[sipina]] v obliki polmeseca, nastala z [[veter|vetrno]] akumulacijo. Barhani nastanejo tam, kjer ima veter večinoma stalno smer. Razvijejo se iz običajne sipine, ki je na sredini višja kot na krajnih delih, kar povzroči, da se oba krajca, ki morata pred oblikovanjem barhana ležati prečno na smer vetra, začneta v smeri vetra premikati hitreje kot osrednji del, saj se pri krajcih prenese manj [[material]]a. Sipina dobi obliko polmeseca in se lahko nato letno premakne za nekaj 10 metrov v smeri pihanja (odvisno od velikosti). Barhani se pogosto pojavljajo v skupinah; v višino dosežejo do 30 m, v dolžino pa do 300 m.<ref>{{navedi knjigo |author1=Strahler, A.|author2= Archibold, O.W. |year=2008 |title=Physical Geography: Science and Systems of the Human Environment |url=https://archive.org/details/visualizingphysi0000stra|edition=4. |publisher=John Wiley & Sons, Inc. |location=Hoboken, NJ. |pages=[https://archive.org/details/visualizingphysi0000stra/page/442 442]}}</ref> Beseda »barhan« je [[turkmenščina|turkmenskega]] izvora.<ref>{{navedi revijo |author=Gogala, Andrej |authorlink=Andrej Gogala (biolog) |title=Da ne bo pomote: Sipine na Cerkniškem jezeru: Znanstvena dognanja. |journal=Kras |date=avgust 2011 |volume=112 |pages=32–33 |url=http://www2.pms-lj.si/bibliag/sipine.pdf}}</ref> Kljub redkemu ozračju barhani nastajajo tudi na [[Mars]]u.<ref>{{navedi splet| url=http://apod.nasa.gov/apod/ap090420.html |title=Flowing Barchan Sand Dunes on Mars |work=Astronomy Picture of the Day |publisher=[[NASA]] |date=20.4.2009 |accessdate=25.4.2012}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Reliefne oblike]] 9t6c2csk241wid50f3r5rqiw18xtxds Kršan 0 253932 6771239 6733249 2026-10-27T20:45:47Z ~2026-44996-51 264415 6771239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = |nickname = |motto = |image_skyline = Krsan Istria alley.jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = Zastava Kršana.svg |image_seal = |image_shield = |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Kršana na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 227 |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=10|lats=24 |latNS=N |longd=14|longm=08|longs=21 |longEW=E |elevation_m = 131 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52232 Kršan |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = [http://] |footnotes = }} '''Kršan''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Chersano'') je [[Istra|istrsko]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], sedež istoimenske občine, ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. V občini ležijo mdr. naselja [[Plomin]], [[Plomin Luka]] ter več naselij na [[Čepićko polje|Čepićkem polju]] ([[Polje Čepić]], [[Purgarija Čepić]], [[Zatka Čepić]]) itd. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 1155 || 964 || 240 || 229 || 248 || 303 || 1292 || 1357 || 239 || 223 || 229 || 187 || 145 || 221 || 227 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == {{Commonscat}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Občina Kršan}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] 0spqn8beg9p666op0hy6ieatf4i3bhk Đurđa Adlešič 0 256541 6771076 5540830 2026-10-27T14:40:36Z ~2026-56389-14 267931 /* */ 6771076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Đurđa Adlešić| image = <!-- Wikidata --> }} '''Đurđa Adlešić''', [[Hrvati|hrvaška]] [[političarka]], [[učiteljica]] in [[novinarka]], * [[18. april]] [[1960]], [[Bjelovar]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Adlešič je v politiko vstopila leta 1990 in je bila ena od ustanoviteljic [[Hrvaška socialno-liberalna stranka|Hrvaške socialno-liberalne stranke]] v njenem domačem kraju. Poslanka je postala leta 1995. Leta 2000 je osvojila drugi mandat in postala podpredsednica stranke. Leta 2001 je postala županja Bjelovara. Leta 2003 je osvojila tretji mandat v parlamentu, za županjo pa je bila ponovno izvoljena leta 2005. Od leta 2006 do 2009 je bila predsednica hrvaške socialno-liberalne stranke. Leta 2010 je Adlešič zapustila HSLS in se leta 2011 upokojila iz politike. == Glej tudi == * [[seznam hrvaških politikov]] {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Adlesic, Durda}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški politiki]] [[Kategorija:Hrvaški učitelji]] [[Kategorija:Hrvaški novinarji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Sabora]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Hrvaške]] [[Kategorija:Župani Bjelovara]] [[Kategorija:Člani Hrvaške liberalno-socialne stranke]] 7sscek5auov3gbjf1p90p1cac75bzr5 6771077 6771076 2026-10-27T14:41:06Z ~2026-56389-14 267931 /* */ 6771077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Đurđa Adlešić| image = <!-- Wikidata --> }} '''Đurđa Adlešić''', [[Hrvati|hrvaška]] [[političarka]], [[učiteljica]] in [[novinarka]], * [[18. april]] [[1960]], [[Bjelovar]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Adlešić je v politiko vstopila leta 1990 in je bila ena od ustanoviteljic [[Hrvaška socialno-liberalna stranka|Hrvaške socialno-liberalne stranke]] v njenem domačem kraju. Poslanka je postala leta 1995. Leta 2000 je osvojila drugi mandat in postala podpredsednica stranke. Leta 2001 je postala županja Bjelovara. Leta 2003 je osvojila tretji mandat v parlamentu, za županjo pa je bila ponovno izvoljena leta 2005. Od leta 2006 do 2009 je bila predsednica hrvaške socialno-liberalne stranke. Leta 2010 je Adlešič zapustila HSLS in se leta 2011 upokojila iz politike. == Glej tudi == * [[seznam hrvaških politikov]] {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Adlesic, Durda}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški politiki]] [[Kategorija:Hrvaški učitelji]] [[Kategorija:Hrvaški novinarji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Sabora]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Hrvaške]] [[Kategorija:Župani Bjelovara]] [[Kategorija:Člani Hrvaške liberalno-socialne stranke]] n7htfdx5w2tn09u6gb1h4flwugo0c9m Seznam slovenskih agronomov 0 261339 6771228 6769545 2026-10-27T20:33:31Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6771228 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Absec]] * [[Tomaž Accetto]] * [[France Adamič]] * [[Jelisava Adamič]] * [[Vojko Adamič]] * [[Halil Agović]] * [[Matija Ahacel]] * [[Peter Aleš]] * [[Gabrijel Ambrož]] * [[Barbara Ambrožič Turk]] * [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] * [[Franc Aplenc]] * [[Evgen Arčon]] * [[Ivan Arh]] * [[Jože Arh]] * [[Ana Arsov]] * [[Anica Avguštin]] * [[Lojze Avšič]] * [[Silva Avšič]] * [[Marija Mojca Ažman]] * [[Marjan Ažnik]] == B == * [[Drago Babnik]] * [[Jana Babnik Garmuš]] * [[Marko Babnik]] * [[Stanislav Bah]] * [[Viktor Bajec]] * [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] (Argentina) * ([[Inoslava Balarin]]) * [[Dunja Bandelj]] * [[Tone Bantan]] * [[Dea Baričevič]] * [[Ivan Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Alenka Baruca Arbeiter]] * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] * [[Breda Bavdaž Čopi]]? * [[Franc Bavec]] * [[Martina Bavec]] * [[Irena Bedrač]] * [[Matej Bedrač]] * [[Ivan Belle]] * [[Boris Beloglavec]] * [[Danilo Beloglavec]] * [[Franjo Benčič]] * [[Borut Benedejčič]] * [[Ivan Benko]] * ([[Mihael Bergmann]]) * [[Tončka Berlič]] * [[Rajko Bernik]] * [[Dare Bernot]] * [[Ivan Bernot]] * ([[Irena Bertoncelj]]) * [[Marko Bertoncelj]] * ([[Josip Bevk|Josip/Jožef Bevk]]) * [[Franc Bitenc]] * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] * [[Evgen Blankin]] * [[Mateja Bogolin]] * [[Franc Bogovič]] * [[Borut Bohanec]] * [[Danijela Bojkovski]] * [[Ivan Bolle]] * [[Andreja Borec]] * [[Marjana Borštnar-Gliha]] * [[Silvana Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] * [[Leopold Brankovič]] * [[Jože Brežnik]] * [[Ivan Brodnjak]] * [[Mirko Brumen]] * [[Milena Bučar Miklavčič]] * [[Jože Bučer]] * [[Tjaša Burnik]] * [[Franc But]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Alenka Caf]] * [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] * [[Franci Celar]] * [[Franc Cijan]] * [[Vida Cimperšek]] * [[Marta Ciraj]] * [[Angela Cividini]] * ([[Bojan Cizej]]) * [[Dolfe Cizej]] * [[Josip Cizel]] * [[Jože Colnarič]] * [[Dario Cortese]] (1964-2021) * [[Franjo Cotič]] * [[Jože Cotič]] * [[Rozalija Cvejić]] * [[Nika Cvelbar Weber]] (jagodičje) == Č == * [[Anka Čebulj]] * Barbara Čeh? * [[Janez Čemažar]] * [[Zoran Čergan]] (1957-2012) * [[Slavko Čepin]] * [[Marko Čepon]] * [[Zoran Čergan]] * ([[Jernej Černe]]) * [[Mihaela Černe]] * ([[Valentin Černe]]) * [[Matjaž Červek]] * [[Alojz Četina]] * [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] * [[Jure Čop|Jur(č)e Čop]] * [[Danijel Čotar|Danilo Čotar]] * [[Zalika Črepinšek]] * [[Jernej Črnko]] * [[Silvo Črnko]] * [[Jana Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Nevenka Daks]] * [[Slava Doberšek-Urbanc]] * [[Tit Doberšek]] * [[Marko Dobrilovič]] * [[Franc Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanko Dolenšek]] (1923-2013) * [[Marta Dolinar]] * [[Ivan Dolinšek]] * [[Peter Dolničar]] * [[Štefan Domej]] * [[Ciril Dovč]] * [[Peter Dovč]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Tanja Dreo]] * [[Marjana Drobnič]] * [[Rado Dvoršak]] * [[Geza Džuban]] * Miran Daković == E == * [[Franc Einspieler]] * [[Erik Eiselt]] * [[Klemen Eler]] * [[Nadja Engelman]] * [[Emil Erjavec]] * [[Jana Erjavec]] * [[Janez Erjavec]] * [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] * [[Milan Erjavec]] * [[Štefan Erjavec]] * [[Ernest Ermenc]] * [[Jože Erpič]] * [[Maša Eržen Vodenik]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Jožica Fabjan]] * [[Gvido Fajdiga]] * [[Nikita Fajt]] * [[Milojka Fekonja]] * ([[Nataša Ferant]]) * [[Jože Ferčej]] * [[Jakob Ferjan]] * [[Bogdan Ferlinc]] * Irma Ferlinc-Guzelj * [[Alojz Filipič]] * [[Miloš Fišakov]] * [[Slavko Fidler]] * [[Marko Flajšman]] * [[Zita Flisar Novak]] * [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] * [[Jožef Forčič]] * [[Alojz Fornazarič]] * [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] * [[Martin Fras]] * [[Ana Frelih-Larsen]] * [[Leon Frelih]] * [[Janez Furlan]] == G == * [[Blaž Germšek]] * [[Anton Geržina]] * [[Matjaž Glavan]] * [[Rafael Gliha]] * [[Slavko Gliha]] * [[Slavko Glinšek]] * [[Boštjan Godec]] * [[Andrej Golob]] * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] * [[Izidor Golob]] * [[Mojca Golobič]] * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]] * [[Franc Goričan]] * [[Sergej Goriup]] * [[Gregor Gorjanc]] * Rudolf Gornik (Hrvaška: tobak) * [[Vinko Gornjak]] * [[Tone Gorše]] * [[France Goršič]] * [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] * [[Lavoslav Gosak]] * [[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) * [[Marta Gosar]] * [[Darja Grapar Babšek]] * [[Mateja Grašič]] * [[Helena Grčman]] * [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) * [[Jože Grom]] * [[Katarina Groznik]] * [[Franc Grum]] * [[Anastazija Gselman]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Jože Guzelj]] * [[Rudolf Gyergyek]] == H == * [[Franc Habe]] * [[Simona Hauptman]] * [[Tatjana Hlišč]] * [[Franc Ksaver Hlubek]] * [[Jože Hobič]] * [[Jelka Hočevar]] * [[Franc Holc]]/Holz * [[Antonija Holcman]] * [[Dragan Honzak]] * [[Simon Horvat]] * [[Alojz Hrček]] * [[Tone Hrovat]] * [[Marta Hrustel Majcen]] * [[Rafael Hrustel]] * [[Zmago Hrušovar]] * [[Aleksander Hržič]] * [[Metka Hudina]] * [[Martin Humek]] == I == * [[Jože Ileršič]] * [[Aleš Irgolič]] * [[Janez Istenič]] * [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jerneja Jakopič]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Jernej Jakše]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Erika Jamšek]] - [[Magda Jamšek]] - [[Svetka Jamšek Korić]] - [[Franc Janežič]] - [[Marjan Janžekovič]] - [[Slavko Janžekovič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] (1926) - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] - ([[Jože Jurkovič]])? - [[Marjan Južnič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - ([[Janko Kač]]) - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Tatjana Kavar]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Stanislava Klemenčič Kosi]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]]? - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] - [[Milica Koman]] - [[Erika Komel]] - [[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]]? - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - ([[Stanko Kovačič]]) - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Dragica Kralj]] - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - Ivan Kranjc - [[Zlatko Krasnič]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - [[Sava Kroflič]] - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Marjan Legan]] - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - Ana Le Marechal Kolar - [[Jelka Lemut|Ana Gabrijela (Jelka) Lemut]] - [[Matjaž Lemut]] - [[Silvester Lemut]] (1938-2024) - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - Andrej Lenarčič - Michele Leonardi - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec|Elizabeta (Elza) Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] (1843-1935) - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[Jože Maček]] - [[Olga Maček]] (r. [[Mayer]]) - [[Zoran Madon]] - [[France Magajna]] - [[Vera Maglica]] (r. Umek) - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Dušica Majer]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Stane Markoja]] - [[Primož Marolt]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič|Ivan Janez Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Roman Mavec]] - [[Franc Mavrič]] - [[Evgen Mayer]] - [[Aljaž Medič]] - [[Nežika Medved]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Danilo Meolic]] - [[Alojzij Metelko]] - [[France Mežan]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Jože Miklavc]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Maja Mikulič Petkovšek]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Jože Mohar]] - [[Davor Mrzlić]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == * [[Miran Naglič]] * [[Janez Narat]] * [[Mojca Narat]] * [[David Nabergoj]] * [[Julij Nemanič]] * [[Bojan Nendl]] * Ernest Novak * Franc in Jože Novak * [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] * [[Milan Novak]] * [[Roman Novak]] == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Simon Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Monika Oset Luskar]]? - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] - [[Doroteja Ozimič]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Neva Pajntar]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - [[Pepca Perovšek-Bitenc]] - [[Milena Perušek]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Darko Plohl]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - Janez Poklukar - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Anton Praprotnik]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Janez Prešern]] -[[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - Ivan Pucelj (1906-79) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - Sebastjan Radišek - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - [[Zdenko Rajher]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - Andrej Rebernišek - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Franc Režonja (agronom)]] - [[Peter Ribič]]? - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Danilo Rihtarič]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Rok Roblek]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Mojca Rot]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Lojze Senegačnik]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Anamarija Slabe]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Tadej Sluga]] - [[Julija Smole]] - [[Jože Smolinger]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Ester Stajič]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]] - [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc|M(arj)etka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Danica Sušek]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Jakob Šalamun]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Mirko Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Jožef Špindler]] - [[Ivan Šporar]] - [[Marjan Šporar]] - [[Marjan Špur]] - [[Roman Štabuc]] - [[Nataša Štajner]] - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Milena Štolfa]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Alojz Štuhec]] - [[Franc Štuhec]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Anton Tajnšek|Anton (Tone) Tajnšek]] - [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Janez Terlep]] - [[Josip Teržan]] - [[Jože Tesovnik]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] - [[Irma Tomažič]] - [[Andrej Toplak]] - [[Janža Toplak]] - [[Jože Toplak]] - [[Mitja Törnar]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Tomaž Toš]] - [[Franc Trampuž|Franc (Franjo) Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Franc Trček (agrarni ekonomist)]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Anton Turk (vinogradnik)]] - [[Bojan Turk]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - [[Irena Tušar]] == U == * [[Andrej Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Kristina Ugrinovič]] * ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) * [[Tatjana Unuk]] * [[Filip Uratnik]] * [[Katja Urbanek]] * [[Joža Urbas]] * [[Gregor Urek]] * [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) * [[Valentina Usenik]] * [[Just Ušaj]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - [[Vasilij Valenčič]] - [[France Vardjan]] (1900-94) - ([[Miran Vadjan]]) - [[Daniel Vargazon]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Darko Vernik]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel|Svetka (Svetoslava) Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Franc Vratarič]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič|Stanko (Stane) Vršič]] - [[Damijan Vrtin]] - [[Vili Vybihal]] == W == * [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] * [[Vesna Weingerl]] * [[Boris (Beno) Wenko]] * [[France Wernig]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser]] * [[Mojmir Wondra]] == Z == * [[Josip Zabavnik]] * [[Nevenka Zabavnik Cmok]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] * [[Anton/Tone Zafošnik]] * [[Franc Zagožen]] * [[Anton Zajec|Anton (Tone) Zajec]] * [[Anton/Zvone Zakotnik]] * [[Janez Zaplotnik]] * [[Rudolf Zdolšek]] * [[Andrej Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Ivo Zobec]] * [[Teo Zor]] * [[Uda Zor]] * [[Anton Zorc]] * [[Stane Zorčič]] * [[Nada Zorko]]-Braun * [[Barbara Zrimšek]] * [[Manja Zupan Šemrov]] * [[Marko Zupan]] * [[Martin Zupanc]] * [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] * [[Martin Zupančič]]? * [[Ivo Zupanič]] * [[Franz Zweifler]] == Ž == * [[Maša Žagar]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Jana Žel]] * [[Ivan Žežlina]] * [[Jaka Žgajnar]] * [[Janez Žgajnar]] * [[Silvester Žgur]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sašo Žitnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Mihael Žmavc]] * [[Tomaž Žnidaršič]] * ([[Ivo Žolnir]]) * [[Jože Žunkovič]] * [[Roman Žveglič]] * [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] hng6r3ma12f4m3kaft9ql3wk602fuk4 Stanislav Bačar 0 270651 6771047 6733436 2026-10-27T13:52:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stanislav Bačar''', [[Slovenci|slovenski]] [[naravoslovec]], [[veteran vojne za Slovenijo]], * [[29. junij]] [[1938]], [[Dolenje, Ajdovščina|Dolenje]], † [[5. maj]] [[2012]], [[Ajdovščina]].<ref>{{navedi novico |url=http://www.delo.si/druzba/znanost/umrl-je-raziskovalec-stanislav-bacar.html |title=Umrl je raziskovalec Stanislav Bačar |date=6.5.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=8.5.2012 |archive-date=2012-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120508220440/http://www.delo.si/druzba/znanost/umrl-je-raziskovalec-stanislav-bacar.html |url-status=dead }}</ref> Znan je bil kot vsestranski zbiralec, predvsem kamnin in [[fosil]]ov, pa tudi amaterski [[zgodovinar]]. Za svoje delo pri zbiranju in predstavljanju geološkega gradiva javnosti je leta 2005 prejel [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":2">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2005.pdf Valvasorjeve nagrade in priznanja v letu 2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240703235601/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2005.pdf |date=2024-07-03 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> Njegovo zbirko fosilov hrani [[Goriški muzej]]. Leta 1992 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.ajdovscina.si/ajdovscina/zgodovina/pomembne_osebnosti/2013052007513892/ Ajdovščina.si] * [http://www.primorci.si/osebe/ba%C4%8Dar-stanislav-%28stane,-stano%29/1055/ Primorci.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141101163550/http://www.primorci.si/osebe/ba%C4%8Dar-stanislav-%28stane,-stano%29/1055/ |date=2014-11-01 }} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bačar, Stanislav}} [[Kategorija:Slovenski naravoslovci]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] rxg8sa6eg4wxy0f22q4wovg7ul090ij Predloga:Univerza na Primorskem 10 272976 6771112 5830669 2026-10-27T15:49:32Z JoMK 240261 6771112 wikitext text/x-wiki {{navbox |name = Univerza na Primorskem |image = [[Slika:University of Primorska 01.jpg|200px|center]] |title = [[Univerza na Primorskem|<span style="color:#FFFFFF;">Univerza na Primorskem</span>]] |bodystyle = border:2px solid #1D5E7E; |titlestyle = background:#1D5E7E; color:#FFFFFF; |groupstyle = background:#BED3DE; |liststyle = background:#EFF5F8; |listclass = hlist |group1 = Članice |list1 = * [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteta za humanistične študije]] * [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoška fakulteta]] * [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper|Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije]] * [[Fakulteta za turistične študije - Turistica]] * [[Fakulteta za vede o zdravju]] * [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteta za management]] |group3 = Sodelovanje |list3 = * [[Center za razvoj in prenos znanja Univerze na Primorskem]] * [[Inštitut Andrej Marušič]] * [[Konzorcij za razvoj visokošolskega izobraževanja na področju Naravoslovja in inovativnih tehnologij na Primorskem]] * [[Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske]] * [[Študentski domovi]] * [[Univerzitetna knjižnica]] |group4 = Drugo |list4 = * [[Center za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] [[Kategorija:Predloge za univerze]]</noinclude> lsyioymhhl0tvq26dm5sz6qmmozcq91 Bratuš 0 276957 6771429 6540455 2026-10-28T11:40:37Z ~2026-57507-79 268039 /* Znani nosilci priimka */ 6771429 wikitext text/x-wiki '''Bratuš''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 79 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 5.317. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Davorin Bratuš]] (1960–2020), policist, igralec, muzealec *[[Dean Bratuš]] (* 1978), kolesar *[[Ksenija Bratuš Albreht]], psihologinja, psihoterapevtka * [[Lucijan Bratuš]] (* 1949), slikar, grafik, oblikovalec, fotograf, prof. [[ALU|ALUO]] *[[Marko Bratuš]] (* 1979), dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče]] *[[Slavica Bratuš]], partizanska aktivistka, po vojni interniranka na Sv. Grgurju ==Glej tudi== * priimke [[Bratuž]], [[Bratuša]], pa tudi [[Bratož]], [[Bratovš]], [[Bratovž]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bratuš}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r9m6wq4t0x870rddv1vagdx7379f3eo Predloga:Vozni park Slovenskih železnic 10 277109 6771142 6540049 2026-10-27T17:29:54Z JoMK 240261 6771142 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Vozni park Slovenskih železnic |title = <span style="background:#fff; padding:2px 6px; border-radius:3px;">[[Slika:Slovenske železnice logo.svg|40px|link=]]</span> [[Vozni park Slovenskih železnic|<span style="color:#fff">Vozni park Slovenskih železnic</span>]] |image = |imagestyle = |bodystyle = border:2px solid #45AAEC; |titlestyle = background:#45AAEC; color:#FFFFFF; |groupstyle = background:#C7E4F8; |liststyle = background:#F2F9FE; |group1 = Lokomotive |list1 = {{navbox subgroup |groupstyle = background:#DDEFFB; |liststyle = background:#F2F9FE; |evenstyle = background:#F2F9FE; |oddstyle = background:#F2F9FE; |group1 = Dizelske |list1 = [[SŽ serija 642|642]]{{·w}} [[SŽ serija 643|643]]{{·w}} [[SŽ serija 644|644]]{{·w}} [[SŽ serija 646|646]]{{·w}} [[SŽ serija 661|661]]{{·w}} [[SŽ serija 664|664]]{{·w}} [[SŽ serija 732|732]] |group2 = Električne |list2 = [[SŽ serija 342|342]]{{·w}} [[SŽ serija 363|363]]{{·w}} [[SŽ serija 541|541]]{{·w}} [[SŽ serija 542|542]] }} |group2 = Potniške garniture |list2 = {{navbox subgroup |groupstyle = background:#DDEFFB; |liststyle = background:#F2F9FE; |evenstyle = background:#F2F9FE; |oddstyle = background:#F2F9FE; |group1 = Dizelske |list1 = [[SŽ serija 610/615|610/615]]{{·w}} [[SŽ serija 711|711]]{{·w}} [[SŽ serija 713/715|713/715]]{{·w}} [[SŽ serija 813/814|813/814]] |group2 = Električne |list2 = [[SŽ serija 310/316|310/316]]{{·w}} [[SŽ serija 311/315|311/315]]{{·w}} [[SŽ serija 312/317|312/317]]{{·w}} [[SŽ serija 313/318|313/318]]{{·w}} [[SŽ serija 510/515|510/515]] }} }}<noinclude> [[Kategorija:Železniške navigacijske predloge|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 7q5b06i918m64yxup9ze967mcc3nhvn Henri-Stanislas-Auguste Hanaut 0 282210 6771040 5930075 2026-10-27T13:20:12Z Engelbert 76895 pp 6771040 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Stanislas-Auguste Hanaut |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Stanislas-Auguste Hanaut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. november]] [[1880]], † [[3. februar]] [[1943]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanaut/Henri-Stanislas-Auguste/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanaut, Henri-Stanislas-Auguste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2ol43y3l6264w4urmfzzclwareoofp7 6771041 6771040 2026-10-27T13:21:42Z Engelbert 76895 pp 6771041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Stanislas-Auguste Hanaut |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Stanislas-Auguste Hanaut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. november]] [[1880]], † [[3. februar]] [[1943]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanaut/Henri-Stanislas-Auguste/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanaut, Henri-Stanislas-Auguste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dyfytq1k523jyumpjr7u5ccjajngqhb Michel-Alexandre-Maximilien Hanck 0 282211 6771042 5933573 2026-10-27T13:24:58Z Engelbert 76895 pp 6771042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Michel-Alexandre-Maximilien Hanck |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Michel-Alexandre-Maximilien Hanck''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. januar]] [[1882]], † [[8. avgust]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanck/Michel-Alexandre-Maximilien/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanck, Michel-Alexandre-Maximilien}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] gpj3ce308404kqz186xwyw8fx669o61 Maurice-Eugène-Marcel-Joseph Hanly 0 282212 6771048 5933437 2026-10-27T13:59:38Z Engelbert 76895 pp 6771048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Eugène-Marcel-Joseph Hanly |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Eugène-Marcel-Joseph Hanly''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. september]] [[1881]], † [[9. april]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanly/Maurice-Eug%C3%A8ne-Marcel-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanly, Maurice-Eugène-Marcel-Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hg7zhee6d2pfc9ggvt31pf4y3hm46lc 6771049 6771048 2026-10-27T14:00:13Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1881]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1961]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6771049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Eugène-Marcel-Joseph Hanly |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Eugène-Marcel-Joseph Hanly''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. september]] [[1881]], † [[9. april]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanly/Maurice-Eug%C3%A8ne-Marcel-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanly, Maurice-Eugène-Marcel-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] r7ov25uvnv75v9tark9t4trrizkqmpx Charles-Gustave Hanote 0 282213 6771052 5927145 2026-10-27T14:05:55Z Engelbert 76895 pp, nk 6771052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Gustave Hanote |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Charles-Gustave Hanote''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. oktober]] [[1876]], [[Aniche]], † [[23. avgust]] [[1967]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanote/Charles-Gustave/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanote, Charles-Gustave}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski partizani]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] knjfq6jgb3mkfat4bee1gzw2ot4cguy Pierre-Louis-Charles-Constance Hanoteau 0 282214 6771069 5934553 2026-10-27T14:19:32Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6771069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Louis-Charles-Constance Hanoteau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1943 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Louis-Charles-Constance Hanoteau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. maj]] [[1888]], † [[4. maj]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hanoteau/Pierre-Louis-Charles-Constance/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hanoteau, Pierre-Louis-Charles-Constance}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dq11d32rm2da8835m9mrp1l5hlaykly Paul-George Happich 0 282215 6771397 5934337 2026-10-28T09:39:30Z Engelbert 76895 pp 6771397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-George Happich |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-George Happich''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. november]] [[1877]], † [[2. junij]] [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Happich/Paul-George/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Happich, Paul-George}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hfvuw2l018dmccbj5etiiodbomksyip Predloga:Novo mesto 10 282913 6771095 6287361 2026-10-27T15:10:58Z JoMK 240261 6771095 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Novo mesto | title = [[Mestna občina Novo mesto|<span style="color:#FFFFFF;">Mestna občina Novo mesto</span>]] | listclass = hlist | bodystyle = border:2px solid #F2C230; | titlestyle = background:#B3262E; color:#FFFFFF; | groupstyle = background:#F6E2A0; | liststyle = background:#FFFCF2; | image = [[Slika:Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg|150px|Lega Mestne občine Novo mesto v Sloveniji]] [[Slika:Novo mesto Breg 2.JPG|right|150px|Breg, stari del Novega mesta ob Krki]] | | group1 = Naselja | list1 = Administrativno središče: '''[[Novo mesto]]''' {{Navbox|subgroup |groupstyle = background:#FBF0CC; |liststyle = background:#FFFCF2; |group2 = Trenutna |list2 = * [[Birčna vas]] * [[Boričevo]] * [[Brezje, Novo mesto|Brezje]] * [[Brezovica pri Stopičah]] * [[Češča vas]] * [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]] * [[Črmošnjice pri Stopičah]] * [[Daljni Vrh]] * [[Dobovo]] * [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]] * [[Dolenje Grčevje]] * [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]] * [[Dolenje Karteljevo]] * [[Dolenje Lakovnice]] * [[Dolenji Suhadol]] * [[Dolnja Težka Voda]] * [[Dolž]] * [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] * [[Golušnik]] * [[Gorenje Grčevje]] * [[Gorenje Kamence]] * [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]] * [[Gorenje Karteljevo]] * [[Gorenje Kronovo]] * [[Gorenje Lakovnice]] * [[Gorenje Mraševo]] * [[Gorenji Suhadol]] * [[Gornja Težka Voda]] * [[Gumberk]] * [[Herinja vas]] * [[Hrib pri Orehku]] * [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]] * [[Hudo, Novo mesto|Hudo]] * [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]] * [[Jama, Novo mesto|Jama]] * [[Jelše pri Otočcu]] * [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]] * [[Jurna vas]] * [[Konec, Novo mesto|Konec]] * [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]] * [[Koti]] * [[Križe, Novo mesto|Križe]] * [[Kuzarjev Kal]] * [[Laze, Novo mesto|Laze]] * [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]] * [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]] * [[Lutrško selo]] * [[Mala Cikava]] * [[Male Brusnice]] * [[Mali Cerovec]] * [[Mali Orehek]] * [[Mali Podljuben]] * [[Mali Slatnik]] * [[Mihovec]] * [[Otočec]] * [[Paha]] * [[Pangrč Grm]] * [[Petane]] * [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]] * [[Plemberk]] * [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] * [[Potov Vrh]] * [[Prečna]] * [[Pristava, Novo mesto|Pristava]] * [[Rajnovšče]] * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Ratež]] * [[Sela pri Ratežu]] * [[Sela pri Zajčjem Vrhu]] * [[Sela pri Štravberku]] * [[Sevno, Novo mesto|Sevno]] * [[Smolenja vas]] * [[Srebrniče]] * [[Srednje Grčevje]] * [[Stopiče]] * [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]] * [[Suhor, Novo mesto|Suhor]] * [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]] * [[Škrjanče pri Novem mestu]] * [[Štravberk]] * [[Travni Dol]] * [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] * [[Uršna sela]] * [[Velike Brusnice]] * [[Veliki Cerovec]] * [[Veliki Orehek]] * [[Veliki Podljuben]] * [[Veliki Slatnik]] * [[Verdun, Novo mesto|Verdun]] * [[Vinja vas]] * [[Vrh pri Ljubnu]] * [[Vrh pri Pahi]] * [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]] * [[Zagrad pri Otočcu]] * [[Zajčji Vrh pri Stopičah]] * [[Ždinja vas]] * [[Žihovo selo]] |group3 = Bivša |list3 = * [[Boršt, Novo mesto|Boršt]] * [[Brod, Novo mesto|Brod]] * [[Bršljin]] * [[Cegelnica pri Novem mestu]] * [[Dolenje Kamence]] * [[Dolenji Vrh, Novo mesto|Dolenji Vrh]] * [[Gorenji Vrh, Novo mesto|Gorenji Vrh]] * [[Gotna vas]] * [[Grič, Novo mesto|Grič]] * [[Groblje, Novo mesto|Groblje]] * [[Hmeljnik, Novo mesto]] * [[Irča vas]] * [[Jedinščica]] * [[Kandija]] * [[Kij, Novo mesto|Kij]] * [[Krka, Novo mesto|Krka]] * [[Kunče]] * [[Ločna]] * [[Mačkovec pod Trško goro]] * [[Mala Bučna vas]] * [[Malo Škrjanče]] * [[Muhaber]] * [[Otok, Novo mesto|Otok]] * [[Padež, Novo mesto|Padež]] * [[Potočna vas]] * [[Prapreče, Novo mesto|Prapreče]] * [[Pušče, Novo mesto|Pušče]] * [[Ragovo]] * [[Regrča vas, Novo mesto|Regrča vas]] * [[Seč, Novo mesto|Seč]] * [[Šmihel pri Novem mestu]] * [[Velika Bučna vas]] * [[Velika Cikava]] * [[Velike Škrjanče]] * [[Žabja vas, Novo mesto|Žabja vas]] * [[Zagorica, Novo mesto|Zagorica]] }} | group3 = Zanimivosti | list3 = * [[Breg, Novo mesto|Breg]] * [[Glavni trg, Novo mesto|Glavni trg]] * [[Kandijski most]] * [[Narodni dom, Novo mesto|Narodni dom]] * [[Rotovž, Novo mesto|Rotovž]] * [[Železniška postaja Kandija]] * [[Grad Grm]] * [[Frančiškanska cerkev, Novo mesto|Frančiškanska cerkev]] * [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|Cerkev svetega Nikolaja]] * [[Šance, Novo mesto|Šance]] * [[Knjižnica Mirana Jarca]] * [[Krka]] * [[Dolenjski muzej]] * [[Grad Otočec]] | group4 = Znani ljudje | list4 = * [[Janez Ferbar]] * [[Gregor Golobič]] * [[Slavko Grum]] * [[Albin Gutman]] * [[Ignacij Hladnik]] * [[Božidar Jakac]] * [[Miran Jarc]] * [[Dragotin Kette]] * [[Marjan Kozina]] * [[Vladimir Lamut]] * [[Anton Podbevšek]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Jurij Slatkonja]] * [[Matjaž Smodiš]] * [[Franc Andrej Šega]] * [[Leon Štukelj]] * [[Janez Trdina]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge slovenskih občin|{{PAGENAME}}]] </noinclude> mzcoxcobwnc1mydzbvpnwgaxzfncgd6 Uniformni polieder 0 297199 6771329 6770918 2026-10-28T07:24:59Z Д.Ильин 115952 6771329 wikitext text/x-wiki {{multiple image | align = right | total_width = 400 | perrow = 3 | image1 = Triangular prism.svg | image2 = Square antiprism.png | image3 = Tetrahedron.jpg | image4 = Cuboctahedron.png | image5 = Small stellated dodecahedron.png | image6 = Snub dodecadodecahedron.png | footer = Primeri uniformnih poliedrov }} '''Uniformni polieder''' je [[polieder]], ki ima za [[stranska ploskev|stranske ploskve]] [[pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]], ki so [[tranzitivnost|prehodni]] na svojih [[oglišče|ogliščih]] (to pomeni, da obstaja [[togi premik]] (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega). To pomeni tudi, da so vsa oglišča [[skladnost (geometrija)|skladna]]. Poliedri imajo visoko stopnjo zrcalne in rotacijske [[simetrija|simetrije]]. Uniformni poliedri so lahko: * [[pravilni polieder|pravilni]], če so stranske ploskve in robovi prehodni * [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]], če so robovi prehodni, niso pa prehodne stranske ploskve * [[polpravilni polieder|polpravilni]] pa so, če robovi niso prehodni, niti stranske ploskve niso prehodne. Poznamo konveksne: * 5 [[platonsko telo|platonskih teles]], ki so pravilni poliedri * 13 [[Arhimedsko telo|arhimedskih teles]] od kateri sta 2 kvazipravilna in 11 polpravilnih in zvezdne poliedre od katerih so: * 4 [[Kepler-Poinsotov polieder]], ki so pravilni nekonveksni poliedri * 53 [[uniformni zvezdni polieder]] od katerih je 5 kvazipravilnih in 48 polpravilnih * 1 zvezdni polieder, ki ga je našel ameriški gradbenik in arhitekt [[John Skilling]] (1921–1998). Znanih je tudi neskončno število uniformnih [[prizmatičen uniformni polieder|prizmatičnih in antiprizmatičnih oblik]] med katerimi so konveksne in zvezdne oblike. [[dualni polieder|Dualni poliedri]] uniformnih poliedrov imajo [[izoedrska oblika|prehodne stranske ploskve]] ali lahko rečemo tudi, da so izoedrski. Imajo tudi pravilne [[slika oglišč|slike oglišč]] ter jih tako razvrstimo skupaj z dualnimi uniformnimi poliedri. Dualno telo pravilnega poliedra je tudi pravilen. Dualna telesa arhimedskih teles pa pravimo, da so [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]]. == Razvoj == [[platonsko telo|Platonska telesa]] so poznali že v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]]. Proučevali so jih že [[Platon]] (427 pr. n. št–437 pr. n. št., [[Teetet (matematik)|Teetet]] (417 pr. n. št.–369 pr. n. št.) in [[Evklid]] (okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.). * [[Johannes Kepler]] (1571–1630) je bil prvi, ki je objavil popoln seznam [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]] kmalu za tem, ko je bilo prvotno delo [[Arhimed]]a izgubljeno. '''Pravilni zvezdni poliedri''': * Kepler je odkril še dva pravilna [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotova poliedra]]. Pozneje (v letu 1809) je [[Louis Poinsot]] (1777–1859) odkril še dva. '''Ostalih 53 nepravilnih zvezdnih poliedrov''' * Od ostalih 53 jih je v letu 1881 Albert Badoureau odkril še 36, [[Edmund Hess]] (1843–1903) je odkril še dva in Pitch (1930–1932) jih je neodvisno v letu 1881 odkril še 18, vendar odkritja ni objavil, od teh jih je bilo 15 že prej odkritih. * Geometer [[H.S.M. Coxeter]] (1907–2003) je odkril še preostalih dvanajst v sodelovanju z [[J. C. P. Miller|J. C. P. Millerjem]] (1930–1932), kar pa ni bilo objavljeno. M. S. in H. C. Lonquet-Higgins sta jih neodvisno odkrila še 11. * Coxeter, Lonquet-Higgins in Miller so v letu 1954 objavili seznam uniformnih poliedrov * [[Sopov]] je dokazal. Da je njihov seznam popoln. * Leta 1970 je v knjigi ''[[Polyhedron models]]'' (''Modeli poliedrov''), ki prikazuje vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov, od katerih jih mnogo prej še ni bilo objavljenih. Imena pa jim je dal [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930). * [[Skilling]] (1921–1998) <ref>http://rsta.royalsocietypublishing.org/content/278/1278/111{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je v letu 1975 preveril to trditev in pokazal, da takrat, ko se sprosti definicijo toliko, da se omogoči tudi hkratnost robov in se s tem dobi še eno možnost za telo. * V letu 1993 je Zvi Har'El pripravil popolno kalejdoskopsko konstrukcijo za uniformne poliedre in njihove duale s pomočjo računalniškega programa, ki se je imenoval '''Kaleido'''. Vse je združil v dokumentu ''Uniform Solution for Uniform Polyhedra'', kjer je oštevilčil oblike s številkami od 1 do 80. * Prav tako je v letu 1993 R. Mäder prenesel to Kaleido rešitev v program [[Mathematica]] z drugačnim načinom številčenja. * V letu 2002 je Peter W. Messer odkril najmanjšo množico zaprtih oblik izrazov, ki določajo glavne in metrične količine za vsak uniformni polieder, dane s samo [[Wythoffov simbol|Wythoffovim simbolom]] <ref>[http://www.springerlink.com/content/me48wm7823jhdcpe/fulltext.pdf?page=1 Closed-Form Expressions for Uniform Polyhedra and Their Duals, Peter W. Messer, Discrete Comput Geom 27:353–375 (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Uniformni zvezdni poliedri == {{glavni|uniformni zvezdni polieder}} 57 neprizmatičnih nekonveksnih oblik se dobi s pomočjo Wythoffove konstrukcije in s pomočjo [[Schwarzev trikotnik|Schwarzevih trikotnikov]] == Konveksne oblike po Wythoffovi konstrukciji == Konveksne uniformne poliedre lahko imenujemo po operacijah [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]]. Podrobnejši načini Wythoffove konstrukcije so podani spodaj za vsako simetrijsko grupo posebej. Z Wythoffovo konstrukcijo se dobijo ponovitve, ki nastanejo zaradi oblike z najnižjo simetrijo. Kocka in kvadratna prizma sta pravilna poliedra. [[Oktaeder]] in tristrana antiprizma sta tudi pravilna poliedra. [[Oktaeder]] je ''rektificirani tetraeder''. Mnogi poliedri so ponovitve začetnih različnih konstrukcij in se jih različno obarva. Wythoffova konstrukcija se lahko uporabi za uniformne poliedre in [[sferni polieder|uniformno tlakovanje na sferi]]. Zaradi tega so prikazane slike obeh možnosti. Sferno tlakovanje vključuje [[hozoeder|hozoedre]] in [[dieder|diedre]], ki pa so degenerirani poliedri. Te simetrijske grupe nastajajo iz zrcalnih [[točkovne grupe v treh razsežnostih|točkovnih grup v treh razsežnostih]]. Vsako lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (p q r), kjer je p>1, q>1, r>1 in 1/p+1/q+1/r<1. * [[tetraedrska simetrija]] (3 3 2) red 24 * [[oktaedrska simetrija]] (4 3 2) red 48 * [[ikozaedrska simetrija]] (5 3 2) red 120 * [[diedrska simetrija]] (n 2 2) za vse n = 3,4,5.... red 4n Ostale nezrcalne oblike se lahko konstruira s pomočjo operacije [[alternacija (geometrija)|alternacije]], ki jo uporabimo za poliedre s parnim številom stranic. Razen vseh prizem z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]] nam lahko postopek Wythoffove konstrukcije doda še dva pravilna razreda, ki pa postaneta izrojena kot poliedra. To sta [[dieder]] in [[hozoeder]]. Prvi ima samo dve stranski ploskvi, drugo pa samo dve oglišči. Prisekanje hozoedra nam da prizmo. V spodnjem pregledu imajo uniformni poliedri oznake (indekse) od 1 do 18 za neprizmatične oblike, ker so predstavljeni v pregledih s simetrijsko obliko. Ponovljene oblike so v oklepajih. Neskončna množica prizmatičnih oblik je označena s štirimi družinami: # [[hozoeder|hozoedri]] H<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje # [[dieder|diedri]] D<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje # [[prizma|prizme]] P<sub>2...</sub> # [[antiprizma|antiprizme]] A<sub>3...</sub> == Skupna preglednica == {| class="wikitable" width=640 |- ![[Norman Johnson (matematik)|Johnsonovo]] ime !Starševsko telo ![[prisekanost (geometrija)|Prisekano]] ![[rektifikacija (geometrija)|Rektificirano]] ![[biprisekanost|Biprisekano]] !Birektificirano !Kantelirano ![[omniprisekanost|Omniprisekano]]<BR>(<small>kantiprisekano </small>) !Prirezano |- !rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]] !<math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math> !<math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math> !<math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> !<math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math> !<math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math> !<math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> !<math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> !<math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> |- !t<sub>0</sub>{p,q} !t<sub>0,1</sub>{p,q} !t<sub>1</sub>{p,q} !t<sub>1,2</sub>{p,q} !t<sub>2</sub>{p,q} !t<sub>0,2</sub>{p,q} !t<sub>0,1,2</sub>{p,q} !s{p,q} |- ![[Wythoffov simbol]]<BR>p-q-2 ! q &#124; p 2 ! 2 q &#124; p ! 2 &#124; p q ! 2 p &#124; q ! p &#124; q 2 ! p q &#124; 2 ! p q 2 &#124; ! &#124; p q 2 |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram]] !{{CDD|node_1|p|node|q|node}} !{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}} !{{CDD|node|p|node_1|q|node}} !{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}} !{{CDD|node|p|node|q|node_1}} !{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}} !{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}} !{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}} |- ![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]] !p<sup>q</sup> !(q.2p.2p) !(p.q.p.q) !(p.&nbsp;2q.2q) !q<sup>p</sup> !(p.&nbsp;4.q.4) !(4.2p.2q) !(3.3.p.&nbsp;3.q) |- |[[tetraedrska simetrija|tetraedrska]]<BR>3-3-2 |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|(3.3.3.3)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktseder|(4.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|(3.3.3.3.3)]] |- |[[oktaedrska simetrija|oktaedrska]]<BR>4-3-2 |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[kocka|{4,3}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekana kocka|(3.8.8)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|(4.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|{3,4}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[mali rombikubooktaeder|(3.4.4.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|(4.6.8)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|(3.3.3.3.4)]] |- |[[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska]]<BR>5-3-2 |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|64px]]<BR>[[dodekaeder|{5,3}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|(3.10.10)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.svg|64px]]<BR>[[ikozidodekaeder|(3.5.3.5)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|(5.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|{3,5}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.svg|64px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|(3.4.5.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|(4.6.10)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|(3.3.3.3.5)]] |} in primeri diedrskih simetrij: {| class="wikitable" |- !(p 2 2) !Starševsko telo !Prisekano !Rektificirano !Biprisekano !Birektificirano !Kantelirano !Omniprisekano<BR>(<small>kantiprisekano</small>) !Prirezano |- !rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]] !<math>\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math> !<math>t\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math> !<math>\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math> !<math>t\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math> !<math>\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math> !<math>r\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math> !<math>t\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math> !<math>s\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math> |- !t<sub>0</sub>{p,2} !t<sub>0,1</sub>{p,2} !t<sub>1</sub>{p,2} !t<sub>1,2</sub>{p,2} !t<sub>2</sub>{p,2} !t<sub>0,2</sub>{p,2} !t<sub>0,1,2</sub>{p,2} !s{p,2} |- ![[Wythoffov simbol]] ! 2 &#124; p 2 ! 2 2 &#124; p ! 2 &#124; p 2 ! 2 p &#124; 2 ! p &#124; 2 2 ! p 2 &#124; 2 ! p 2 2 &#124; ! &#124; p 2 2 |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram]] !{{CDD|node_1|p|node|2|node}} !{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}} !{{CDD|node|p|node_1|2|node}} !{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}} !{{CDD|node|p|node|2|node_1}} !{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}} !{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}} !{{CDD|node_h|p|node_h|2x|node_h}} |- ![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]] !p<sup>2</sup> !(2.2p.2p) !(p.&nbsp;2.p.&nbsp;2) !(p.&nbsp;4.4) !2<sup>p</sup> !(p.&nbsp;4.2.4) !(4.2p.4) !(3.3.p.&nbsp;3.2) |- |[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(2 2 2) | [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{2,2}]] | 2.4.4 | [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>2.2.2.2 | <BR>4.4.2 | [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,2}]] | 2.4.2.4 | [[Slika:tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4 | [[Slika:Linear antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.2 |- |[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(3 2 2) | [[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|64px]]<BR>[[dieder|{3,2}]] | [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.6 | 2.3.2.3 | [[Slika:triangular prism.png|64px]]<BR>4.4.3 | [[Slika:Trigonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,3}]] | 2.4.3.4 | [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.6 | [[Slika:trigonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.3 |- |[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(4 2 2) | [[dieder|{4,2}]] | 2.8.8 | 2.4.2.4 | [[Slika:Tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4 | [[Slika:4hosohedron.svg|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,4}]] | 2.4.4.4 | [[Slika:octagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.8 | [[Slika:Square antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.4 |- |[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(5 2 2) | [[dieder|{5,2}]] | 2.10.10 | 2.5.2.5 | [[Slika:pentagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.5 | [[hozoeder|{2,5}]] | 2.4.5.4 | [[Slika:decagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.10 | [[Slika:pentagonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.5 |- |[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(6 2 2) | [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{6,2}]] | [[Slika:Dodecagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.12.12 | [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.2.6 | [[Slika:Spherical hexagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.6 | [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,6}]] | [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>2.4.6.4 | [[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.12 | [[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|64px]]<BR>3.3.3.6 |} === Operatorji za Wythoffovo konstrukcijo === {|width=640| |[[Slika:Wythoffian construction diagram_sl.png|320px]] |[[Slika:Polyhedron truncation example3_sl.png|320px]]<BR>Zgledi za oblike od [[kocka|kocke]] do [[oktaeder|oktaedra]] |} {|width=750 class="wikitable" !Operacija !colspan=2|Razširjeni<BR>[[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]] ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]] !Opis |- !width=150|Starševsko telo |width=80| t<sub>0</sub>{p,q} | <math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node_1|p|node|q|node}} |za poljubni pravilni polieder ali tlakovanje |- ! [[Rektifikacija (geometrija)|Rektifikacija]] | t<sub>1</sub>{p,q} | <math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node|p|node_1|q|node}} |Robovi so popolnima prirezani v točke. Poliedri imajo kombinirane stranske ploskve svojega starševskega telesa in njegovega duala. |- !Birektifikacija<BR>tudi [[Dualni polieder|dual]] | t<sub>2</sub>{p,q} | <math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node|p|node|q|node_1}} |[[Slika:Dual Cube-Octahedron.svg|100px|right]] Birektificiranost (tudi za dual) je nadaljevanje prisekanja tako, da so prvotne stranske ploskve zmanjšane do točk. Nove stranske ploskve nastanejo pod vsakim starševskim ogliščem. Število robov ostane nespremenjeno in se zavrti za 90º. Dualno telo pravilnega poliedra {p, q} je tudi pravilni polieder {q, p}. |- ![[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]] | t<sub>0,1</sub>{p,q} | <math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}} |Vsako prvotno oglišče je odrezano, z nastankom nove stranske ploskve se izpopolni praznina. Prisekanje ima prostostno stopnjo, ki ima rešitev za kreiranje uniformnega prisekanega poliedra. Polieder ima svoje prvotne stranske ploskve podvojene ter vsebuje stranske ploskve duala.<BR>[[Slika:Cube truncation sequencexx.svg|400px]] |- !'''Biprisekanost''' | t<sub>1,2</sub>{p,q} | <math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}} |isto kot prisekani dual. |- ! [[Kantelacija (geometrija)|Kanteliranost]]<BR>(ali rombiranost)<BR>(tudi [[razširitev (geometrija)|razširjenost]]) | t<sub>0,2</sub>{p,q} | <math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}} |Razen prisekanja oglišč je vsak prvotni rob nagnjen zaradi novega pravokotne stranske ploskve, ki se pojavi namesto njega. Uniformna kantelacija je približno na polovici med starševsko in dualno obliko.<BR>[[Slika:Cube cantellation sequence sl.svg|400px]] |- ![[omniprisekan polieder|Omniprisekanost]]<BR>(ali kantiprisekanost) | t<sub>0,1,2</sub>{p,q} | <math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}} |Prisekanost in kantelacija sta uporabljeni skupaj, da bi ustvarili omniprisekano obliko, ki podvoji stranice stranskih ploskev starševskega telesa in podvoji stranice stranskih ploskev ter kvadratov, kjer so bili prvotni robovi. |- ![[Alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|Prirezanost]] | s{p,q} | <math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> |{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}} |Prirezane oblike zavzamejo omniprisekanost in pri tem rektificirajo vsako drugo oglišče. (ta operacije je možna samo, če ima polieder parno število stranskih ploskev) Vse prvotne stranske ploskve končajo tako, da dobimo samo polovico stranic, kvadrati pa se izrodijo v robove. Ker ima omniprisekana oblika 3 stranske ploskve/oglišče nastanejo novi trikotniki. Pogosto je to izmenično facetiranje popačeno, tako, da se konča kot uniformni poliedri. Možnost kasnejših sprememb je odvisna od stopnje prostosti.<BR>[[Slika:Snubcubes in grCO_sl.svg|400px]] |} === (3 3 2) T<sub>d</sub> tetraedrska simetrija === [[Tetraedrska simetrija]] sfere generira 5 uniformnih poliedrov in šesto obliko s pomočjo operacije prirezovanja. Tetraedrsko simetrijo lahko prikažemo s pomočjo osnovnega trikotnika z enim ogliščem s tremi zcali, ki jih prikažemo s simbolom (3 3 2). Lahko jih tudi prikažemo s [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] A<sub>2</sub> or [3,3] in seveda s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]]: {{CDD|node|3|node|3|node}}. Obstaja 24 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[tetrakisni heksaeder|tetrakisnega heksaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi: :[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|100px]] [[Slika:Tetrahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group td.svg|100px]] {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Graf<BR>A<sub>3</sub> !rowspan=2|Graf<BR>A<sub>2</sub> !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Oglišč<BR>slika]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2||node}}<BR>[2]<BR>(6) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !1 |align=center|[[tetraeder]] (tet) |[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|50px]] |[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | | | 4 | 6 | 4 |- BGCOLOR="#e0e0f0" ![1] |align=center|birektificiran tetraeder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]]) |[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]] |[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{3,3} | | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 4 | 6 | 4 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !2 |align=center|rektificiran tetraeder (oct)<BR>(isto kot [[oktaeder]]) |[[Slika:3-simplex t1.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t1 A2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t1-1-.svg|50px]] |[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 8 | 12 | 6 |- BGCOLOR="#f0e0e0" !3 |align=center|[[prisekani tetraeder]] (tut) |[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t01-1-.svg|50px]] |[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 8 | 18 | 12 |- BGCOLOR="#e0e0f0" ![3] |align=center|biprisekani tetraeder (tut)<BR>(isto kot [[prisekani tetraeder]]) |[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t12.svg|50px]] |[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | 8 | 18 | 12 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !4 |align=center|kanteliran tetraeder (co)<BR>(isto kot [[kubooktaeder]]) |[[Slika:3-simplex t02.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t02 A2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t02.svg|50px]] |[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 14 | 24 | 12 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !5 |align=center|omniprisekani tetraeder (toe)<BR>(isto kot [[prisekani oktaeder]]) |[[Slika:3-simplex t012.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t012 A2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|50px]] |[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | 14 | 36 | 24 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !6 |align=center|prirezana kocka (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]]) |[[Slika:icosahedron graph A3.svg|50px]] |[[Slika:icosahedron graph A2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]] | [[Slika:Spherical snub tetrahedron.svg|50px]] |[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}<BR>s{3,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 20 | 30 | 12 |} === (4 3 2) O<sub>h</sub> oktaedrska simetrija === [[Oktaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še tri z alternacijo. Štirje od teh oblik so ponovitve tetraedrske simetrije iz preglednice zgoraj. Oktaedrsko simetrijo se lahko prikaže s pomočjo osnovnega trikotnika (4 3 2) tako, da se upošteva zrcala na vsakem oglišču. Lahko se jih prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] B<sub>2</sub> ali [4,3] in kot [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|4|node|3|node}}. Obstaja 48 trokotnikv, ki se jih vidi na stranskih ploskvah [[disdiakisni dodekaeder|disdiakisnega dodekaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikov na sferi: :[[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|100px]] [[Slika:Octahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group oh.svg|100px]] {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Graf<BR>B<sub>3</sub> !rowspan=2|Graf<BR>B<sub>2</sub> !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(8) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|2|node}}<BR>[2]<BR>(12) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(6) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !7 |align=center|[[kocka]] (kocka) |[[Slika:3-cube t0.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t0 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|50px]] |[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>{4,3} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | | 6 | 12 | 8 |- BGCOLOR="#e0e0f0" ![2] |align=center|[[oktaeder]] (oct) |[[Slika:3-cube t2.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t2 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|50px]] |[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>{3,4} | | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 8 | 12 | 6 |- BGCOLOR="#e0f0e0" ![4] |align=center|rektificirana kocka (co)<BR>rektificiran oktaeder<BR>([[kubooktaeder]]) |[[Slika:3-cube t1.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t1 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t1.svg|50px]] |[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>{4,3} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 14 | 24 | 12 |- BGCOLOR="#f0e0e0" !8 |align=center|[[prisekana kocka]] (tic) |[[Slika:3-cube t01.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t01 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t01.svg|50px]] |[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{4,3} | [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]] | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 14 | 36 | 24 |- BGCOLOR="#e0e0f0" ![5] |align=center|[[prisekani oktaeder]] (toe) |[[Slika:3-cube t12.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t12 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t12.svg|50px]] |[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]] | 14 | 36 | 24 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !9 |align=center|kantelirana kocka (sirco)<BR>kanteliran oktaeder<BR>[[rombikubooktaeder]] |[[Slika:3-cube t02.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t02 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t02.svg|50px]] |[[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{4,3} | [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]] | 26 | 48 | 24 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !10 |align=center|omniprisekana kocka (girco)<BR>omniprisekani oktaeder<BR>[[prisekani kubooktaeder]] |[[Slika:3-cube t012.svg|50px]] |[[Slika:3-cube t012 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|50px]] |[[Slika:Great_rhombicuboctahedron_vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3} | [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | 26 | 72 | 48 |- BGCOLOR="#d0f0f0" ![6] |align=center|alternirani prisekani oktaeder (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]]) |[[Slika:3-cube h01.svg|50px]] |[[Slika:3-cube h01 B2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-h01.svg|50px]] |[[Slika:Spherical alternated truncated octahedron.png|50px]] |[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|4|node_h|3|node_h}}<BR>h<sub>0,1</sub>{3,4} | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 20 | 30 | 12 |- BGCOLOR="#d0f0f0" ![1] |align=center|alternirana kocka (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]]) |[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]] |[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]] |[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|4|node|3|node}}<BR>h{4,3} | | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR><sup>1</sup>/<sub>2</sub> [[trikotnik|{3}]] | 4 | 6 | 4 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !11 |align=center|[[prirezana kocka]] (snic) |[[Slika:Snub cube_A2.png|50px]] |[[Slika:Snub cube_B2.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]] |[[Slika:Spherical snub cube.svg|50px]] |[[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}}<BR>s{4,3} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 38 | 60 | 24 |} === (5 3 2) I<sub>h</sub> ikozaedrska simetrija === [[Ikozaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še enega več z alternacijo. Samo eden se ponavlja v preglednici s tetraedrsko in oktaedrsko simetrijo v preglednici zgoraj. Ikozaedrsko simetrijo lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (5 3 2), pri tem pa štejemo zrcala na vsakem oglišču. Lahko ga prikažemo tudi s pomočjo [[Coxeterjeve grupe]] G<sub>2</sub> ali [5,3] s pomočjo [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovega diagrama]]: {{CDD|node|5|node|3|node}}. Obstaja 120 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[disdiakisni triakontaeder]] in na izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi: :[[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|100px]] [[Slika:Icosahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group ih.svg|100px]] {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Graf<BR>(A<sub>2</sub>)<BR>[6] !rowspan=2|Graf<BR>(H<sub>3</sub>)<BR>[10] !rowspan=2|Slika !rowspan=2|tlakovanje !rowspan=2|[[slika oglišč|slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(12) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(30) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(20) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !12 |align=center|[[dodekaeder]] (doe) |[[Slika:Dodecahedron t0 A2.png|50px]] |[[Slika:Dodecahedron t0 H3.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|50px]] |[[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>{5,3} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | | | 12 | 30 | 20 |- BGCOLOR="#e0e0f0" ![6] |align=center|[[ikozaeder]] (ike) |[[Slika:Icosahedron A2 projection.svg|50px]] |[[Slika:Icosahedron t0 H3.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|50px]] |[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>{3,5} | | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 20 | 30 | 12 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !13 |align=center|rektificirani dodekaeder (id)<BR>rektificirani ikozaeder<BR>[[ikozidodekaeder]] |[[Slika:Dodecahedron t1 A2.png|50px]] |[[Slika:Dodecahedron t1 H3.svg|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|50px]] |[[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{5,3} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 32 | 60 | 30 |- BGCOLOR="#f0e0e0" !14 |align=center|[[prisekani dodekaeder]] (tid) |[[Slika:Dodecahedron t01 A2.png|50px]] |[[Slika:Dodecahedron t01 H3.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t01.svg|50px]] |[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{5,3} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]] | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 32 | 90 | 60 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !15 |align=center|[[prisekani ikozaeder]] (ti) |[[Slika:Icosahedron t01 A2.png|50px]] |[[Slika:Icosahedron t01 H3.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|50px]] |[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | 32 | 90 | 60 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !16 |align=center|kantelirani dodekaeder (srid)<BR>kanteliran ikozaeder<BR>[[rombiikozidodekaeder]] |[[Slika:Dodecahedron t02 A2.png|50px]] |[[Slika:Dodecahedron t02 H3.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|50px]] |[[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{5,3} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 62 | 120 | 60 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !17 |align=center|Omniprisekani dodekaeder (grid)<BR>Omniprisekani ikozaeder<BR>[[prisekani ikozidodekaeder]] |[[Slika:Dodecahedron t012 A2.png|50px]] |[[Slika:Dodecahedron t012 H3.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.svg|50px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|50px]] |[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3} | [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | 62 | 180 | 120 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !18 |align=center|[[prirezani dodekaeder]] (snid)<BR>prirezani ikozaeder |[[Slika:Snub dodecahedron A2.png|50px]] |[[Slika:Snub dodecahedron H2.png|50px]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.svg|50px]] |[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|50px]] |[[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h}}<BR>s{5,3} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | 92 | 150 | 60 |} === (p 2 2) Prizmatična družina [p,2], I<sub>2</sub>(p) (D<sub>''p''h</sub> diedrska simetrija) === {{glavni|prizmatični uniformni polieder}} [[Diedrska simetrija]] sfere generira dve neskončni množici uniformnih poliedrov, prizem in antiprizem, prav tako pa tudi neskončno množico izrojenih mnogokotnikov, hozoedrov in diedrov, ki obstajajo kot tlakovanja sfere. Diedrska simetrija se lahko prikaže kot onovni trikotnik (p 2 2) s tem, da upoštevamo zrcala na vsakem oglišču. Lahko se prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa]] I<sub>2</sub>(p) or [n,2], in tudi kot prizmatični [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|p|node|2|node}}. Spodaj je prvih pet diedrskih simetrij: D<sub>2</sub> ... D<sub>6</sub>. Diedrska simetrija D<sub>p</sub> ima red ''4n'', ki se kaže na stranskih ploskvah [[bipiramid]]e in na sferi kot ekvatorska črta na longitudi in n enakomerno razmaknjenih črt longitude. ==== (2 2 2) diedrska simetrija ==== Obstaja 8 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[kvadratna bipiramida|kvadratne bipiramide]] (oktaeder), ki ima imenoma obarvane trikotnike na sferi: :[[Slika:Octahedron.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d2h.png|100px]] {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|2|node|2|}}<BR>[2]<BR>(2) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !D<sub>2</sub><BR>H<sub>2</sub> |align=center|[[digonalni dieder]]<BR>[[digonalni hozoeder]] | |[[Slika:digonal dihedron.png|50px]] | |align=center|{{CDD|node_1|2|node|2|node}}<BR>{2,2} | [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]] | | | 2 | 2 | 2 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !D<sub>4</sub> |align=center|prisekani digonalni dieder<BR>(isto kot [[kvadratni dieder]]) | | | |align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node}}<BR>t{2,2}={4,2} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | | 2 | 4 | 4 |- BGCOLOR="#f0e0e0" !P<sub>4</sub><BR>[7] |align=center|omniprisekani digonalni dieder (kocka)<BR>(isto kot [[kocka]]) |[[Slika:Uniform polyhedron 222-t012.png|50px]] | |[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,2} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | 6 | 12 | 8 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !A<sub>2</sub><BR>[1] |align=center|prirezani digonalni dieder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]]) |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]] | |[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|2x|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,2} | | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | &nbsp; | 4 | 6 | 4 |} ==== (3 2 2) D<sub>3h</sub>diedrska simetrija ==== [[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d3h.svg|100px]] Obstaja 12 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[šeststrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi: {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node|2}}<BR>[3]<BR>(2) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !D<sub>3</sub> |align=center|[[trigonalni dieder]] | |[[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|50px]] | |align=center|{{CDD|node_1|3|node|2|node}}<BR>{3,2} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | | | 2 | 3 | 3 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !H<sub>3</sub> |align=center|[[trigonalni hozoeder]] | |[[Slika:Trigonal hosohedron.png|50px]] | |align=center|{{CDD|node|3|node|2|node_1}}<BR>{2,3} | | | [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]] | 3 | 3 | 2 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !D<sub>6</sub> |align=center|prisekani trigonalni dieder<BR>(isto kot [[heksagonalni dieder]]) | |[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]] | |align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node}}<BR>t{3,2} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]] | | | 2 | 6 | 6 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !P<sub>3</sub> |align=center|prisekani trigonalni hozoeder (trip)<BR>([[tristrana prizma]]) |[[Slika:Triangular prism.png|50px]] | |[[Slika:Triangular prism vertfig.png|50px]] |align=center|{{CDD|node|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | 5 | 9 | 6 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !P<sub>6</sub> |align=center|omniprisekani trigonalni dieder (hip)<BR>([[šeststrana prizma]]) |[[Slika:Hexagonal prism.png|50px]] | |[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | 8 | 18 | 12 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !A<sub>3</sub><BR>[2] |align=center|prirezani trigonalni dieder (oct)<BR>(isto kot [[tristrana antiprizma]])<BR>(isto kot [[oktaeder]]) |[[Slika:Trigonal antiprism.png|50px]] | |[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,3} | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | &nbsp; | 8 | 12 | 6 |} ==== (4 2 2) D<sub>4h</sub>diedrska simetrija ==== [[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|80px]] Obstaja 16 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[osemstrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvani trikotniki na sferi: {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položajih !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(2) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !D<sub>4</sub> |align=center|[[kvadratni dieder]] | | | |align=center|{{CDD|node_1|4|node|2|node}}<BR>{4,2} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | | 2 | 4 | 4 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !H<sub>4</sub> |align=center|[[kvadratni hozoeder]] | | | |align=center|{{CDD|node|4|node|2|node_1}}<BR>{2,4} | | | [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]] | 4 | 4 | 2 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !D<sub>8</sub> |align=center|prisekani kvadratni dieder<BR>(isto kot [[oktagonalni dieder]]) | | | |align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node}}<BR>t{4,2} | [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]] | | | 2 | 8 | 8 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !P<sub>4</sub><BR>[7] |align=center|prisekani kvadratni hozoeder (kocka)<BR>([[kocka]]) |[[Slika:Tetragonal prism.png|50px]] | |[[Slika:Cube vertfig.Cube vertfig svg.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | 6 | 12 | 8 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !D<sub>8</sub> |align=center|Omniprisekani kvadratni dieder (op)<BR>([[osemstrana prizma]]) |[[Slika:Octagonal prism.png|50px]] | |[[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4} | [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[Octagon|{8}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | 10 | 24 | 16 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !A<sub>4</sub> |align=center|prirezani kvadratni dieder (squap)<BR>([[kvadratna antiprizma]]) |[[Slika:Square antiprism.png|50px]] | |[[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,4} | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | &nbsp; | 10 | 16 | 8 |} ==== (5 2 2) D<sub>5h</sub> diedrska simetrija ==== Obstaja 20 osnovnih trikotnikov, ki so vidni na stranskih ploskvah [[desetstrana bipiramida|desetstrane bipiramide]] ter izmenoma obarvani trikotniki na sferi: :[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|60px]] {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih plokev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(2) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5) ! Stranske ploskve ! Robovo ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !D<sub>5</sub> |align=center|[[petstrani dieder]] | | | |align=center|{{CDD|node_1|5|node|2|node}}<BR>{5,2} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | | | 2 | 5 | 5 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !H<sub>5</sub> |align=center|[[petstrani hozoeder]] | | | |align=center|{{CDD|node|5|node|2|node_1}}<BR>{2,5} | | | [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]] | 5 | 5 | 2 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !D<sub>10</sub> |align=center|prisekani petstrani dieder<BR>(isto kot [[dvanajststrani dieder]]) | | | |align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node}}<BR>t{5,2} | [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]] | | | 2 | 10 | 10 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !P<sub>5</sub> |align=center|prisekani petstrani hozoeder (pip)<BR>(isto kot [[petstrana prizma]]) |[[Slika:Pentagonal prism.png|50px]] | |[[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]] |align=center|{{CDD|node|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | 7 | 15 | 10 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !P<sub>10</sub> |align=center|Omniprisekani petstrani dieder (dip)<BR>([[dekagonalna prizma]]) |[[Slika:Decagonal prism.png|50px]] | |[[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]] |align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5} | [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | 12 | 30 | 20 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !A<sub>5</sub> |align=center|prirezani petkotni dieder (pap)<BR>([[petstrana antiprizma]]) |[[Slika:Pentagonal antiprism.png|50px]] | |[[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]] |align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,5} | [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] | &nbsp; | 12 | 20 | 10 |} ==== (6 2 2) D<sub>6h</sub>diedrska simetrija ==== Obstaja 24 osnovnih trikotnikov , ki se vidijo na stranskih ploskvah [[dvanajststrane bipiramide]] in na izmenoma pobarvanimi trikotniki na sferi. {| class="wikitable" !rowspan=2|# !rowspan=2|Ime !rowspan=2|Slika !rowspan=2|Tlakovanje !rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]] !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]] !colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju !colspan=3|Število elementov |- ! položaj 2<BR>{{CDD|node|6|node|2}}<BR>[6]<BR>(2) ! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6) ! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6) ! Stranske ploskve ! Robovi ! Oglišča |- BGCOLOR="#f0e0e0" !D<sub>6</sub> |align=center|[[šeststrani dieder]] | |[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]] | |align=center|{{CDD|node_1|6|node|2|node}}<BR>{6,2} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | | | 2 | 6 | 6 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !H<sub>6</sub> |align=center|[[šeststrani hozoeder]] | |[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|50px]] | |align=center|{{CDD|node|6|node|2|node_1}}<BR>{2,6} | | | [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]] | 6 | 6 | 2 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !D<sub>12</sub> |align=center|prisekani šeststrani dieder<BR>(isto kot [[dodekagonalni dieder]]) | |[[Slika:Dodecagonal dihedron.png|60px]] | |align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node}}<BR>t{6,2} | [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]] | | | 2 | 12 | 12 |- BGCOLOR="#e0e0f0" !H<sub>6</sub> |align=center|prisekani šestrani hozoeder (hip)<BR>(isto kot [[šeststrana prizma]]) |[[Slika:Hexagonal prism.png|60px]] |[[Slika:Spherical hexagonal prism.png|60px]] |[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|60px]] |align=center|{{CDD|node|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | | 8 | 18 | 12 |- BGCOLOR="#e0f0e0" !P<sub>12</sub> |align=center|Omnipriseksn šeststrani dieder (twip)<BR>([[dvanajststrana prizma]]) |[[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]] |[[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|60px]] |[[Slika:Dodecagonal prism vf.png|60px]] |align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6} | [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]] | 14 | 36 | 24 |- BGCOLOR="#d0f0f0" !A<sub>6</sub> |align=center|prirezani šeststrani dieder (hap)<BR>([[šeststrana antiprizma]]) |[[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]] |[[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|60px]] |[[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|60px]] |align=center|{{CDD|node_h|6|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,6} | [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]] | [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]] |&nbsp; | 14 | 24 | 12 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[polieder]] ** [[pravilni polieder]] ** [[kvazipravilni polieder]] ** [[polpravilni polieder]] * [[seznam uniformnih poliedrov]] * [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] == Zunanje povezave == * {{MathWorld|title=Uniform Polyhedron|urlname=UniformPolyhedron}} * [http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html Nekonveksni uniformni poliedri v Encyclopedia of Science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111017112730/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html |date=2011-10-17 }} {{ikona en}} * [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Uniformni poliedri| ]] li7iaatemcsilyjyvhuu49bagbnponl Predloga:Infopolje Volitve 10 301356 6771193 6739383 2026-10-27T19:36:08Z TadejM 738 posodobitev 6771193 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} votes needed to win}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} seats needed for a majority}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Opinion&nbsp;polls]] }} | label3 = Registered | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Turnout | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Votes&nbsp;counted | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Reporting | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Declared | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=First party|#default=Majority party}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Second party|#default=Minority party}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Third party|#default=Third party}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Fourth party|Third party}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Fifth party|Fourth party}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Sixth party|Fifth party}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Fifth party|1=Sixth party|2=Seventh party}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sixth party|1=Seventh party|2=Eighth party}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Seventh party|1=Eighth party|2=Ninth party}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[List of United States senators from {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|U.S. senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[List of United States senators from {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|U.S. senator]]|{{{title}}}}} before election}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} msfmnmzvaje1hc2u80po9vtsd71noe5 6771202 6771193 2026-10-27T19:49:06Z TadejM 738 prevod 6771202 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} votes needed to win}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} seats needed for a majority}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Opinion&nbsp;polls]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[List of United States senators from {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|U.S. senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[List of United States senators from {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|U.S. senator]]|{{{title}}}}} before election}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} 8tveng29cdm7k5m1l3zw1mjetmus120 6771207 6771202 2026-10-27T19:55:24Z TadejM 738 prevod 6771207 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} guoapgfko7v9x9rcraajneno2aocb1r 6771232 6771207 2026-10-27T20:39:08Z TadejM 738 prevod 6771232 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} l1i84aanuphhtdxts8vxlbvsp4mveab 6771238 6771232 2026-10-27T20:45:20Z TadejM 738 prevod 6771238 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Ljudskih}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} 6l2tp3isvkgyqly4pa1wzab62c8d4dp 6771241 6771238 2026-10-27T20:46:54Z TadejM 738 prevod 6771241 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Ljudskih}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Party}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} 53newbg2ego4cnlnnd3yxbyvfo38bvh 6771242 6771241 2026-10-27T20:48:02Z TadejM 738 prevod 6771242 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Ljudskih}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Presumptive {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Elected}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} j9qs6p5zqgtnmivrgvpr9t2uxvnca1k 6771245 6771242 2026-10-27T20:51:28Z TadejM 738 prevod 6771245 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Ljudskih}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Domnevni {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||Izvoljeni}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} 6lye8cbq2dxvw9a5eezusb7t4hcjgeg 6771246 6771245 2026-10-27T20:53:12Z TadejM 738 Izvoljeni -> izvoljeni 6771246 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Ljudskih}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Domnevni {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||izvoljeni}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||TBD}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} iyzyqabwseoexolviccyq6w9e9g3trc 6771247 6771246 2026-10-27T20:53:59Z TadejM 738 prevod 6771247 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:infobox|infoboxTemplate | templatestyles = Infobox election/styles.css | child templatestyles = Screen reader-only/styles.css<!-- for /row template --> | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-election infobox-table {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}} | bodystyle = {{#if:<!-- -->{{{map_image|}}}{{{map|}}}{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}<!-- -->|width:{{#invoke:Math|min | 1=300 | 2={{#invoke:Math|max | 1 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 2 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map2_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 3 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map3_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} | 4 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|{{#invoke:string|replace|{{#invoke:if empty|main|{{{map4_size|}}}|300}}|px%s*$||plain=false}}}} }}}}px}} | titleclass = summary | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div style="background-color:#ddd; color:inherit; font-size:120%; font-weight:bold">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}} }} | subheader2 = {{#if:{{{previous_year|}}}{{{election_date|}}}{{{next_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left ={{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}}} }} }} | subheader3 = {{#if:{{{previous_seat_year|}}}{{{seat_class|}}}{{{next_seat_year|}}}| {{succession links|leftstyle=width:35%; text-align:center;|centerstyle = width:30%;|rightstyle=width:35%; text-align:center; | left ={{#if:{{{previous_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_seat_election|}}}|[[{{{previous_seat_election}}}|{{{previous_seat_year}}}]]|{{{previous_seat_year}}}}}}} | center = {{#if:{{{seat_class|}}}|'''{{{seat_class}}}'''}} | right = {{#if:{{{next_seat_year|}}}|{{#ifexist:{{{next_seat_election|}}}|[[{{{next_seat_election}}}|{{{next_seat_year}}}]]|{{{next_seat_year}}}}}}} }} }} | subheader4 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} | primary | presidential = {{#if:{{{votes_for_election|}}}|<hr />{{{votes_for_election}}}{{#if:{{{needed_votes|}}}|<br />{{{needed_votes}}} glasov potrebnih za zmago}} }} | parliamentary | legislative | by-election = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}} }} | #default = }} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Registrirani | data3 = {{{registered|}}} | label4 = Udeležba | data4 = {{{turnout|}}} | label5 = Preštetih&nbsp;glasov | data5 = {{#if:{{{votes_counted|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{votes_counted}}}|{{{votes_counted}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label6 = Poročanih | data6 = {{#if:{{{reporting|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}</div>as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | label7 = Razglašeno | data7 = {{#if:{{{declared|}}}|<div class="center" style="width:auto;margin-left:auto;margin-right:auto;">{{Percentage bar|{{{declared}}}|{{{declared}}}%|1BCE0E}}</div> ob '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data10 = <nowiki /> {{(!}} style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 1<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <!-- none --> | filler = {{{filler|}}} | col3 = {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}{{{image3|}}}{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}{{{leader3|}}}{{{party3|}}}{{{alliance3|}}}{{{home_state3|}}}{{{running_mate3|}}}{{{electoral_vote3|}}}{{{delegate_count3|}}}{{{states_carried3|}}}{{{leader_since3|}}}{{{leaders_seat3|}}}{{{last_election3|}}}{{{seats_before3|}}}{{{seats_needed3|}}}{{{seats3|}}}{{{seats_after3|}}}{{{seat_change3|}}}{{{popular_vote3|}}}{{{percentage3|}}}{{{swing3|}}}{{{1data3|}}}{{{2data3|}}}{{{3data3|}}}{{{4data3|}}}{{{5data3|}}}{{{6data3|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}} | header2 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} | header3 = {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color1|}}} | {{{colour1|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color2|}}} | {{{colour2|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color3|}}} | {{{colour3|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image1|}}} | image1_size = {{{image1_size|}}} | image1_upright = {{{image1_upright|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image2_size = {{{image2_size|}}} | image2_upright = {{{image2_upright|}}} | image3 = {{{image3|}}} | image3_size = {{{image3_size|}}} | image3_upright = {{{image3_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage1|}}} | pageimage2 = {{{pageimage2|}}} | pageimage3 = {{{pageimage3|}}} | nominee1 = {{{nominee1|}}} | nominee2 = {{{nominee2|}}} | nominee3 = {{{nominee3|}}} | candidate1 = {{{candidate1|}}} | candidate2 = {{{candidate2|}}} | candidate3 = {{{candidate3|}}} | leader1 = {{{leader1|}}} | leader2 = {{{leader2|}}} | leader3 = {{{leader3|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party1_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party2_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party3_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party1|}}} | party2 = {{{party2|}}} | party3 = {{{party3|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance1_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance2_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance3_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance1|}}} | alliance2 = {{{alliance2|}}} | alliance3 = {{{alliance3|}}} | home_state1 = {{{home_state1|}}} | home_state2 = {{{home_state2|}}} | home_state3 = {{{home_state3|}}} | running_mate1 = {{{running_mate1|}}} | running_mate2 = {{{running_mate2|}}} | running_mate3 = {{{running_mate3|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote1|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote2|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote3|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count1|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count2|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count3|}}} | states_carried1 = {{{states_carried1|}}} | states_carried2 = {{{states_carried2|}}} | states_carried3 = {{{states_carried3|}}} | leader_since1 = {{{leader_since1|}}} | leader_since2 = {{{leader_since2|}}} | leader_since3 = {{{leader_since3|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat1|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat2|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat3|}}} | last_election1 = {{{last_election1|}}} | last_election2 = {{{last_election2|}}} | last_election3 = {{{last_election3|}}} | seats_before1 = {{{seats_before1|}}} | seats_before2 = {{{seats_before2|}}} | seats_before3 = {{{seats_before3|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed1|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed2|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed3|}}} | seats1 = {{{seats1|}}} | seats2 = {{{seats2|}}} | seats3 = {{{seats3|}}} | seats_after1 = {{{seats_after1|}}} | seats_after2 = {{{seats_after2|}}} | seats_after3 = {{{seats_after3|}}} | seat_change1 = {{{seat_change1|}}} | seat_change2 = {{{seat_change2|}}} | seat_change3 = {{{seat_change3|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Ljudskih}} | popular_vote1 = {{{popular_vote1|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote2|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote3|}}} | percentage1 = {{{percentage1|}}} | percentage2 = {{{percentage2|}}} | percentage3 = {{{percentage3|}}} | first_round1 = {{{first_round1|}}} | first_round2 = {{{first_round2|}}} | first_round3 = {{{first_round3|}}} | final_round1 = {{{final_round1|}}} | final_round2 = {{{final_round2|}}} | final_round3 = {{{final_round3|}}} | counties_won1 = {{{counties_won1|}}} | counties_won2 = {{{counties_won2|}}} | counties_won3 = {{{counties_won3|}}} | counties_threshold1 = {{{counties_threshold1|}}} | counties_threshold2 = {{{counties_threshold2|}}} | counties_threshold3 = {{{counties_threshold3|}}} | swing1 = {{{swing1|}}} | swing2 = {{{swing2|}}} | swing3 = {{{swing3|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data1|}}}| 1data2 = {{{1data2|}}}| 1data3 = {{{1data3|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data1|}}}| 2data2 = {{{2data2|}}}| 2data3 = {{{2data3|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data1|}}}| 3data2 = {{{3data2|}}}| 3data3 = {{{3data3|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data1|}}}| 4data2 = {{{4data2|}}}| 4data3 = {{{4data3|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data1|}}}| 5data2 = {{{5data2|}}}| 5data3 = {{{5data3|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data1|}}}| 6data2 = {{{6data2|}}}| 6data3 = {{{6data3|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 2<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | col3 = {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}{{{image6|}}}{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}{{{leader6|}}}{{{party6|}}}{{{alliance6|}}}{{{home_state6|}}}{{{running_mate6|}}}{{{electoral_vote6|}}}{{{delegate_count6|}}}{{{states_carried6|}}}{{{leader_since6|}}}{{{leaders_seat6|}}}{{{last_election6|}}}{{{seats_before6|}}}{{{seats_needed6|}}}{{{seats6|}}}{{{seats_after6|}}}{{{seat_change6|}}}{{{popular_vote6|}}}{{{percentage6|}}}{{{swing6|}}}{{{1data6|}}}{{{2data6|}}}{{{3data6|}}}{{{4data6|}}}{{{5data6|}}}{{{6data6|}}}|yes}} | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | header1 = {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} | header2 = {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} | header3 = {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color4|}}} | {{{colour4|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color5|}}} | {{{colour5|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color6|}}} | {{{colour6|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image4|}}} | image1_size = {{{image4_size|}}} | image1_upright = {{{image4_upright|}}} | image2 = {{{image5|}}} | image2_size = {{{image5_size|}}} | image2_upright = {{{image5_upright|}}} | image3 = {{{image6|}}} | image3_size = {{{image6_size|}}} | image3_upright = {{{image6_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage4|}}} | pageimage2 = {{{pageimage5|}}} | pageimage3 = {{{pageimage6|}}} | nominee1 = {{{nominee4|}}} | nominee2 = {{{nominee5|}}} | nominee3 = {{{nominee6|}}} | candidate1 = {{{candidate4|}}} | candidate2 = {{{candidate5|}}} | candidate3 = {{{candidate6|}}} | leader1 = {{{leader4|}}} | leader2 = {{{leader5|}}} | leader3 = {{{leader6|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party4_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party5_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party6_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party4|}}} | party2 = {{{party5|}}} | party3 = {{{party6|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance4_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance5_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance6_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance4|}}} | alliance2 = {{{alliance5|}}} | alliance3 = {{{alliance6|}}} | home_state1 = {{{home_state4|}}} | home_state2 = {{{home_state5|}}} | home_state3 = {{{home_state6|}}} | running_mate1 = {{{running_mate4|}}} | running_mate2 = {{{running_mate5|}}} | running_mate3 = {{{running_mate6|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote4|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote5|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote6|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count4|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count5|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count6|}}} | states_carried1 = {{{states_carried4|}}} | states_carried2 = {{{states_carried5|}}} | states_carried3 = {{{states_carried6|}}} | leader_since1 = {{{leader_since4|}}} | leader_since2 = {{{leader_since5|}}} | leader_since3 = {{{leader_since6|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat4|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat5|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat6|}}} | last_election1 = {{{last_election4|}}} | last_election2 = {{{last_election5|}}} | last_election3 = {{{last_election6|}}} | seats_before1 = {{{seats_before4|}}} | seats_before2 = {{{seats_before5|}}} | seats_before3 = {{{seats_before6|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed4|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed5|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed6|}}} | seats1 = {{{seats4|}}} | seats2 = {{{seats5|}}} | seats3 = {{{seats6|}}} | seats_after1 = {{{seats_after4|}}} | seats_after2 = {{{seats_after5|}}} | seats_after3 = {{{seats_after6|}}} | seat_change1 = {{{seat_change4|}}} | seat_change2 = {{{seat_change5|}}} | seat_change3 = {{{seat_change6|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote4|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote5|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote6|}}} | percentage1 = {{{percentage4|}}} | percentage2 = {{{percentage5|}}} | percentage3 = {{{percentage6|}}} | first_round1 = {{{first_round4|}}} | first_round2 = {{{first_round5|}}} | first_round3 = {{{first_round6|}}} | final_round1 = {{{final_round4|}}} | final_round2 = {{{final_round5|}}} | final_round3 = {{{final_round6|}}} | swing1 = {{{swing4|}}} | swing2 = {{{swing5|}}} | swing3 = {{{swing6|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data4|}}}| 1data2 = {{{1data5|}}}| 1data3 = {{{1data6|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data4|}}}| 2data2 = {{{2data5|}}}| 2data3 = {{{2data6|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data4|}}}| 3data2 = {{{3data5|}}}| 3data3 = {{{3data6|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data4|}}}| 4data2 = {{{4data5|}}}| 4data3 = {{{4data6|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data4|}}}| 5data2 = {{{5data5|}}}| 5data3 = {{{5data6|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data4|}}}| 6data2 = {{{6data5|}}}| 6data3 = {{{6data6|}}} }} {{!}}- {{#invoke:Infobox election|row | row = 3<!-- For debugging --> | type = {{{type|}}} | divider = <hr /> | ongoing = {{if empty|{{{ongoing|}}}|no}} | final_round_label = {{{final_round_label|}}} | col3 = {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}{{{image9|}}}{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}{{{leader9|}}}{{{party9|}}}{{{alliance9|}}}{{{home_state9|}}}{{{running_mate9|}}}{{{electoral_vote9|}}}{{{delegate_count9|}}}{{{states_carried9|}}}{{{leader_since9|}}}{{{leaders_seat9|}}}{{{last_election9|}}}{{{seats_before9|}}}{{{seats_needed9|}}}{{{seats9|}}}{{{seats_after9|}}}{{{seat_change9|}}}{{{popular_vote9|}}}{{{percentage9|}}}{{{counties_won9|}}}{{{counties_threshold9|}}}{{{swing9|}}}{{{1data9|}}}{{{2data9|}}}{{{3data9|}}}{{{4data9|}}}{{{5data9|}}}{{{6data9|}}}|yes}} | header1 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} | header2 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} | header3 = {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} | party_color = {{#invoke:if empty|main| {{{party_colour|}}} | {{{party_color|}}} | yes }} | color1 = {{#invoke:if empty|main| {{{color7|}}} | {{{colour7|}}} }} | color2 = {{#invoke:if empty|main| {{{color8|}}} | {{{colour8|}}} }} | color3 = {{#invoke:if empty|main| {{{color9|}}} | {{{colour9|}}} }} | image_size = {{if empty|{{{image_size|}}}|150x150px}} | image_upright = {{{image_upright|}}} | image1 = {{{image7|}}} | image1_size = {{{image7_size|}}} | image1_upright = {{{image7_upright|}}} | image2 = {{{image8|}}} | image2_size = {{{image8_size|}}} | image2_upright = {{{image8_upright|}}} | image3 = {{{image9|}}} | image3_size = {{{image9_size|}}} | image3_upright = {{{image9_upright|}}} | pageimage1 = {{{pageimage7|}}} | pageimage2 = {{{pageimage8|}}} | pageimage3 = {{{pageimage9|}}} | nominee1 = {{{nominee7|}}} | nominee2 = {{{nominee8|}}} | nominee3 = {{{nominee9|}}} | candidate1 = {{{candidate7|}}} | candidate2 = {{{candidate8|}}} | candidate3 = {{{candidate9|}}} | leader1 = {{{leader7|}}} | leader2 = {{{leader8|}}} | leader3 = {{{leader9|}}} | party_label = {{if empty|{{{party_label|}}}|Stranka}} | party1_name = {{if empty|{{{party7_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party2_name = {{if empty|{{{party8_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party3_name = {{if empty|{{{party9_name|}}}|{{{party_name|}}}}} | party1 = {{{party7|}}} | party2 = {{{party8|}}} | party3 = {{{party9|}}} | alliance1_name = {{if empty|{{{alliance7_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance2_name = {{if empty|{{{alliance8_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance3_name = {{if empty|{{{alliance9_name|}}}|{{{alliance_name|}}}}} | alliance1 = {{{alliance7|}}} | alliance2 = {{{alliance8|}}} | alliance3 = {{{alliance9|}}} | home_state1 = {{{home_state7|}}} | home_state2 = {{{home_state8|}}} | home_state3 = {{{home_state9|}}} | running_mate1 = {{{running_mate7|}}} | running_mate2 = {{{running_mate8|}}} | running_mate3 = {{{running_mate9|}}} | college_voted = {{{college_voted|}}} | electoral_vote1 = {{{electoral_vote7|}}} | electoral_vote2 = {{{electoral_vote8|}}} | electoral_vote3 = {{{electoral_vote9|}}} | delegate_count1 = {{{delegate_count7|}}} | delegate_count2 = {{{delegate_count8|}}} | delegate_count3 = {{{delegate_count9|}}} | states_carried1 = {{{states_carried7|}}} | states_carried2 = {{{states_carried8|}}} | states_carried3 = {{{states_carried9|}}} | leader_since1 = {{{leader_since7|}}} | leader_since2 = {{{leader_since8|}}} | leader_since3 = {{{leader_since9|}}} | leaders_seat1 = {{{leaders_seat7|}}} | leaders_seat2 = {{{leaders_seat8|}}} | leaders_seat3 = {{{leaders_seat9|}}} | last_election1 = {{{last_election7|}}} | last_election2 = {{{last_election8|}}} | last_election3 = {{{last_election9|}}} | seats_before1 = {{{seats_before7|}}} | seats_before2 = {{{seats_before8|}}} | seats_before3 = {{{seats_before9|}}} | seats_needed1 = {{{seats_needed7|}}} | seats_needed2 = {{{seats_needed8|}}} | seats_needed3 = {{{seats_needed9|}}} | seats1 = {{{seats7|}}} | seats2 = {{{seats8|}}} | seats3 = {{{seats9|}}} | seats_after1 = {{{seats_after7|}}} | seats_after2 = {{{seats_after8|}}} | seats_after3 = {{{seats_after9|}}} | seat_change1 = {{{seat_change7|}}} | seat_change2 = {{{seat_change8|}}} | seat_change3 = {{{seat_change9|}}} | vote_type = {{if empty|{{{vote_type|}}}|Popular}} | popular_vote1 = {{{popular_vote7|}}} | popular_vote2 = {{{popular_vote8|}}} | popular_vote3 = {{{popular_vote9|}}} | percentage1 = {{{percentage7|}}} | percentage2 = {{{percentage8|}}} | percentage3 = {{{percentage9|}}} | first_round1 = {{{first_round7|}}} | first_round2 = {{{first_round8|}}} | first_round3 = {{{first_round9|}}} | final_round1 = {{{final_round7|}}} | final_round2 = {{{final_round8|}}} | final_round3 = {{{final_round9|}}} | swing1 = {{{swing7|}}} | swing2 = {{{swing8|}}} | swing3 = {{{swing9|}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls|}}} | 1blank = {{{1blank|}}}| 1data1 = {{{1data7|}}}| 1data2 = {{{1data8|}}}| 1data3 = {{{1data9|}}} | 2blank = {{{2blank|}}}| 2data1 = {{{2data7|}}}| 2data2 = {{{2data8|}}}| 2data3 = {{{2data9|}}} | 3blank = {{{3blank|}}}| 3data1 = {{{3data7|}}}| 3data2 = {{{3data8|}}}| 3data3 = {{{3data9|}}} | 4blank = {{{4blank|}}}| 4data1 = {{{4data7|}}}| 4data2 = {{{4data8|}}}| 4data3 = {{{4data9|}}} | 5blank = {{{5blank|}}}| 5data1 = {{{5data7|}}}| 5data2 = {{{5data8|}}}| 5data3 = {{{5data9|}}} | 6blank = {{{6blank|}}}| 6data1 = {{{6data7|}}}| 6data2 = {{{6data8|}}}| 6data3 = {{{6data9|}}} }} {{!)}} | data11 = {{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|<hr />{{#if:{{{map_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map_alt|}}}}} |{{{map}}} }}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div>{{{map_caption|}}}</div>}} }} | data12 = {{#if:{{{map2_image|}}}{{{map2|}}}|<hr />{{#if:{{{map2_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map2_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map2_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map2_alt|}}}}} |{{{map2}}} }}{{#if:{{{map2_caption|}}}|<div>{{{map2_caption|}}}</div>}} }} |data13 = {{#if:{{{map3_image|}}}{{{map3|}}}|<hr />{{#if:{{{map3_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map3_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map3_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map3_alt|}}}}} |{{{map3}}} }}{{#if:{{{map3_caption|}}}|<div>{{{map3_caption|}}}</div>}} }} |data14 = {{#if:{{{map4_image|}}}{{{map4|}}}|<hr />{{#if:{{{map4_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{map4_image}}}|size={{#invoke:Math|min|1={{#invoke:string|replace|{{{map4_size|}}}|px%s*$||plain=false}}|2=300}}px|sizedefault=300px|alt={{{map4_alt|}}}}} |{{{map4}}} }}{{#if:{{{map4_caption|}}}|<div>{{{map4_caption|}}}</div>}} }} | data15 = {{#if:{{{title|}}}|<hr /> {{{!}} role="presentation" cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; color: inherit; width:100%;" {{!}} style="width:50%; text-align:left;" {{!}}{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|'''{{#ifeq:{{{type}}}|primary|Previous {{{title}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|Incumbent {{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (U.S. state)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{title}}}}}|u.s. senator|[[Seznam senatorjev Združenih držav Amerike iz {{#ifeq:{{{country}}}|Georgia (ZDA)|Georgia|{{{country}}}}}|ameriški senator]]|{{{title}}}}} pred volitvami}}}}'''<br /> {{{before_election}}}<br /> {{#if:{{{before_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{before_party_link|}}}|{{{party_name}}}}}|name={{{before_party}}}}} }} }} {{!}} style="width:50%; text-align:right;" {{!}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{#if:{{{after_election|}}}|'''Domnevni {{if empty|{{{posttitle|}}}|{{{title}}}}}'''|}}|}} |'''{{#if:{{{posttitle|}}}|{{{posttitle}}}|{{#ifeq:{{{type}}}|primary||izvoljeni}} {{#ifeq:{{{title|}}}|Mayor|mayor|{{{title}}}}}}}'''}} <br /> {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes|{{#ifeq:{{{type}}}|primary|{{if empty|{{{after_election|}}}|}}}}}} {{#ifeq:{{if empty|{{{ongoing|}}}|no}}|yes||{{if empty|{{{after_election|}}}|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||bo odločeno}}<br /> {{#if:{{{after_party|}}}|{{#invoke:Infobox election|shortname|link={{if empty|{{{after_party_link|}}}|{{{party_name|}}}}}|name={{{after_party}}}}}}} }} {{!}}} }} |name = {{#if:{{{template_name|}}}|{{{template_name}}}}} | data16 = {{{module|}}} }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --></noinclude>{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|{{Main other|[[Category:Elections using electoral votes]]}}}}<!-- temporary tracking of elections using an electoral college -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| regexp1 = [%d]blank | regexp2 = [%d]data[%d] | after_election | after_party | after_party_link | regexp3 = alliance[%d]_name | alliance_name | regexp4 = alliance[%d] | before_election | before_party | before_party_link | regexp5 = candidate[%d] | child | college_voted | regexp6 = colou?r[%d] | counties_threshold1 | counties_threshold2 | counties_threshold3 | counties_threshold9 | counties_won1 | counties_won2 | counties_won3 | counties_won9 | country | declared | regexp7 = delegate_count[%d] | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | regexp8 = electoral_vote[%d] | embed | filler | final_round_label | flag_image | flag_year | regexp9 = home_state[%d] | image_size | image_upright | regexp10 = image[%d] | regexp11 = image[%d]_size | regexp12 = image[%d]_upright | regexp13 = last_election[%d] | last_update | regexp14 = leader_since[%d] | regexp15 = leader[%d] | regexp16 = leaders_seat[%d] | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map2 | map2_alt | map2_caption | map2_image | map2_size | map3 | map3_alt | map3_caption | map3_image | map3_size | map4 | map4_alt | map4_caption | map4_image | map4_size | module | needed_votes | next_election | next_seat_election | next_seat_year | next_year | regexp17 = nominee[%d] | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_color | party_colour | party_label | regexp18 = party[%d]_name | party_name | regexp19 = party[%d] | regexp20 = percentage[%d] | regexp21 = popular_vote[%d] | posttitle | previous_election | previous_mps | previous_seat_election | previous_seat_year | previous_year | registered | reporting | regexp22 = running_mate[%d] | regexp23 = seat_change[%d] | regexp24 = seats_after[%d] | regexp25 = seats_before[%d] | seats_for_election | regexp26 = seats_needed[%d] | regexp27 = seats[%d] | regexp28 = states_carried[%d] | regexp29 = swing[%d] | seat_class | template_name | time_zone | title | turnout | type | vote_type | votes_counted | votes_for_election | regexp30 = first_round[%d] | regexp31 = final_round[%d] }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party1_name; party_name | alliance1_name; alliance_name }} qwwux1qohezudrnl9i9mpfniu9glfb2 Darinka Mravljak 0 304549 6771386 6483703 2026-10-28T09:33:44Z ~2026-57508-03 268032 Navedeni podatki so bili od popolnoma druge Darinke Mravljak iz Velenja. 6771386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Darinka Mravljak''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[3. februar]] [[1965]]. Kot poslanka [[SLS+SKD]] je bila članica [[2. državni zbor Republike Slovenije|2. državnega zbora Republike Slovenije]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mravljak, Darinka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Slovenske ljudske stranke]] 9oku2tnhu4yqjoszmenz8mqh7hqhn0a Ukana 0 329168 6771147 5578147 2026-10-27T17:33:28Z ~2026-57392-75 268005 /* Kritika */ 6771147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Ukana | title_orig = | translator = | image = ‎ | image_caption = | author = [[Tone Svetina]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = vojno slovensko romanopisje | genre = vojni roman, partizanski roman | publisher = Borec | release_date = 1965—69 | english_pub_date = | media_type = Knjiga (trda vezava) | pages = 569, 904, 928 | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 3755009 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6-311.6 }} ''Ukana'' je vojni roman [[Tone Svetina|Toneta Svetine]], napisan je v treh knjigah (1965, 1967, 1969). Vse so izšle v Zavodu Borec v Ljubljani. == Zgodba == {{Navedba|<poem> To knjigo posvečam mrtvim in živim borcem XXXI. divizije NOV in POJ in članom VOS za Primorsko in Gorenjsko, ki so s svojo krvjo napisali neizbrisno stran zgodovine slovenskega naroda in pokazali pot v svetlo človeško prihodnost.</poem> ||pisateljevo posvetilo }} Zgodba se dogaja v času [[Druga svetovna vojna#Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovne vojne na Slovenskem]]. Pripoveduje o lepi mladenki Ani, ki hodi v nemško obveščevalno šolo, v katero je prišla po zaslugi matere, ki se proglasi za Nemko. Ima tudi mlajšo sestro Melito, ki hodi v gimnazijo, pozneje pa dela za neko partizansko patruljo. Ko se Ana nekega dne vrne iz šole, ji je mati pove, da ji je priskrbela dobro službo, šla naj bi za tolmačko v nemški urad. Tako mora iti za nekaj mesecev v [[Nemčija|Nemčijo]], njen odhod pa si vsak razlaga po svoje. V resnici gre Ana v šolo za nemške vohune. V šoli spozna majorja Helmuta Wolfa, ki se zaljubi vanjo. Najprej začne delati kot kurirka. Takrat se zanjo zopet začne zanimati nek Bogdan, katerega je spoznala na Univerzi in jo je od njunega prvega srečanja naprej ves čas zalezoval. Na samem začetku pove, da se je preimenoval v Valjhuna. Nekega dne Wolf Ano pošlje v partizansko brigado alpske cone in ji da listek na katerem je delno šifrirana koda. Njeno ilegalno ime naj bi bilo Helga. V brigadi spozna mitraljezca Primoža, s katerim se zaljubita. Medtem ko je Ana v brigadi, Bogdan v zapor odpelje njeno sestro Melito, ki noče povedati, kam je odšla Ana. Melita po končani gimnaziji postane četna voditeljica - skojevka, kjer se zaljubi v Bliska, ki ga spoznala med šolanjem, ko ta po srednjih šolah deli letake. Tam ga opazijo Nemci, Blisk enega celo ubije, nato pa se skrije pri Meliti, pomaga jima pa tudi Ana. Ana nekaj časa izdaja partizane Nemcem, vendar kaj kmalu s tem preneha, ker ji je všeč, kako si partizani pomagajo med sabo, delno pa tudi zaradi tega, ker se zaljubi v Primoža. Po pol leta se že počuti, kot da je njihova, vendar jo je nekaj časa tudi strah, da ne bi kdo izvedel, da je vohunka. Major Wolf ji namreč pošilja kode, na katere mora odgovarjati in zato včasih za nekaj časa izginiti iz brigade. Zaradi nenavadnih izginevanj jo začnejo sumiti, da dela za Nemce, a Ana kmalu neha odgovarjati na Wolfova pisma. Major Wolf zaradi tega pošlje Bogdana - Valjhuna, da bi jo ugrabil. Ko ji Wolf zadnjič pošlje kodo, z njo pa tudi strup, ji zada nalogo, da zastrupi vse vojake v njeni brigadi. Takrat Ana pove Primožu, da je do nedavnega delala za Nemce. Roti ga, da ji odpusti, kar Primož tudi naredi, vendar ji obenem pove, da jo bo razkril tudi ostalim v brigadi in da bodo oni odločali o njeni nadaljnji usodi. Ana in Primož se močno zbližata, Ana mu zaupa, da bi zelo rada rodila njegovega otroka. Preden ugotovi, da je res noseča, Nemci ranijo Primoža, ki nato kar nekaj časa okreva. Za nosečnost takrat pove njunemu najboljšemu prijatelju Vojku. Bogdan ugrabi Ano, v zaporu se znova sreča z majorjem Wolfom, ki ji zaupa, da jo lahko sam odpelje na svobodo. Stotnik ji dovoli, da Primožu napiše pismo, ki mu ga Ana na njegovo prošnjo tudi prebere. Wolf jo zatem res izpusti, kar ostalim vojakom v brigadi tudi pove. Vojaki so sumničavi, kako to, da jo je spustil na svobodo, ne da bi karkoli zahteval od nje. V visoki nosečnosti Ana začne obiskovati otroke v bližnji šoli. To počne dokler ne zapade sneg. Ana rodi, kmalu zatem jih napadejo belogardisti. Pozneje začne Ana spet delati za partizane, vendar jo kmalu odpeljejo gestapovci. Ani Travnikarjevi rečeta, naj otroka pusti pri njiju, da bosta onidve poskrbeli zanj. Nemci medtem zbombardirajo bolnico Franja, ker jim je umirajoči partizan izdal njeno lokacijo. Ana zadnjič vidi majorja Wolfa in ga vpraša, kako je njena mati. Odgovori ji, da je dobro in jo še zadnjič reši iz ujetništva. Ob koncu vojne Ana in Tinka zagledata ustaše, kako ob begu ustrelijo Ano v prsi, ki kmalu zatem umre. == Kritika == Razmerje med dokumentarnostjo, se pravi med avtentičnim poročanjem o resničnem dogajanju in fantazijskim oblikovanjem, kar naj bi pomenilo iskanje in ustvarjanje prepričljivih situacij z umetniško simbolnostjo, se nagiba v slovenski vojni prozi, se pravi v pripovedništvu, ki prikazuje partizansko vojskovanje, revolucijo v družbi in ljudeh, zdaj pretirano na eno, zdaj pretirano na drugo stran. Večinoma prevladuje v tej literarni zvrsti osebno izpovedni dokument, ki mu ne manjka človeške pretresljivosti in resnične doživljajske osnove. V romanu Ukana so namreč podane številne, prav anatomske razčlenitve nasilnega umiranja: streljanje talcev, ubijanje v spopadu, strašni poboj ob zahrbtnem napadu na Drenov bataljon v hotelu Lovec na Pokljuki, v tem primeru metanje ranjenih v ogenj, potem precizni streli na oddaljene posameznike, zahrbtni napad na partijske tečajnike v Cerknem (6. februarja 1944), likvidacija izdajalcev ob breznu, ustrelitev treh borcev pred brigado, ker so na straži zaspali in pustili Nemcem mitraljez, in nazadnje, kako domačin, izdajalec ustreli svojega tovariša, da bi si rešil življenje (Blaj ustreli Repnika v idrijskem zaporu po ukazu majorja Wolfa). Roman je napisan s temeljitim poznavanjem tako nemške kot partizanske strategije na tem posebnem področju; v ciničnih sekvencah majorja Wolfa odmeva nekaj nacistično dopolnjenega machiavellizma, tu in tam so parafrazirane tudi misli nekaterih filozofov, Nietzschejeva poglavja o državi pa v zvezi z Wolfom avtor tudi citira. Glede na vse to je v romanu marsikaj eklektičnega, vendar vse zelo spretno porabljeno in organsko prepleteno med seboj. (Sodobnost,1963-, 1967, 15/1) Roman obravnava spopad med narodnoosvobodilnimi silami v zahodni Sloveniji, ki jih predstavljajo enote IX. korpusa NOV in POJ, njegove 31. (Triglavske) divizije in posebej še udarne brigade Franceta Prešerna ter pokrajinskega vodstva varnostnoobveščevalne službe z nemškim okupatorjem, ki ga predstavlja poveljstvo štaba za uničevanje band ter poveljstvo varnostne službe in varnostne policije (gestapo), vključno z belogardističnim / domobranskim vodstvom in četniškimi enotami. Zgodba se dogaja v času, ko kapitulira Italija - septembra 1943, do zaključnih bojev za osvoboditev Trsta in slovenske Koroške. Opisani so povojni poboji. Z epilogom pa se končuje v letu 1947. == Literatura == *Tone SVETINA, ''Ukana I, II, III''. Ljubljana: Zavod BOREC, 1965-1969. *Tone SVETINA, ''O boju, porazih in zmagi: razmišljanje ob vojnozgodovinskem romanu Ukana''. Ljubljana: Komunist, 1971. *France VURNIK, Tone Svetina, Ukana. Sodobnost (1963-), 15/1, 1967. [[Kategorija:Knjige leta 1965]] [[Kategorija:Knjige leta 1967]] [[Kategorija:Knjige leta 1969]] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Tone Svetina]] kxci7rr2odasrr0beb9av5spfeicwh7 6771150 6771147 2026-10-27T17:35:18Z JoMK 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6771147|6771147]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-57392-75|~2026-57392-75]] ([[User talk:~2026-57392-75|pogovor]]) 6771150 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Ukana | title_orig = | translator = | image = ‎ | image_caption = | author = [[Tone Svetina]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = vojno slovensko romanopisje | genre = vojni roman, partizanski roman | publisher = Borec | release_date = 1965—69 | english_pub_date = | media_type = Knjiga (trda vezava) | pages = 569, 904, 928 | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 3755009 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6-311.6 }} ''Ukana'' je vojni roman [[Tone Svetina|Toneta Svetine]], napisan je v treh knjigah (1965, 1967, 1969). Vse so izšle v Zavodu Borec v Ljubljani. == Zgodba == {{Navedba|<poem> To knjigo posvečam mrtvim in živim borcem XXXI. divizije NOV in POJ in članom VOS za Primorsko in Gorenjsko, ki so s svojo krvjo napisali neizbrisno stran zgodovine slovenskega naroda in pokazali pot v svetlo človeško prihodnost.</poem> ||pisateljevo posvetilo }} Zgodba se dogaja v času [[Druga svetovna vojna#Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovne vojne na Slovenskem]]. Pripoveduje o lepi mladenki Ani, ki hodi v nemško obveščevalno šolo, v katero je prišla po zaslugi matere, ki se proglasi za Nemko. Ima tudi mlajšo sestro Melito, ki hodi v gimnazijo, pozneje pa dela za neko partizansko patruljo. Ko se Ana nekega dne vrne iz šole, ji je mati pove, da ji je priskrbela dobro službo, šla naj bi za tolmačko v nemški urad. Tako mora iti za nekaj mesecev v [[Nemčija|Nemčijo]], njen odhod pa si vsak razlaga po svoje. V resnici gre Ana v šolo za nemške vohune. V šoli spozna majorja Helmuta Wolfa, ki se zaljubi vanjo. Najprej začne delati kot kurirka. Takrat se zanjo zopet začne zanimati nek Bogdan, katerega je spoznala na Univerzi in jo je od njunega prvega srečanja naprej ves čas zalezoval. Na samem začetku pove, da se je preimenoval v Valjhuna. Nekega dne Wolf Ano pošlje v partizansko brigado alpske cone in ji da listek na katerem je delno šifrirana koda. Njeno ilegalno ime naj bi bilo Helga. V brigadi spozna mitraljezca Primoža, s katerim se zaljubita. Medtem ko je Ana v brigadi, Bogdan v zapor odpelje njeno sestro Melito, ki noče povedati, kam je odšla Ana. Melita po končani gimnaziji postane četna voditeljica - skojevka, kjer se zaljubi v Bliska, ki ga spoznala med šolanjem, ko ta po srednjih šolah deli letake. Tam ga opazijo Nemci, Blisk enega celo ubije, nato pa se skrije pri Meliti, pomaga jima pa tudi Ana. Ana nekaj časa izdaja partizane Nemcem, vendar kaj kmalu s tem preneha, ker ji je všeč, kako si partizani pomagajo med sabo, delno pa tudi zaradi tega, ker se zaljubi v Primoža. Po pol leta se že počuti, kot da je njihova, vendar jo je nekaj časa tudi strah, da ne bi kdo izvedel, da je vohunka. Major Wolf ji namreč pošilja kode, na katere mora odgovarjati in zato včasih za nekaj časa izginiti iz brigade. Zaradi nenavadnih izginevanj jo začnejo sumiti, da dela za Nemce, a Ana kmalu neha odgovarjati na Wolfova pisma. Major Wolf zaradi tega pošlje Bogdana - Valjhuna, da bi jo ugrabil. Ko ji Wolf zadnjič pošlje kodo, z njo pa tudi strup, ji zada nalogo, da zastrupi vse vojake v njeni brigadi. Takrat Ana pove Primožu, da je do nedavnega delala za Nemce. Roti ga, da ji odpusti, kar Primož tudi naredi, vendar ji obenem pove, da jo bo razkril tudi ostalim v brigadi in da bodo oni odločali o njeni nadaljnji usodi. Ana in Primož se močno zbližata, Ana mu zaupa, da bi zelo rada rodila njegovega otroka. Preden ugotovi, da je res noseča, Nemci ranijo Primoža, ki nato kar nekaj časa okreva. Za nosečnost takrat pove njunemu najboljšemu prijatelju Vojku. Bogdan ugrabi Ano, v zaporu se znova sreča z majorjem Wolfom, ki ji zaupa, da jo lahko sam odpelje na svobodo. Stotnik ji dovoli, da Primožu napiše pismo, ki mu ga Ana na njegovo prošnjo tudi prebere. Wolf jo zatem res izpusti, kar ostalim vojakom v brigadi tudi pove. Vojaki so sumničavi, kako to, da jo je spustil na svobodo, ne da bi karkoli zahteval od nje. V visoki nosečnosti Ana začne obiskovati otroke v bližnji šoli. To počne dokler ne zapade sneg. Ana rodi, kmalu zatem jih napadejo belogardisti. Pozneje začne Ana spet delati za partizane, vendar jo kmalu odpeljejo gestapovci. Ani Travnikarjevi rečeta, naj otroka pusti pri njiju, da bosta onidve poskrbeli zanj. Nemci medtem zbombardirajo bolnico Franja, ker jim je umirajoči partizan izdal njeno lokacijo. Ana zadnjič vidi majorja Wolfa in ga vpraša, kako je njena mati. Odgovori ji, da je dobro in jo še zadnjič reši iz ujetništva. Ob koncu vojne Ana in Tinka zagledata ustaše, kako ob begu ustrelijo Ano v prsi, ki kmalu zatem umre. == Kritika == Razmerje med dokumentarnostjo, se pravi med avtentičnim poročanjem o resničnem dogajanju in fantazijskim oblikovanjem, kar naj bi pomenilo iskanje in ustvarjanje prepričljivih situacij z umetniško simbolnostjo, se nagiba v slovenski vojni prozi, se pravi v pripovedništvu, ki prikazuje partizansko vojskovanje, revolucijo v družbi in ljudeh, zdaj pretirano na eno, zdaj pretirano na drugo stran. Večinoma prevladuje v tej literarni zvrsti osebno izpovedni dokument, ki mu ne manjka človeške pretresljivosti in resnične doživljajske osnove. V romanu Ukana so namreč podane številne, prav anatomske razčlenitve nasilnega umiranja: streljanje talcev, ubijanje v spopadu, strašni poboj ob zahrbtnem napadu na Drenov bataljon v hotelu Lovec na Pokljuki, v tem primeru metanje ranjenih v ogenj, potem precizni streli na oddaljene posameznike, zahrbtni napad na partijske tečajnike v Cerknem (6. februarja 1944), likvidacija izdajalcev ob breznu, ustrelitev treh borcev pred brigado, ker so na straži zaspali in pustili Nemcem mitraljez, in nazadnje, kako domačin, izdajalec ustreli svojega tovariša, da bi si rešil življenje (Blaj ustreli Repnika v idrijskem zaporu po ukazu majorja Wolfa). Roman je napisan s temeljitim poznavanjem tako nemške kot partizanske strategije na tem posebnem področju; v ciničnih sekvencah majorja Wolfa odmeva nekaj nacistično dopolnjenega machiavellizma, tu in tam so parafrazirane tudi misli nekaterih filozofov, Nietzschejeva poglavja o državi pa v zvezi z Wolfom avtor tudi citira. Glede na vse to je v romanu marsikaj eklektičnega, vendar vse zelo spretno porabljeno in organsko prepleteno med seboj. (Sodobnost,1963-, 1967, 15/1) Roman obravnava spopad med narodnoosvobodilnimi silami v zahodni Sloveniji, ki jih predstavljajo enote IX. korpusa NOV in POJ, njegove 31. (Triglavske) divizije in posebej še udarne brigade Franceta Prešerna ter pokrajinskega vodstva varnostnoobveščevalne službe z nemškim okupatorjem, ki ga predstavlja poveljstvo štaba za uničevanje band ter poveljstvo varnostne službe in varnostne policije (gestapo), vključno z belogardističnim / domobranskim vodstvom in četniškimi enotami. Zgodba se dogaja v času, ko kapitulira Italija - septembra 1943, do zaključnih bojev za osvoboditev Trsta in slovenske Koroške. Opisani so povojni poboji. Z epilogom pa se končuje v letu 1947. == Literatura == *Tone SVETINA, ''Ukana I, II, III''. Ljubljana: Zavod BOREC, 1965-1969. *Tone SVETINA, ''O boju, porazih in zmagi: razmišljanje ob vojnozgodovinskem romanu Ukana''. Ljubljana: Komunist, 1971. *France VURNIK, Tone Svetina, Ukana. Sodobnost (1963-), 15/1, 1967. [[Kategorija:Knjige leta 1965]] [[Kategorija:Knjige leta 1967]] [[Kategorija:Knjige leta 1969]] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Tone Svetina]] ogt2ioswnmztv0z5jape588ktionzpp Prisekanost (geometrija) 0 332601 6771330 6770919 2026-10-28T07:25:14Z Д.Ильин 115952 6771330 wikitext text/x-wiki [[Slika:Truncated hexahedron.png|thumb|[[Prisekana kocka]] ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami.]] '''Prisekanost''' je v [[geometrija|geometriji]] operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže [[politop]]u [[oglišče|oglišča]] in pri tem tvori novo [[faceta (matematika)|faceto]] povsod tam, kjer je prej bilo [[oglišče]]. Prisekanost (oznaka t<sub>0,1</sub>) deluje na [[mnogokotnik]]e in višjerazsežna telesa. Pri prisekanju se odrežejo oglišča in vstavi nova faceta tam, kjer je prej bilo oglišče. Stranske ploskve se prisekajo tako, da se pri tem podvojijo robovi. == Uniformna prisekanost == V splošnem lahko prisekamo vsak polieder ali politop. Pri tem pa lahko izbiramo globino prisekanega (odsekanega) dela. To se vidi v [[Conwayjeva notacija poliedrov|Conwayjevi notaciji]] za prisekanost. Posebna oblika prisekanosti je '''uniformna prisekanost''', kjer operacijo prisekanosti uporabimo na [[pravilni polieder|pravilnih poliedrih]] ali [[pravilni politop|pravilnih politopih]]. To kreira [[uniformni polieder|uniformne poliedre]] in [[uniformni politop|uniformne politope]] z enakimi dolžinami robov. == Prisekani mnogokotniki == Prisekani mnogokotnik z n stranskimi ploskvami ima 2n stranskih ploskev (robov) == Prisekani pravilni poliedri in tlakovanje == Naslednja slika prikazuje različne stopnje Prisekovanja vse od [[kocka|kocke]] do [[rektifikacija (geometrija)|rektificirane]] kocke. Končna oblika poliedra je [[kubooktaeder]]. Srednja slika predstavlja uniformno prisekano kocko, ki ima [[Schläflijev simbol]] t<sub>0,1</sub>{4,3}. [[Slika:Cube truncation sequencexx.svg]] == Ostale vrste prisekanj == V kvazipravilnih poliedrih je prisekovanje popolnejši izraz, kjer moramo izvesti še dodatne popravke, da bi prisekane stranske ploskve postale pravilne. To včasih imenujemo '''romboprisekanost'''. Kot zgled poglejmo [[prisekani kubooktaeder]], ki v resnici ni posledica prisekanosti, ker sekanje oglišč [[kubooktaeder|kubooktaedra]] da [[pravokotnik]]e kot stranske ploskve in ne [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]. Potrebni so še nadaljnji postopki, da dobi polieder na stranskih ploskvah kvadrate. == Uniformni polieder in zgledi tlakovanja == {| class="wikitable" !Družina !Izvorno telo !Prisekano !Rektificirano !Dvojna prisekanost<BR>(prisekani dual) !Dvojna rektifikacija<BR>(dual) |- |[3,3] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|75px]]<BR><center>[[Tetraeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekani tetraeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|75px]]<BR><center>[[Oktaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekani tetraeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|75px]]<BR><center>[[Tetraeder]]</center> |- |[4,3] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|75px]]<BR><center>[[Kocka]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|75px]]<BR><center>[[Prisekana kocka]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|75px]]<BR><center>[[Kubooktaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekani oktaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|75px]] <BR><center>[[Oktaeder]]</center> |- |[5,3] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|75px]]<BR><center>[[Dodekaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekani dodekaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.svg|75px]]<BR><center>[[Ikozidodekaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekani ikozaeder]]</center> |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|75px]]<BR><center>[[Ikozaeder]]</center> |- |[6,3] |[[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|75px]]<BR><center>[[Šestkotno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 63-t01.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekano šestkotno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|75px]]<BR><center>[[Trišestkotno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|75px]]<BR><center>[[Šestkotno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|75px]]<BR><center>[[Trikotno tlakovanje]]</center> |- |[7,3] |[[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|75px]]<BR><center>[[Sedemkotno tlakovanje reda 3]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 73-t01.png|75px]]<BR><center>[[Prisekano sedemkotno tlakovanje reda 3]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|75px]]<BR><center>[[Trisedemkotno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|75px]]<BR><center>[[Prisekano trikotno tlakovanje reda 7]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 73-t2.png|75px]]<BR><center>[[Trikotno tlakovanje reda 7]]</center> |- |[8,3] |[[Slika:Uniform tiling 83-t0.png|75px]]<BR><center>[[Osemkotno tlakovanje reda 3]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 83-t01.png|75px]]<BR><center>[[Prisekano sedemkotno tlakovanje reda 3]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 83-t1.png|75px]]<BR><center>[[Triosemkotno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 83-t12.png|75px]]<BR><center>[[Prisekano trikotno tlakovanje reda 8]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 83-t2.png|76px]]<BR><center>[[Trikotno tlakovanje reda 8]]</center> |- |[4,4] |[[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR><center>[[Kvadratno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 44-t01.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekano kvadratno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|75px]]<BR><center>[[Kvadratno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 44-t12.svg|75px]]<BR><center>[[Prisekano kvadratno tlakovanje]]</center> |[[Slika:Uniform tiling 44-t2.svg|75px]]<BR><center>[[Kvadratno tlakovanje]]</center> |- |[5,4] |[[Slika:Uniform tiling 54-t0.png|75px]]<BR><center>Pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 54-t01.png|75px]]<BR><center>Prisekano pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 54-t1.png|75px]]<BR><center>Rektificirano pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 54-t12.png|75px]]<BR><center>Prisekano kvadratno tlakovanje</center> |[[Slika:Uniform tiling 54-t2.png|75px]]<BR><center>Kvadratno tlakovanje</center> |- |[5,5] |[[Slika:Uniform tiling 552-t0.png|75px]]<BR><center>Pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 552-t01.png|75px]]<BR><center>Prisekano pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 552-t1.png|75px]]<BR><center>Rektificirano pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 552-t12.png|75px]]<BR><center>Prisekano pentagonalno tlakovanje </center> |[[Slika:Uniform tiling 552-t2.png|76px]]<BR><center>Pentagonalno tlakovanje</center> |} == Zgledi prizmatičnih poliedrov == {| class="wikitable" !Družina !Izvorno telo !Prisekanost !Rektifikacija<BR>(tudi dual) |- |[2,p] |align=center|[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|50px]]<BR>[[Hozoeder|šestkotni hozoeder]]<BR>(kot sferno tlakovanje)<BR>{2,p} |align=center|[[Slika:Hexagonal prism.png|50px]]<BR>[[šestkotna prizma]]<BR>t{2,p} |align=center|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]<BR>[[Dieder|šestkotni dieder]]<BR>(kot sferno tlakovanje)<BR>{p,2} |} == Zgledi prisekanih rombov == {| class="wikitable" !Izvorno telo !Rektifikacija !Romboprisekanost |- |[[Slika:Uniform_polyhedron-33-t0.svg|75px]]<BR> |[[Slika:Uniform_polyhedron-33-t1.svg|75px]]<BR> |[[Slika:Uniform_polyhedron-33-t012.svg|75px]]<BR>[[Prisekani oktaeder]] |- |[[Slika:Uniform_polyhedron-43-t0.svg|75px]] |[[Slika:Uniform_polyhedron-43-t1.svg|75px]]<BR>[[Kubooktaeder]] |[[Slika:Uniform_polyhedron-43-t012.svg|75px]]<BR>[[Prisekani kubooktaeder]] |- |[[Slika:Uniform_polyhedron-53-t0.svg|75px]] |[[Slika:Uniform_polyhedron-53-t1.svg|75px]]<BR>[[Ikozidodekaeder]] |[[Slika:Uniform_polyhedron-53-t012.svg|75px]]<BR>[[Prisekani ikozidodekaeder]] |- |[[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|75px]]<BR>[[Trišestkoto tlakovanje]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t012.svg|75px]]<BR>[[Veliko rombotrišestkotno tlakovanje|Prisekano trikotno tlakovanje]]<BR> ali ''Veliko rombotrišesterokotno tlakovanje'' |- |[[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|75px]]<BR>[[Trisedemkotno tlakovanje]] |[[Slika:Uniform tiling 73-t012.png|75px]]<BR>[[Veliko rombotrisedemkotno tlakovanje|Prisekano trisedemkotno tlakovanje]]<BR>ali ''Veliko rombotrisedemkotno tlakovanje'' |- |[[Slika:Uniform tiling 83-t0.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 83-t1.png|75px]]<BR>[[Triosemkotno tlakovanje]] |[[Slika:Uniform tiling 83-t012.png|76px]]<BR>[[Veliko rombotriosemkotno tlakovanje|Prisekano triosemkotno tlakovanje]]<BR>ali ''veliko rombotriosemkotno tlakovanje'' |- |[[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|75px]]<BR>[[Kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Uniform tiling 44-t012.svg|75px]]<BR>[[Prisekano kvadratno tlakovanje]] |- |[[Slika:Uniform tiling 54-t0.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 54-t1.png|75px]]<BR>[[Štiripetkotno tlakovanje]] |[[Slika:Uniform tiling 54-t012.png|75px]]<BR>[[Prisekano štiripetkotno tlakovanje]] |- |[[Slika:Uniform tiling 552-t0.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 552-t1.png|75px]]<BR>[[Petkotno tlakovanje reda 4]] |[[Slika:Uniform tiling 552-t012.png|75px]]<BR>[[Prisekano petkotno tlakovanje reda 4]] |} == Prisekanost v polihorih in teselacijah satovja == Pravilni polihoroni ali prisekane teselacije {p, q, r} uniformni polihoroni ali teselacije z dvema celicama. Prisekane celice {p, q} in {q, r} nastanejo na prisekanem delu. {| class="wikitable" !Družina<BR>[p,q,r] !Osnovna oblika !Prisekanost !Rektifikacija<BR>(Dvojno rektificirani duali) !Dvojna prisekanost<BR>(dvojno prisekani duali) |- ![3,3,3] |[[Slika:Schlegel wireframe 5-cell.png|120px]]<BR>[[5-celica]] (sebi dualna) |[[Slika:Schlegel half-solid truncated pentachoron.png|120px]]<BR>[[Prisekana 5-celica]] |[[Slika:Schlegel half-solid rectified 5-cell.png|120px]]<BR>[[Rektificirana 5-celica]] |[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 5-cell.png|121px]]<BR>[[Dvojno prisekana 5-celica]] |- ![3,3,4] |[[Slika:Schlegel wireframe 16-cell.png|120px]]<BR>[[16-celica]] |[[Slika:Schlegel half-solid truncated 16-cell.png|120px]]<BR>[[Prisekana 16-celica]] |[[Slika:Schlegel half-solid rectified 16-cell.png|150px]]<BR>''rektificirana 16-celica''<BR>(isto kot [[24-celica]]) |[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 16-cell.png|120px]]<BR>Dvojno prisekana 16-celica<BR>([[Dvojno prisekan teserakt]]) |- ![4,3,3] |[[Slika:Schlegel wireframe 8-cell.png|120px]]<BR>[[Teserakt]] |[[Slika:Schlegel half-solid truncated tesseract.png|120px]]<BR>[[Prisekani teserakt]] |[[Slika:Schlegel half-solid rectified 8-cell.png|150px]]<BR>[[Rektificirani teserakt]] |[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 8-cell.png|120px]]<BR>dvojno prisekan teserakt<BR>([[Dvojno prisekana 16-celica]]) |- ![3,4,3] |[[Slika:Schlegel wireframe 24-cell.png|120px]]<BR>[[24-celica]] (sebi dualna) |[[Slika:Schlegel half-solid truncated 24-cell.png|120px]]<BR>[[Prisekana 24-celica]] |[[Slika:Rectified 24cell.png|150px]]<BR>[[Rektificirana 24-celica]] |[[Slika:Bitruncated 24-cell Schlegel halfsolid.png|120px]]<BR>[[Dvojno prisekana 24-celica]] |- ![3,3,5] |[[Slika:Schlegel wireframe 600-cell vertex-centered.png|120px]]<BR>[[600-celica]] |[[Slika:Schlegel half-solid truncated 600-cell.png|120px]]<BR><center>[[Prisekana 600-celica]]</center> |[[Slika:Rectified_600-cell_schlegel_halfsolid.png|150px]]<BR><center>[[Rektificirana 600-celica]]</center> |rowspan=2|[[Slika:Bitruncated 120-cell schlegel halfsolid.png|120px]]<BR>Dvojno prisekana 600-celica<BR>([[Dvojno prisekana 120-celica]]) |- ![5,3,3] |[[Slika:Schlegel wireframe 120-cell.png|120px]]<BR><center>[[120-celica]]</center> |[[Slika:Schlegel half-solid truncated 120-cell.png|120px]]<BR><center>[[Prisekana 120-celica]]</center> |[[Slika:Stereographic rectified 120-cell.png|150px]]<BR><center>[[Rektificirana 120-celica]]</center> |- ![4,3,4] ||[[Slika:Partial cubic honeycomb.svg|120px]]<BR><center>[[kubično satovje]] (sebi dualno)</center> |[[Slika:Truncated cubic honeycomb.png|120px]]<BR><center>[[Prisekano kubično satovje]]</center> |[[Slika:Rectified cubic honeycomb.png|150px]]<BR><center>[[Rektificirano kubično satovje]]</center> |[[Slika:Bitruncated cubic honeycomb.png|120px]]<BR><center>[[Dvojno prisekano kubično satovje]]</center> |- ![3,5,3] |[[Slika:Hyperb icosahedral hc.png|150px]]<BR><center>[[Ikozaedersko satovje]] (sebi dualno)</center> |<center>(ni slike)</center><BR><center>[[Prisekano ikozaedersko satovje reda 3|Prisekano ikozaedersko satovje]]</center> |(ni slike)<BR><center>[[Rektificirano ikozaedersko satovje reda 3]] |(ni slike)<BR>[[Dvojno prisekano ikozaedersko satovje reda 3]] |- ![4,3,5] |[[Slika:Hyperb gcubic hc.png|150px]]<BR><center>[[Kubično satovje reda 5]]</center> |(ni slike)<BR><center>[[Prisekano kubično satovje reda 5]]</center> |(ni slike)<BR><center>[[Rectificirano kubično satovje reda 5]]</center> |rowspan=2|(ni slike)<BR><center>[[Dvojno prisekano kubično satovje reda 5]]</center> |- ![5,3,4] |[[Slika:Hyperbolic_orthogonal_dodecahedral_honeycomb.png|150px]]<BR><center>[[Dodekaedersko satovje reda 4]]</center> |<center>(ni slike)</center><BR><center>[[Prisekano dodekaedersko satovje reda 4|Prisekano dodekaedersko satovje]]</center> |<center>(ni slike)</center><BR><center>[[Rektifificirano dodekaedersko satovje reda 4]]</center> |- ![5,3,5] |<center>(ni slike)</center><BR><center>[[Dodekaedersko satovje reda 5]] (sebi dualno)</center> |(ni slike)<BR><center>[[Prisekano dodekaedersko satovje reda 5]]</center> |(ni slike)<BR><center>[[Rektificirano dodekaedersko satovje reda 5]]</center> |(ni slike)<BR><center>[[Dvojno prisekano dodekaedersko satovje reda 5]]</center> |} == Glej tudi == * [[uniformni polieder]] * [[uniformni polihoron]] * [[dvojna prisekanost (geometrija)]] * [[rektifikacija (geometrija)]] == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/Truncation.html Prisekanost na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [https://web.archive.org/web/20070207021813/http://members.aol.com/Polycell/glossary.html#T Prisekanost v Glossary for Hyperspace] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/naming.html Imenovanje poliedrov] {{ikona en}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Polihoroni]] [[Kategorija:Politopi]] 6a96fqdg5y7luwcpbd0ws6komdqm4x7 Uniformni politop 0 333549 6771331 6770920 2026-10-28T07:25:26Z Д.Ильин 115952 6771331 wikitext text/x-wiki '''Uniformni politop''' je [[politop]], ki ga sestavljajo [[faceta (matematika)|facete]] z nižjo [[razsežnost]]jo. Uniformni politopi z razsežnostjo 2 so [[pravilni mnogokotnik]]i. To je posplošitev starejše kategorije polpravilnih politopov, vsebuje pa tudi [[pravilni politop|pravilne politope]] == Operacije == Skoraj vsak uniformni politop se lahko naredi s pomočjo [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]] in se prikaže s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]]. Pomembnejše izjeme vključujejo [[velika antiprizma|veliko antiprizmo]] v štirih [[razsežnost]]ih. Izraz je za konveksne uniformne politope skoval ameriški matematik [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930). === Operatorji rektifikacije === Pravilni n-politop ima n-ti red [[rektifikacija (geometrija)|rektifikacije]]. Ničelna rektifikacija nam da začetno obliko. <math> (n-1) </math>-ta rektifikacija je [[dualni politop|dualna]]. Prva rektifikacija spremeni robove v oglišča, druga rektifikacija spremeni stranske ploskve v oglišča. Tretja rektifikacija spremeni celice v oglišča. Razširjeni [[Schläflijev simbol]] se lahko uporabi za predstavitev rektificiranih oblik z * ''k''-ta rektifikacija = ''t<sub>k</sub>{p<sub>1</sub>, p<sub>2</sub>, ..., p<sub>n-1</sub>}'' === Operatorji prisekanosti === * '''t<sub>0,1</sub>''' ali '''t''': [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] se lahko uporabi za [[mnogokotnik]]e in telesa z višjo razsežnostjo. Prisekanost odstrani oglišča in vnese nove facete tja, kjer je prej bilo oglišče. Stranske ploskve so prirezane in robovi podvojeni. Izraz je skoval [[Johannes Kepler]] (1671 – 1630). Beseda izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede ''truncare'', kar pomeni odrezati. [[Slika:Cube truncation sequencexx.svg]] * '''t<sub>0,2</sub>''' ali '''rr''': [[kantelacija (geometrija)|kantelacija]] se lahko uporabi za [[polieder|poliedre]] in telesa [[višje razsežnosti|višjih razsežnosti]]. Kantelacija odreže oglišča in robove ter jih nadomesti z novimi facetami. Celice se nadomestijo s topološko [[razširjanje (geometrija)|razširjenimi]] kopijami. Izraz je skoval matematik [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930). Izraz izhaja iz besede ''cant'', ki pomeni nagnjeno ali poševno odrezano. [[Slika:Cube cantellation sequence_sl.svg|480px]] * t<sub>0,2</sub>: [[runcinacija]] se lahko uporabi za [[uniformni polihoron|polihorone]] in telesa z višjimi razsežnostmi. Izraz je skoval Johnson. Izraz izhaja iz besede ''runcina'', ki pomeni tesarski oblič. * '''t<sub>0,4</sub>''' ali '''2r2r''': '''sterikacija''' se uporablja za [[5-politop]]e in višje razsežnosti. Sterikacija odreže oglišča, robove, stranske ploskve in celice in vse nadomesti z novimi facetami. 5-stranske ploskve zamenja z njihovimi razširjenimi kopijami. Tudi ta izraz je skoval matematik Norman Johnson. Izraz izhaja iz [[grščina|grške]] besede ''stereos'', ki pomeni trdno telo. * '''t<sub>0,5</sub>''': '''pentelacija''' se uporablja za [[6-politop]]e in višje razsežnosti. Pentelacija odreže oglišča, robove, stranske ploskve, celice in 4-stranske ploskve ter jih nadomesti z novimi facetami. 6-stranske ploskve nadomesti s topološko razširjenimi kopijami. Izraz izhaja iz [[grščina|grške]] besede penta, kar pomeni pet. * '''t<sub>0,6</sub>''' ali '''3r3r''': '''heksikacija''' se uporablja za [[7-politop]]e in višje razsežnosti. Heksikacija odreže oglišča, robove, stranske ploskve, celice, 4-stranske ploskve, 5-stranske ploskve in 6-stranske ploskve in jih nadomesti z novimi facetami. Izraz izhaja iz [[grščina|grške]] besede hex, kar pomeni šest. * '''t<sub>0,7</sub>''': '''heptelacija''' se uporablja za [[8-politop]]e in višje razsežnosti. Heptelacija odreže oglišča, robove, stranske ploskve celice, 4-stranske ploskve, 5-stranske ploskve, 6-stranske ploskve in jih zamenja z novimi facetami. 7-stranske ploskve se nadomestijo s topološko razširjenimi kopijami. Izraz izhaja iz [[grščina|grške]] besede ''hepta'', kar pomeni sedem. * '''t<sub>0,8</sub>''' ali '''4r4r''': '''oktelacija''' se uporablja za [[uniformni 9-politop|uniformne 9-politope]] in višje razsežnosti. * '''t<sub>0,9</sub>''': '''enekacija''' se uporablja za [[uniformni 10-politop|uniformne 10-politope]] in višje razsežnosti. === Povečevanje === Znan je še poseben postopek, ki se imenuje [[alternacija (geometrija)|alternacija]]. Ta postopek izmenoma odstrani vsako drugo oglišče v politopu, ki ima samo parne stranske ploskve. Alternirani omniprisekani politop se imenuje ''prirezani politop''. Vedno lahko konstruiramo takšen politop [[Slika:Snubcubes in grCO_sl.svg|480px]]<BR>Alternacija [[veliki rombikubooktaeder|velikega kubooktaedra]] naredi [[prirezana kocka|prirezano kocko]] (snub kocka). === Slika oglišč === Uniformni politopi selahko konstruirajo iz njihovih [[slika oglišč|slik oglišč]], ki predstavljajo razporeditev robov, stranskih ploskev, celic itd. okoli vsakega oglišča. Uniformni politopi predstavljeni s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovimi diagrami]] označujejo aktivna zrcala z obroči imajo zrcalno simetrijo in jih lahko konstruiramo z rekurzivnim zrcaljenjem slike oglišč. Manjše število nezrcalnih uniformnih politopov ima samo eno sliko oglišč toda se ne ponavljajo s samo enim enostavnim zrcaljenjem slike oglišč. == Uniformni politopi po razsežnostih == === Ena razsežnost === Edini [[enorazsežni prostor|enorazsežni]] politop je del [[premica|premice]] (ravne črte). Pripada Coxeterjevi družini A<sub>1</sub> === Dve razsežnosti === V [[dvorazsežni prostor|dveh razsežnostih]] je neskončno velika skupina konveksnih uniformnih politopov to so [[pravilni mnogokotnik]]i od katerih je najenostavnejši enakostranični [[trikotnik]]. Nekaj prvih pravilnih mnogokotnikov je prikazanih v naslednji preglednici: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- bgcolor="#e0e0e0" valign="top" !ima ![[enakostranični trikotnik|trikotnik]]<br />([[simpleks|2-simpleks]]) ![[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]]<br />([[2-ortopleks]])<br />([[hiperkocka|2-kocka]]) ![[petkotnik]] ![[šestkotnik]] ![[sedemkotnik]] ![[osemkotnik]] |- bgcolor="#ffe0e0" ![[Schläflijev simbol|Schläflijev]] |{3} |{4} |{5} |{6} |{7} |{8} |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Dinkin]] |{{CDD|node_1|3|node}} |{{CDD|node_1|4|node}} |{{CDD|node_1|5|node}} |{{CDD|node_1|6|node}} |{{CDD|node_1|7|node}} |{{CDD|node_1|8|node}} |- !slika |[[Slika:Regular triangle.svg|75px]] |[[Slika:Kvadrato.svg|75px]] |[[Slika:Regular pentagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular hexagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular heptagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular octagon.svg|75px]] |} Znana je tudi neskončna množica [[zvezdni mnogokotnik|zvezdnih mnogokotnikov]] (eden za vsako [[racionalno število]] večje od 2), toda ti niso konveksni. Najenostavnejši primer je [[pentagram]], ki odgovarja racionalnemu številu 5/2. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- bgcolor="#e0e0e0" !ime |[[pentagram]]i | colspan="2" | [[heptagram]]i |[[oktagram]] | colspan="2" | [[eneagram]]i |[[dekagram (geometrija)|dekagram]] |...[[zvezdni mnogokotnik|n-agrami]] |- bgcolor="#ffe0e0" ![[Schläflijev simbol|Schläfli]] |{5/2} |{7/2} |{7/3} |{8/3} |{9/2} |{9/4} |{10/3} |{''p/q''} |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Dinkin]] |{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|7|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|7|rat|d3|node}} |{{CDD|node_1|8|rat|d3|node}} |{{CDD|node_1|9|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|9|rat|d4|node}} |{{CDD|node_1|10|rat|d3|node}} |{{CDD|node_1|p|rat|dq|node}} |- !slika |[[Slika:Star polygon 5-2.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 7-2.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 7-3.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 8-3.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 9-2.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 9-4.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 10-3.svg|75px]] |&nbsp; |} == Tri razsežnosti == V [[trirazsežni prostor|treh razsežnostih]] postane vse še bolj zanimivo. Obstaja pet pravilnih poliedrov, ki so znani kot [[platonsko telo|platonska telesa]]: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- valign="top" !Name ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<br />{p,q} ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Dinkin]]<br />{{CDD|node_1|p|node|q|node}} !Slika<BR>(prosojna) !Slika<BR>(telo) !Slika<BR>(krogla) ![[stranska ploskev|stranske ploskve]]<br />{p} ![[rob (geometrija)|robovi]] ![[oglišče|oglišča]]<br />{q} ![[grupa simetrije|simetrija]] ![[dualni polieder|dualni]] |- bgcolor="#e0e0e0" |[[tetraeder]]<br />([[simpleks|3-simpleks]])<br />(piramida) |{3,3} |{{CDD|node_1|3|node|3|node}} |[[Slika:Tetrahedron.svg|75px]] |[[Slika:Tetrahedron.png|75px]] |[[File:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|75px]] |4<br />{3} |6 |4<br />{3} |T<sub>d</sub> |(self) |- bgcolor="#ffe0e0" |[[kocka]] <br />([[hiperkocka|3-kocka]])<br />(heksaeder) |{4,3} |{{CDD|node_1|4|node|3|node}} |[[Slika:Hexahedron.svg|75px]] |[[Slika:Hexahedron.png|75px]] |[[File:Uniform tiling 432-t0.svg|75px]] |6<br />{4} |12 |8<br />{3} |O<sub>h</sub> |Octahedron |- bgcolor="#e0e0ff" |[[oktaeder]]<br />([[kokocka|3-ortopleks]]) |{3,4} |{{CDD|node_1|3|node|4|node}} |[[Slika:Octahedron.svg|75px]] |[[Slika:Octahedron.png|75px]] |[[File:Uniform tiling 432-t2.svg|75px]] |8<br />{3} |12 |6<br />{4} |O<sub>h</sub> |Cube |- bgcolor="#ffe0e0" |[[dodekaeder]] |{5,3} |{{CDD|node_1|5|node|3|node}} |[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|75px]] |[[Slika:Dodecahedron.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|75px]] |12<br />{5} |30 |20<br />{3}2 |I<sub>h</sub> |ikozaeder |- bgcolor="#e0e0ff" |[[ikozaeder]] |{3,5} |{{CDD|node_1|3|node|5|node}} |[[Slika:Icosahedron.svg|75px]] |[[Slika:Icosahedron.png|75px]] |[[File:Uniform tiling 532-t2.svg|75px]] |20<br />{3} |30 |12<br />{5} |I<sub>h</sub> |dodekaeder |} Dodatno k tem telesom je znanih še 13 polpravilnih poliedrov, ki so znani kot [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]. Dobi se jih s pomočjo [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]] ali z uporabo postopkov kot je [[prisekanost (geometrija)|prisekavanje]] platonskih teles, kar je prikazano v naslednji preglednici: {| class="wikitable" |- ! !osnovno telo !prisekano !rektificirano !dvojno prisekano !dvojno rektificirano<BR>(dualno) !Kantelirano !omniprisekano<BR>(<small>kantiprisekano</small>) !Prirezana oblika |- |[[tetraedrska simetrija|tetraedrska]]<BR>3-3-2 |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|64px]]<BR>[[Tetrahedron|{3,3}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|64px]]<BR>[[Truncated tetrahedron|(3.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|64px]]<BR>[[Octahedron|(3.3.3.3)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|64px]]<BR>[[Truncated tetrahedron|(3.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|64px]]<BR>[[Tetrahedron|{3,3}]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|64px]]<BR>[[Cuboctahedron|(3.4.3.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|64px]]<BR>[[Truncated octahedron|(4.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|64px]]<BR>[[Icosahedron|(3.3.3.3.3)]] |- |[[Octahedral symmetry|Octahedral]]<BR>4-3-2 |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[Cube|{4,3}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|64px]]<BR>[[Truncated cube|(3.8.8)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[Cuboctahedron|(3.4.3.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[Truncated octahedron|(4.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[Octahedron|{3,4}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[Small rhombicuboctahedron|(3.4.4.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|64px]]<BR>[[Truncated cuboctahedron|(4.6.8)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|(3.3.3.3.4)]] |- |[[Icosahedral symmetry|Icosahedral]]<BR>5-3-2 |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|64px]]<BR>[[Dodecahedron|{5,3}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.svg|64px]]<BR>[[Truncated dodecahedron|(3.10.10)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.svg|64px]]<BR>[[Icosidodecahedron|(3.5.3.5)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|64px]]<BR>[[Truncated icosahedron|(5.6.6)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|64px]]<BR>[[Icosahedron|{3,5}]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.svg|64px]]<BR>[[Rhombicosidodecahedron|(3.4.5.4)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.svg|64px]]<BR>[[Truncated icosidodecahedron|(4.6.10)]] |[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|(3.3.3.3.5)]] |} Obstaja tudi neskončna množica [[prizma|prizem]], po ena za vsak pravilni mnogokotnik ter pripadajoča množica [[antiprizma|antiprizem]]. {| class="wikitable" !# !Name !Picture !Tiling ![[Vertex figure|Vertex<BR>figure]] ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]]<BR>and [[Schläfli symbol#Extended for uniform polychora and 3-space honeycombs|Schläfli]]<BR>symbols |- BGCOLOR="#e0f0e0" !P<sub>2p</sub> |[[prizma]] |[[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]] |[[File:Spherical truncated hexagonal prism.svg|60px]] |[[Slika:Dodecagonal prism vf.png|60px]] |align=center|{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,p} |- BGCOLOR="#d0f0f0" !A<sub>p</sub> |[[antiprizma]] |[[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]] |[[File:Spherical hexagonal antiprism.svg|60px]] |[[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|60px]] |align=center|{{CDD|node_h|p|node_h|2|node_h}}<BR>t{2,p} |} Nekonveksni uniformni poliedri vključujejo še 4 pravilne poliedre, ki jih poznamo kot [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] ter 53 polpravilnih nekonveksnih poliedrov. Obstajata tudi dve neskončni množici zvezdnih prizem (po ena za vsak zvezdni mnogokotnik) ter zvezdne antiprizme (po ena za vsako racionalno število večje od 3/2). == Konstrukcije == Wythoffove uniformne poliedre in tlakovanja lahko definiramo z uporabo [[Wythoffov simbol|Wythoffovega simbola]], ki določa osnovno področje objekta. Razširitev [[Schläflijev simbol|Schläflijeve notacije]] se lahko uporabi za vse razsežnosti. {| class="wikitable" valign=center !rowspan=2|postopek !rowspan=2 colspan=2|razširjeni<BR>Schläflijevi<BR>simboli !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]] !rowspan=2|[[Wythoff construction|Wythoff<BR>symbol]] !colspan=7|Položaj |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center ! (2) ! (1) ! (0) ! (0,1) ! (0,2) ! (1,2) |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center | '''starševska''' | <math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math> | t<sub>0</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node|q|node}} | q &#124; 2 p | {p} | {} | -- | -- | -- | {} |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center | [[rektifikacija (geometrija)|'''rektificirano''']] |<math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> | t<sub>1</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node_1|q|node}} | 2 &#124; p q | {p} | -- | {q} | -- | {} | -- |-BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | dvojno rektificirano<BR>(or [[dualni polieder|'''dualni''']]) | <math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math> | t<sub>2</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node|q|node_1}} | p &#124; 2 q | -- | {} | {q} | {} | -- | -- |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center | [[prisekanost (geometrija)|prisekan]] | <math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math> | t<sub>0,1</sub>{p,q} | {{CDD|node_1|p|node_1|q|node}} | 2 q &#124; p | {2p} | {} | {q} | -- | {} | {} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | [[dvojno prisekan (geometrija)|dvojno prisekan]]<BR>(ali prisekan dual) | <math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math> | t<sub>1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}} | 2 p &#124; q | {p} | {} | {2q} | {} | {} | -- |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center |[[kantelacija (geometrija)|kantelirano]]<BR>(ali [[razširitev (geometrija)|razširjeno]]) |<math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> | t<sub>0,2</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}} | p q &#124; 2 | {p} | {}x{} | {q} | {} | -- | {} |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center | kantiprisekano<BR>(ali [[omniprisekanost|omniprisekano]]) |<math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> | t<sub>0,1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}} | 2 p q &#124; | {2p} | {}x{} | {2q} | {} | {} | {} |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center |[[prisekanost|prisekan]] |<math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math> |s{p,q} |{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}} | &#124; 2 p q | {p} | {3}<BR>{3} | {q} | -- | -- | -- |} {| |[[Slika:Polyhedron truncation exaple3 sl.png|420px]] |[[Slika:Wythoffian construction diagram_sl.png|420px]]<BR>generiranje trikotnikov |} == Štiri razsežnosti == {{glavni|uniformni polihoron}} V [[štirirazsežni prostor|štirih razsežnostih]] obstaja 6 [[konveksni pravilni polihoron|konveksnih pravilnih polihoronov]], 17 prizem zgrajenih na platonskih in arhimedskih telesih in dve neskončni množici prizem in konveksnih antiprizem ter [[duoprizma|duoprizem]]. Razen tega imamo še 41 konveksnih polpravilnih polihoronov vključno z [[Wythoffova konstrukcija|neWythoffovimi]] [[velika antiprizma|velikimi antiprizmami]] in [[prirezana 24-celica|prirezanimi 24-celicami]]. Obe skupini od teh posebnih polihoronov sta sestavljeni iz podgrup oglišč [[600-celica|600-celic]]. Štirirazsežni nekonveksni uniformni politopi so prešteti. Vključujejo 10 pravilnih nekonveksnih polihoronov ( [[Schläfli-Hessovi polihoroni]]) in 57 prizem osnovanih na nekonveksnih uniformnih poliedrih ter tri neskončne skupine zvezdnih prizem osnovanih na zvezdnih antiprizmah, duoprizme nastale kot [[kartezični produkt|množenje]] dveh zvezdnih mnogokotnikov in duoprizme, ki nastanejo z množenjem običajnih mnogokotnikov z zvezdnimi mnogokotniki. Obstaja tudi neznano število polihoronov, ki ne spadajo v zgornje skupine. Preko tisoč so jih doslej našli. [[Slika:Polychoron tetrahedral domain_sl.png|240px|thumb|Tetraeder v celici [[kubično satovje|kubičnega satovja]].<BR>''Nas liki so trije pravi diederski koti, od katerih dva sekata pravokotni zrcali:<BR>robovi 1 do 2, 0 do 2 in 1 do 3.'']] [[Slika:Polychoron truncation chart_sl.png|240px|thumb|Pregled operacij prisekovanja.]] {| class="wikitable" width=420 !'''A'''<sub>4</sub> !colspan=2|'''BC'''<sub>4</sub> !'''D'''<sub>4</sub> !'''F'''<sub>4</sub> !colspan=2|'''GH'''<sub>4</sub> |- ![3,3,3]<BR>{{CDD|node|3|node|3|node|3|node}} !colspan=2|[4,3,3]<BR>{{CDD|node|4|node|3|node|3|node}} ![3<sup>1,1,1</sup>]<BR>{{CDD|nodea|3a|branch|3a|nodea}} ![3,4,3]<BR>{{CDD|node|3|node|4|node|3|node}} !colspan=2|[5,3,3]<BR>{{CDD|node|5|node|3|node|3|node}} |- align=center valign=top |[[5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel wireframe 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node|3|node}}<BR>{3,3,3} |[[16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_wireframe_16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node|3|node|3|node_1}}<BR>{3,3,4} |[[teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel_wireframe_8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node|3|node}}<BR>{4,3,3} |[[polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel wireframe 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_1|3a|branch|3a|nodea}}<P>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[24-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel wireframe 24-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|4|node|3|node}}<BR>{3,4,3} ![[600-celica]]<BR>[[Slika:Stereographic polytope 600cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node|3|node|3|node_1}}<BR>{3,3,5} ![[120-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel wireframe 120-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node|3|node}}<BR>{5,3,3} |- align=center valign=top |[[rektificirana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid rectified 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|3|node_1|3|node|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3,3} |[[24-celica|rektificirana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid rectified 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3,4} |[[rektificirani teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid rectified 8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{4,3,3} |[[rektificirani polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel wireframe 24-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea|3a|branch_10|3a|nodea}}<P>t<sub>1</sub>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[rektificirana 24-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid cantellated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|3|node_1|4|node|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,4,3} ![[rektificirana 600-celica]]<BR>[[Slika:Rectified_600-cell_schlegel_halfsolid.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3,5} ![[rektificirana 120-celica]]<BR>[[Slika:Rectified 120-cell schlegel halfsolid.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{5,3,3} |- align=center valign=top |[[prirezana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_truncated pentachoron.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|3|node|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3,3} |[[prirezana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_truncated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3,4} |[[prisekani]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid truncated tesseract.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node_1|3|node|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{4,3,3} |[[prisekani polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid truncated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_1|3a|branch_10|3a|nodea}}<P>t<sub>0,1</sub>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[prirezana 24-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_truncated 24-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|4|node|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4,3} ![[prirezana 600-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_truncated 600-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3,5} ![[prirezana 120-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_truncated 120-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node_1|3|node|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{5,3,3} |- align=center valign=top |[[kantelirana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid cantellated 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3,3} |[[rektificirana 24-celica|kantelirana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_cantellated_16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3,4} |[[kantelirani teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_cantellated_8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,2</sub>{4,3,3} |[[kantelirani polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid rectified 8-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_1|3a|branch|3a|nodea_1}}<P>t<sub>0,2</sub>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[kantelirana 24-celica]]<BR>[[Slika:Cantel 24cell1.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,4,3} ![[kantelirana 600-celica]]<BR>[[Slika:Cantellated 600 cell center.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3,5} ![[kantelirana 120-celica]]<BR>[[Slika:Cantellated 120 cell center.png|51px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,2</sub>{5,3,3} |- align=center valign=top |[[runcinirana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid runcinated 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,3</sub>{3,3,3} |[[runcinirani teserakt|runcinirana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid runcinated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,3</sub>{3,3,4} |[[runcinirani teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid runcinated 8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,3</sub>{4,3,3} | |[[runcinirana 24-celica]]<BR>[[Slika:Runcinated 24-cell Schlegel halfsolid.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,3</sub>{3,4,3} |colspan=2|[[runcinirana 600-celica]]<BR>[[runcinirana 120-celica]]<BR>[[Slika:runcinated 120-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,3</sub>{3,3,5} |- align=center valign=top |[[dvojno prirezana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|3|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3,3} |[[dvojno prirezani teserakt|dvojno prirezana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3,4} |[[dvojno prisekani teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1,2</sub>{4,3,3} | |[[dvojno prirezana 24-celica]]<BR>[[Slika:Bitruncated 24-cell Schlegel halfsolid.png|60px]]<BR>{{CDD|node|3|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,4,3} |colspan=2|[[dvojno prirezana 600-celica]]<BR>[[dvojno prirezana 120-celica]]<BR>[[Slika:Bitruncated 120-cell schlegel halfsolid.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3,5} |- align=center valign=top |[[cantiprirezana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid cantitruncated 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3,3} |[[prirezana 24-celica|kantiprirezana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_cantitruncated_16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3,4} |[[kantiprisekani teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_cantitruncated_8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3,3} |[[kaniprisekani polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid bitruncated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_1|3a|branch_10|3a|nodea_1}}<P>t<sub>0,1,2</sub>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[kantiprirezana 24-celica]]<BR>[[Slika:Cantitruncated 24-cell schlegel halfsolid.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,4,3} ![[kantiprirezana 600-celica]]<BR>[[Slika:Cantitruncated 600-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3,5} ![[kantiprirezana 120-celica]]<BR>[[Slika:Cantitruncated 120-cell.png|51px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3,3} |- align=center valign=top |[[runciprirezana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid runcitruncated 5-cell.png|60px]] <BR>{{CDD|node_1|3|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,3</sub>{3,3,3} |[[runciprirezana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_runcitruncated_16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,3</sub>{3,3,4} |[[runciprisekani teserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid runcitruncated 8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,3</sub>{4,3,3} |[[runcikantelirani polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid cantellated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_1|3a|branch_01lr|3a|nodea_1}}<P>t<sub>0,2,3</sub>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[runciprirezana 24-celica]]<BR>[[Slika:Runcitruncated 24-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,3</sub>{3,4,3} ![[runciprirezana 600-celica]]<BR>[[Slika:Runcitruncated 600-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,3</sub>{3,3,5} ![[runciprirezana 120-celica]]<BR>[[Slika:Runcitruncated 120-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,3</sub>{5,3,3} |- align=center valign=top |[[omniprirezana 5-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid omnitruncated 5-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2,3</sub>{3,3,3} |[[omniprirezani teserakt|omniprirezana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel_half-solid_omnitruncated_16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2,3</sub>{3,3,4} |[[omniprisekaniteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid omnitruncated 8-cell.png|50px]]<BR>{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2,3</sub>{3,3,4} |[[omniprisekani polteserakt]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid truncated 24-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_1|3a|branch_11|3a|nodea_1}}<P>t<sub>0,1,2,3</sub>{3<sup>1,1,1</sup>} |[[omniprirezana 24-celica]]<BR>[[Slika:Omnitruncated 24-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2,3</sub>{3,4,3} |colspan=2|[[omniprirezana 120-celica]]<BR>[[omniprirezana 600-celica]]<BR>[[Slika:Omnitruncated 120-cell wireframe.png|60px]]<BR>{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2,3</sub>{5,3,3} |- align=center valign=top | |[[prirezana 24-celica|alteternirana kantiprirezana 16-celica]]<BR>[[Slika:Schlegel half-solid alternated cantitruncated 16-cell.png|60px]]<BR>{{CDD|node|4|node_h|3|node_h|3|node_h}}<BR>h<sub>0,1,2</sub>{3,3,4} | |[[prirezani polteserakt]]<BR>[[Slika:Ortho solid 969-uniform polychoron 343-snub.png|60px]]<BR>{{CDD|nodea_h|3a|branch_hh|3a|nodea_h}}<P>s{3<sup>1,1,1</sup>} |[[prirezana 24-celica|alternirana prisekana 24-celica]]<BR>[[Slika:Ortho solid 969-uniform polychoron 343-snub.png|60px]]<BR>{{CDD|node_h|3|node_h|4|node|3|node}}<BR>h<sub>0,1</sub>{3,4,3} |} == Prisekane oblike == V naslednji preglednici je definiranih 15 oblik. Vsako prisekanje tvori obliko iz ene ali štirih rst celic, ki se nahajajo na mestih označenih z 0, 1, 2, 3 kot je to označeno zgoraj. Celice so označene z oznakami za prisekovanje: * n-kotna prizma je prikazana kot {n}x{2}. * zeleno ozadje je prikazano na oblikah, ki so enakovredne osnovni ali dualni obliki rdeče ozadje prikazuje prisekanja osnovnih oblik in modro prisekanja dualnih oblik {| class="wikitable" !rowspan=2| operacija !rowspan=2|razširjeni<BR>Schläflijevi<BR>simboli !rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]] !colspan=4|položaj |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center !(3) !(2) !(1) !(0) |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center | '''starševski''' |t<sub>0</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node|q|node|r|node}} |{{CDD|node_1|p|node|q|node}}<BR>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node|2|node}}<BR>{p} |{{CDD|node_1|2|node|r|node}}<BR>{} |{{CDD|node|q|node|r|node}}<BR>-- |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center |[[rektifikacija (geometrija)|'''rektificirano''']] |t<sub>1</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node_1|q|node|r|node}} |{{CDD|node|p|node_1|q|node}}<BR>t<sub>1</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node_1|2|node}}<BR>{p} |{{CDD|node|2|node|r|node}}<BR>-- |{{CDD|node_1|q|node|r|node}}<BR>{q,r} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | dvojno rektificirano<BR>(ali rektificirani dual) |t<sub>2</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node|q|node_1|r|node}} |{{CDD|node|p|node|q|node_1}}<BR>{q,p} |{{CDD|node|p|node|2|node}}<BR>-- |{{CDD|node|2|node_1|r|node}}<BR>{r} |{{CDD|node|q|node_1|r|node}}<BR>t<sub>1</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | trojno rektificirano<BR>(ali [[dualni politop|dual]]) |t<sub>3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node|q|node|r|node_1}} |{{CDD|node|p|node|q|node}}<BR>-- |{{CDD|node|p|node|2|node_1}}<BR>{} |{{CDD|node|2|node|r|node_1}}<BR>{r} |{{CDD|node|q|node|r|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{q,r} |- height=4 | |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center |[[prisekanost (geometrija)|prisekano]] |t<sub>0,1</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node|r|node}} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}}<BR>{2p} |{{CDD|node_1|2|node|r|node}}<BR>{} |{{CDD|node_1|q|node|r|node}}<BR>{q,r} |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center |[[dvojno prisekano (geometrija)|dvojna prisekanost]] |t<sub>1,2</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node_1|q|node_1|r|node}} |{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node_1|2|node}}<BR>{p} |{{CDD|node|2|node_1|r|node}}<BR>{r} |{{CDD|node_1|q|node_1|r|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | trojna prisekanost<BR>(ali prisekani dual) |t<sub>2,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node|q|node_1|r|node_1}} |{{CDD|node|p|node|q|node_1}}<BR>{q,p} |{{CDD|node|p|node|2|node_1}}<BR>{} |{{CDD|node|2|node_1|r|node_1}}<BR>{2r} |{{CDD|node|q|node_1|r|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center |[[kantelacija (geometrija)|kantelirano]] |t<sub>0,2</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node|q|node_1|r|node}} |{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node|2|node}}<BR>{p} |{{CDD|node_1|2|node_1|r|node}}<BR>{}x{r} |{{CDD|node|q|node_1|r|node}}<BR>t<sub>1</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | dvojno kantelirano<BR>(ali kantelirani dual) |t<sub>1,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node_1|q|node|r|node_1}} |{{CDD|node|p|node_1|q|node}}<BR>t<sub>1</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}}<BR>{p}x{} |{{CDD|node|2|node|r|node_1}}<BR>{r} |{{CDD|node_1|q|node|r|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center |[[runcinacija|runcinirano]]<BR>(ali [[razširjeno (geometrija)|razširjeno]]) |t<sub>0,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node|q|node|r|node_1}} |{{CDD|node_1|p|node|q|node}}<BR>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}}<BR>{p}x{} |{{CDD|node_1|2|node|r|node_1}}<BR>{}x{r} |{{CDD|node|q|node|r|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center | kaniprisekano |t<sub>0,1,2</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1|r|node}} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}}<BR>{2p} |{{CDD|node_1|2|node_1|r|node}}<BR>{}x{r} |{{CDD|node_1|q|node_1|r|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | dvojno kantiprisekano<BR>(ali kantiprisekani dual) |t<sub>1,2,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node|p|node_1|q|node_1|r|node_1}} |{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}}<BR>{p}x{} |{{CDD|node|2|node_1|r|node_1}}<BR>{2r} |{{CDD|node_1|q|node_1|r|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#f0e0e0" align=center | runciprisekano |t<sub>0,1,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node|r|node_1}} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}<BR>{2p}x{} |{{CDD|node_1|2|node|r|node_1}}<BR>{}x{r} |{{CDD|node_1|q|node|r|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0e0f0" align=center | runcikantelirano<BR>(ali runciprisekani dual) |t<sub>0,2,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node|q|node_1|r|node_1}} |{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}}<BR>{p}x{} |{{CDD|node_1|2|node_1|r|node_1}}<BR>{}x{2r} |{{CDD|node|q|node_1|r|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{q,r} |- BGCOLOR="#e0f0e0" align=center | runciprisekano<BR>(ali [[omniprisekano]]) |t<sub>0,1,2,3</sub>{p,q,r} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1|r|node_1}} |{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{p,q} |{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}<BR>{2p}x{} |{{CDD|node_1|2|node_1|r|node_1}}<BR>{}x{2r} |{{CDD|node_1|q|node_1|r|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{q,r} |} == Pet in več razsežnosti == V peti in [[višje razsežnosti|višjih razsežnostih]] so znani trije pravilni politopi. To so [[hiperkocka]], [[simpleks]] in [[ortopleks]] (kokocka), ki so posplošitve trirazsežnih teles (kocke, tetraedra in oktaedra). V treh razsežnostih ni pravilnih zvezdnih politopov. Večino večrazsežnih politopov se dobi s spremembami pravilnih pravilnih politopov ali s pomočjo kartezičnega produkta politopov z nižjimi razsežnostmi. == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20070207021813/http://members.aol.com/Polycell/glossary.html Uniformni politop v [[Glossary for Hyperspace]] ] {{ikona en}} * [http://www.polytope.de/ Uniformni politopi v štirih razsežnostih] {{ikona de}} [[Kategorija:Politopi]] i8c0xfqzf5b0n5c1rcz91mo39g748aj Šmalkaldenska vojna 0 333916 6771446 5779150 2026-10-28T11:58:57Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Wuerttemberg_Banner.svg z [[c:File:Wappenflagge_Herzogtum_Württemberg.svg|Wappenflagge_Herzogtum_Württemberg.svg]] 6771446 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Šmalkaldenska vojna | partof = [[Evropske verske vojne|evropskih verskih vojn]]<br>in [[Reformacija|reformacije]] | image = Carlos V en la Batalla de Mühlberg, por Tiziano.jpg | image_size = 280px | caption = [[Tizian]]ov ''[[Konjeniški portret Karla V.]]'' (1548) slavi Karlovo zmago v [[Bitka pri Mühlbergu|bitki pri Mühlbergu]] | date = 10. julij 1546 – 23. maj 1547 | place = [[Sveto rimsko cesarstvo]] | casus = | result = Cesarsko-španska zmaga<ref name="History of Hungary (1526–1686)">History of Hungary. Book-Series (10): ''History of Hungary (1526–1686), First Book''. Editor in chief: Pál Zsigmond Pach; Editor: Ágnes Várkonyi R. Akadémia Kiadó. [[Budapest]] (1985) {{ISBN|963-05-0929-6}}</ref><br>[[Wittenberška kapitulacija]]: Šmalkaldenska zveza razpuščena, Saško volilno dostojanstvo preide na Albertinsko Hišo Wettin | territory = | combatant1 = [[File:Arms of Archduke Charles of Austria as Spanish Royal Pretender.svg|16px]] '''[[Karel V. Habsburški|Cesarstvo Karla V.]]:'''<br/> {{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor with Arms_(1493-1556).svg}} [[Sveto rimsko cesarstvo]] * {{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor with Arms_(1493-1556).svg}} [[Habsburška Avstrija]] * [[File:Flag of Electoral Saxony.svg|25px]] [[Saška (volilna kneževina)]] * {{flagicon|Bohemia}} [[Ozemlja Češke krone|Češka krona]] {{flagicon|Spain|1506}} [[Habsburška Španija|Španija]]<br>[[File:Coat of Arms of Hungary.svg|13px]] [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Habsburška Ogrska]]<br/>''Podporniki:''<br/>{{flag|Papal States|1534}} | combatant2 = {{plainlist|'''[[Šmalkaldenska zveza]]:''' * [[File:Flag of Electoral Saxony.svg|25px]] [[Saška (volilna kneževina)]] * {{flagicon image|Flag of the Principality of Regensburg.svg}} [[Landgraviate of Hesse|Hesse]] * {{flagicon image|Banner of the Palatinate.svg}} [[Palatinat]] * [[File:Bremen Wappen.svg|15px]] [[Bremen]] * [[File:DEU Luebeck COA.svg|15px]] [[Lübeck]] * [[File:Coat of Arms of Brunswick-Lüneburg.svg|15px]] [[Vojvodina Braunschweig-Lüneburg]] * {{flagicon image|Wappenflagge Herzogtum Württemberg.svg}} [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] * {{flagicon image|Grunwald Słupsk i Szczecin.svg}} [[Vojvodina Pomeranija|Pomeranija-Wolgast]] * {{flagicon image|Flag of Anhalt Duchies.png}} [[Principality of Anhalt-Köthen|Anhalt-Köthen]] * {{flagicon|Brandenburg|1340}} [[Margraviate of Brandenburg-Küstrin|Brandenburg-Küstrin]] * Lesser [[Schmalkaldic League|German]] states ''Podporniki:'' * {{flagicon image|Royal standard of England (1406–1603).svg}} [[Kraljevina Anglija]]}} | commander1 = {{plainlist| * [[File:Arms of Archduke Charles of Austria as Spanish Royal Pretender.svg|18px]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] * {{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor with Arms_(1493-1556).svg}} [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]<br>{{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor with Arms_(1493-1556).svg}} [[Maksimilijan II. Habsburški| Maksimilijan II.]] * [[File:Arms of Archduke Charles of Austria as Spanish Royal Pretender.svg|18px]] [[Fernando Álvarez de Toledo|Vojvoda Alba]] * [[File:Flag of Electoral Saxony.svg|25px]] [[Mavricij Saški]] * {{flagicon|Papeška država|1534}} [[Ottavio Farnese]]}} | commander2 = {{plainlist| * [[File:Flag of Electoral Saxony.svg|25px]] [[Jan Friderik I.]] * {{flagicon image|Flag of the Principality of Regensburg.svg}} [[Filip I. Hessenski|Filip I.]] * {{flagicon image|Banner of the Palatinate.svg}} [[Friderik III. Pfalški|Friderik III.]] * {{flagicon image|Wappenflagge Herzogtum Württemberg.svg}} [[Ulrih I. Württemberški|Ulrih I.]] * {{flagicon image|Grunwald Słupsk i Szczecin.svg}} [[Filip I. Pomeranijski|Filip I.]] * {{flagicon image|Flag of Anhalt Duchies.png}} [[Wolfgang, princ Anhalt-Köthen|Wolfgang]] * [[File:Arms of Sebastian Schärtlin von Burtenbach.png|18px]] [[Sebastian Schertlin von Burtenbach]]}} }} '''Šmalkaldenska vojna''', vojna cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] ob podpori papeža [[Papež Pavel III.|Pavla III.]] in saškega vojvode [[Mavricij Saški|Mavricija]] proti [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenski zvezi]] protestantskih knezov v letih 1546-47. Čeprav je cesar v vojni zmagal, z njo ni dosegel zastavljenega cilja: odvzeti protestantskim državnim stanovom pravno osnovo za pravico do [[Protestantizem|protestantizma]] in ponovno uveljaviti enotno [[Katolištvo|katoliško]] veroizpoved v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. ==Uvod== V vojaški šmalkaldenski zvezi so bili od leta 1531 združeni politični nasprotniki cesarja, ki so se opredelili za protestantizem in večjo samostojnost dežel v Svetem rimskem cesarstvu. Čeprav je bil cesar trdno prepričan, da mora ostati cesarstvo enotno in katoliško, se zaradi nenehnih vojn zunaj cesarstva 15 let ni mogel ukvarjati z domačimi zadevami. Leta 1546 pa mu je, po končani vojni v Italiji, sklenitev miru s Francozi to omogočila. ==Vojna== Vojno so na [[Švabska|Švabskem]] začeli protestanti, ki so hoteli prehiteti cesarja, preden bi ta lahko pripeljal iz Italije svoje najemniške čete. Združena vojska nekaterih [[Luteranstvo|luteranskih]] cesarskih mest je okupirala katoliško mesto [[Füssen]], posest augsburškega knezoškofa, in pregnala cesarsko vojsko na Bavarsko. Načrtovani prodor proti [[Tirolska|Tirolski]] pa ni dobil podpore knezov. Cesar je izobčil oba voditelja zveze, saškega volilnega kneza Ivana Friderika I. in hessenskega deželnega grofa Filipa I., in zveza je začela razpadati. [[Mavricij Saški]] je skupaj s [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I.]], ki je bil tudi češki kralj, napadel [[Saška (volilna kneževina)|Volilno Saško]], in s tem prisilil Ivana Friderika I., da se je z vojsko vrnil iz južne Nemčije, osvobodil svojo [[Wettinci#Ernestinci|ernestinsko]] Saško in napadel [[Wettinci#Albertinci|albertinsko]] Saško in [[Češka|Češko]]. Pred zimo je ostal konflikt nerazrešen. Spomladi je prišel Karel V. s špansko najemniško vojsko (vojskovodja [[Fernando Álvarez de Toledo]], vojvoda Alba) na pomoč bratu Ferdinandu na Češko. Nesporazum glede strategije med protestantskimi voditelji je pripomogel k porazu šmalkaldenske zveze v odločilni bitki pri Mühlbergu na [[Laba|Labi]] 25. aprila 1547; zajet je bil tudi saški volilni knez Ivan Friderik I. 19. junija se je v [[Halle, Saška-Anhalt|Halleju]] sam predal hessenski deželni grof Filip I. (upajoč na blago kazen) in cesar je dal zapreti tudi njega. ==Po vojni== Z glavnima voditeljema v zaporu, je cesar ustvaril politične razmere, ki so mu omogočile, da je ob koncu zasedanja državnega zbora v [[Augsburg]]u (1547-48) izdal t. i. [[augsburški interim]], ki naj bil začasno, do občega koncila, urejal predvsem obredne cerkvene zadeve v cesarstvu. Obči cerkveni koncil naj bi dokončno rešil tudi dogmatska vprašanja in ponovno vključil protestante v katoliško cerkev. A cesarjev načrt se ni izšel. Augsburški interim je povzročil revolt knezov, ki jih je [[Mavricij Saški]] ob podpori francoskega kralja [[Henrik II. Francoski|Henrika II.]] ponovno popeljal v spopad s cesarjem. Položaj se je spet obrnil v prid protestantov. ==Viri== * (1972) ''Meyers Enzyklopädisches Lexikon in 25 Bänden.'' Mannheim, Wien, Zürich: Bibliographisches Institut. [[Kategorija:Šmalkaldenska vojna]] [[Kategorija:Sveto rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Nemčije]] {{normativna kontrola}} jdztmvd3a8usg6vdlgumbj4s1lag7ni Conwayjeva notacija poliedrov 0 336193 6771332 6769820 2026-10-28T07:25:37Z Д.Ильин 115952 6771332 wikitext text/x-wiki [[Slika:Conway relational chart_sl.png|480px|thumb|Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci.]] '''Conwayjeva notacija poliedrov''' se uporablja za opis [[polieder|poliedrov]] na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi [[matematična operacija|operacijami]]. Osnovni poliedri so [[platonsko telo|platonska telesa]], ki jih prikažemo s prvo črko njihovega imena (T, O, C, I, D) [[prizma|prizme]] (P<sub>n</sub>) [[antiprizma|antiprizme]] (A<sub>n</sub>) ali [[piramida|piramide]] (Y<sub>n</sub>). Vsak konveksni polieder lahko služi kot osnova, dokler lahko na njem izvajamo operacije. Angleški matematik [[John Horton Conway]] (rojen 1937) je razširil zamisel o uporabi operatorjev kot je [[prisekanost (geometrija)|prisekanje]], da bi izdelal sorodne poliedre z isto simetrijo. Njegovi operatorji lahko generirajo vsa [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]] in [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]] iz pravilnih osnovnih teles. Uporabljeni v skupini ti operatorji omogočajo nastanek mnogih poliedrov višjega reda. == Operacije nad poliedri == {| class=wikitable !operator!!ime!!alternativna<BR>konstrukcija!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!opis |- BGCOLOR="#e0f0e0" ! !!osnovno telo | ||v||e||f|| oblika osnove |- BGCOLOR="#e0f0e0" !'''r'''!!reflekt<BR>(Hart) |||v||e||f|| zrcalna slika kiralnih oblik |- BGCOLOR="#e0f0e0" !'''d'''!![[dualni polieder|dual]] | ||f||e||v||dualno telo osnovnega poliedra – vsako oglišče kreira novo stransko ploskev |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''a'''!!ambo | ||e||2e||2+e||robovi so nova oglišča, stara oglišča izginejo. ([[rektifikacija (geometrija)|rektificirano]]) |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''j'''!!združen |''da''||e+2||2e||e||zametek je povečan s piramidami v dovolj veliki višini, tako, da imata 2 koplanarna trikotnika iz dveh različnih piramid skupen rob. |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''t'''!![[prisekanost (geometrija)|prisekan]] |''dkd''||2e||3e||e+2||prisekana vsa oglišča. |- BGCOLOR="#e0e0f0" ! -- !! -- |''dk''||2e||3e||e+2||dual oblike kis, ([[dvojna prisekanost]]) |- BGCOLOR="#e0e0f0" !--!!-- | kd ||e+2||3e||2e||kis oblika duala |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''k'''!![[klitop|kis]] |''dtd''||e+2||3e||2e||dvigne piramido na vsaki stranski ploskvi. |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''c'''||[[ožlebljen]] | ||e+v||4e||2e+f||nove šestkotne stranske ploskve se dodajo namesto robov. |- BGCOLOR="#e0e0f0" ! - || - |''dc'' ||2e+f||4e||e+v|| |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''e'''!![[razširitev (geometrija)|razširjen]] |''aa'' ||2e||4e||2e+2||vsako oglišče ustvari novo stransko ploskev in vsak rob ustvari nov štirikotnik. ([[kantelacija (geometrija)|kantelirano]]) |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''o'''!!orto |''de''||2e+2||4e||2e||vsaka ''n''-kotnikova stranska ploskev se razdeli v n štirikotnike. |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''p'''!!propeler<BR>(Hart) |||v+2e||4e||e+f||vrtenje stranskih ploskev, ki ustvari štirikotnike na ogliščih (sebi-dualne) |- BGCOLOR="#f0e0e0" !- || - | dp ||e+f||4e||v+2e|| |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''s'''!![[alternacija (geometrija)|prirezanost]] |''dg''||2e||5e||3e+2||"razširi in zvij" – vsako oglišče ustvari novo stransko ploskev in vsak rob ustvari dva nova trikotnika |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''g'''!!giro |''ds''||3e+2||5e||2e||vsaka ''n''-kotnikova stranska ploskev se deli na ''n'' petkotnikov. |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''b'''!!nagnjen |''ta''||4e||6e||2e+2||nove stranske ploskve se dodajo na mesta robov in oglišč [[omniprisekanost]] (znana tudi kot kantiprisekanost v višjih politopih). |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''m'''!!meta |''db'' & ''kj''||2e+2||6e||4e|| n-kotne stranske ploskve se razdelijo v ''2n'' trikotnikov |} Posebne oblike postopek kis ima variacijo '''k'''''n'', ki doda piramide na stranske ploskve, ki imajo n stranic operator prisekanosti ima variante '''t'''''n'', ki samo prisekajo oglišča z redom n. Operatorji se izvajajo od desne proti levi. Zgled: * dual [[tetraeder|tetraedra]] je ''dT'' * [[prisekanost (geometrija)|prisekanje]] kocke je t3C ali tC * [[prisekanost (geometrija)|prisekanje]] [[kubooktaeder|kubooktaedra]] je T4aC ali taC. Vse operacije ohranjajo simetrijo, razen zvijanja. == Zgledi == [[Kocka]] lahko generira vse konveksne [[uniformni polieder|uniformne poliedre]] z [[oktaedrska simetrija|oktaedrsko simetrijo]]. {| class="wikitable" ![[kocka]]<BR>"osnova" (zametek) !ambo<BR>[[rektifikacija (geometrija)|(rektificirano)]] ![[prisekanost (geometrija)|prisekano]] ![[dvojna prisekanost|dvojno prisekano]] ![[Razširitev (geometrija)|'''razširjeno''']]<BR>[[kantelacija (geometrija)|(kantelirano)]] !nagnjeno<BR>[[omniprisekanost|(omniprisekano)]] ![[alternacija (geometrija)|prirezanost]] |- |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[kocka|C]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|aC = djC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|64px]]<BR>[[prisekana kocka|tC = dkdC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|tdC = dkC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[rombikubooktaeder|eC = aaC = doC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|bC = taC = dmC = dkjC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|sC = dgC]] |- ![[dualni polieder|dualni]] !združen ! !kis<BR>(razpolovljeno oglišče) !orto<BR>(razpolovljen rob) !meta<BR>(polno razpolovljeno) !giro |- |align=center|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|dC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:RhombicDodecahedron.svg|75px]]<BR>[[rombski dodekaeder|jC = daC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Triakisoctahedron.jpg|64px]]<BR>[[triakisni oktaeder|kdC = dtC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|64px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|kC = dtdC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Deltoidalicositetrahedron.jpg|64px]]<BR>[[deltoidni ikozitetraeder|oC = deC = daaC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:DisdyakisDodecahedron.svg|64px]]<BR>[[disdiakisni dodekaeder|mC = dbC = kjC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Pentagonalicositetrahedronccw.jpg|64px]]<BR>[[pentagonalni ikozitetraeder|gC = dsC]] |} == Generiranje pravilnih osnovnih teles == Vseh pet pravilnih poliedrov se lahko generira iz prizmatičnih generatorjev z nič ali eno operacijo. * '''[[tetraeder|trikotna piramida]]: Y3''' (tetraeder je posebna piramida) ** T = Y3 ** O = aY3 (rektificirani tetraeder) ** C = daY3 (dual rektificiranega tetraedra) ** I = sY3 (prirezani tetraeder) ** D = dsY3 (dual prirezanega tetraedra) * '''[[antiprizma|trikotna antiprizma]]: A3''' (oktaeder je posebna antiprizma) ** O = A3 ** C = dA3 * '''[[prizma|kvadratna prizma]]: P4''' (kocka je posebna prizma) ** C = P4 * '''[[petstrana antiprizma]]: A5''' ** I = k5A5 (posebna [[giropodaljšana dipiramida]]) ** D = t5dA5 (posebni [[prisekani trapezoeder]]) == Razširitev Conwayjevih simbolov == Zgornje operacije omogočajo, da se [[polpravilni polieder|polpravilni poliedri]] in [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]] generirajo iz [[pravilni polieder|pravilnih poliedrov]]. S kombinacijo operacij lahko dobimo še več višjih operacij. Veliko zanimivih poliedrov višjega reda zahteva sestavo novih operatorjev. Geometrijski umetnik [[George William Hart]] (rojen 1955) je kreiral operacijo, ki jo je imenoval ''propeler'' ter še eno operacijo z imenom ''reflekt'' s katero je kreiral zrcalne slike vrtečih se oblik. * "propeler" pomeni operacijo vrtenja, ki kreira [[štirikotnik]]e na ogliščih. Ta operacija je sebi dualna: dpX = pdX. * "reflekt" kreira zrcalno sliko osnovnega telesa. Nima pravega efekta razen, če je osnovno telo narejeno z '''s''' ali '''g'''. == Geometrijske koordinate izpeljanih oblik== {| class=wikitable |+Primer: [[Dodekaeder]]ska osnova kot sferno tlakovanje |- align=center |[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|120px]]<BR>[[dodekaeder|D]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t01.svg|120px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|tD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|120px]]<BR>[[ikozidodekaeder|aD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|120px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|tdD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|120px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|eD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|120px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|teD]] |[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|120px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|sD]] |- align=center |[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|120px]]<BR>[[ikozaeder|dD]] | | | | |[[Slika:Icosahedral reflection domains.png|120px]]<BR>[[disdiakisni triakontaeder|dteD]] | |} {| class=wikitable |+Primer: Osnova za evklidsko [[šestkotno tlakovanje]] (H) |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t0.svg|120px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje|H]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t01.svg|120px]]<BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje|tH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t1.svg|120px]]<BR>[[trišestkotno tlakovanje|aH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t12.svg|120px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje|tdH = H]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t02.svg|120px]]<BR>[[rombitriheksagonalno tlakovanje|eH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t012.svg|120px]]<BR>[[prisekano triheksagonalno tlakovanje|teH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-snub.svg|120px]]<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje|sH]] |- |align=center|[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|120px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|dH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-12-12 Triakis Triangular.svg|120px]]<BR>[[triakisnotrikotno tlakovanje|dtH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-6-3-6 Quasiregular Rhombic.svg|120px]]<BR>[[rombilsko tlakovanje|daH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|120px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|dtdH = dH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-4-6-4 Deltoidal Trihexagonal.svg|120px]]<BR>[[deltoidno triheksagonalno tlakovanje|deH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V4-6-12 Bisected Hexagonal.svg|120px]]<BR>[[razpolovljeno šestkotno tlakovanje|dteH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-3-3-3-6 Floret Pentagonal.svg|120px]]<BR>[[cvetno petkotno tlakovanje|dsH]] |} {| class=wikitable |+Primer: Prosojne osnove za [[tetraeder]] (T) |align=center|[[Slika:Tetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[tetraeder|T]] |align=center|[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|120px]]<BR>[[prisekani tetraeder|tT]] |align=center|[[Slika:Octahedron.svg|120px]]<BR>[[oktaeder|T]] |align=center|[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|120px]]<BR>[[prisekani tetraeder|tdT]] |align=center|[[Slika:Cuboctahedron.svg|120px]]<BR>[[kubooktaeder|eT]] |align=center|[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|120px]]<BR>[[prisekani oktaeder|bT]] |align=center|[[Slika:Icosahedron.jpg|120px]]<BR>[[ikozaeder|sT]] |- |align=center|[[Slika:Tetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[tetraeder|dT]] |align=center|[[Slika:Triakistetrahedron.svg|120px]]<BR>[[triakisni tetraeder|dtT]] |align=center|[[Slika:Hexahedron.jpg|120px]]<BR>[[kocka|jT]] |align=center|[[Slika:Triakistetrahedron.svg|120px]]<BR>[[triakisni tetraeder|kT]] |align=center|[[Slika:RhombicDodecahedron.svg|120px]]<BR>[[rombski dodekaeder|oT]] |align=center|[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|120px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|mT]] |align=center|[[Slika:Dodecahedron.svg|120px]]<BR>[[dodekaeder|gT]] |} {| class="wikitable" |+Primer: Osnova za hiperbolično [[sedemkotno tlakovanje]] |- !{7,3}<BR>"osnova" ![[prisekanost (geometrija)|prisekano]] !ambo<BR>[[rektifikacija (geometrija)|(rektificirano)]] ![[dvojna prisekanost|dvojno prisekano]] ![[razširitev (geometrija)|'''razširjeno''']]<BR>[[kantelacija (geometrija)|(kantelirano)]] !bevel<BR>[[omniprisekanost|(omniprisekano)]] ![[alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|prirezana oblika]] |- |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t01.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t02.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t012.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-snub.png|120px]] |- ![[dualni polieder|dual]] ! !združeno !kis<BR>(razpolovitev oglišča) !orto<BR>(razpolovitev roba) !meta<BR>(polna razpolovitev) !giro |- |align=center|[[Slika:Uniform_tiling_73-t2.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Ord7 triakis triang til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Order73_qreg_rhombic_til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Order3 heptakis heptagonal til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Deltoidal triheptagonal til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Order-3 heptakis heptagonal tiling.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Ord7 3 floret penta til.png|120px]] |} == Ostali poliedri == === Tetraedrska simetrija === <gallery> Slika:Truncated triakis tetrahedron.svg|[[prisekani triakisni tetraeder]]<BR>"t6dtT" </gallery> === Oktaedrska simetrija === <gallery> Slika:Truncated_rhombic_dodecahedron2.png|[[prisekani rombski dodekaeder]]<BR>"t4daC" Slika:Tetrakis cuboctahedron.png|[[tetrakisni kubooktaeder]]<BR>"k4aC" Slika:Conway polyhedron dk4sC.png|"dk4sC" </gallery> === Ikozaedrska simetrija === ''Rombska'': <gallery> Slika:Rhombic enneacontahedron.svg|[[rombski eneakontaeder]]<BR>"dakD" </gallery> Trikotni: <gallery> Slika:Conway_polyhedron_kD.png|[[pentakisni dodekaeder]]<BR>"kD" Slika:Pentakis icosidodecahedron.png|[[pentakisni ikozidodekaeder]]<BR>"k5aD" Slika:Conway_polyhedron_K6k5tI.png|"k6k5tI" Slika:Conway_polyhedron_kt5daD.png|"kt5daD" Slika:Conway_polyhedron_kdktI.png|"kdktI"<BR>"dtktI" Slika:Conway polyhedron kdkt5daD.png|"kdkt5daD" </gallery> Dualni trikotni: <gallery> Slika:Truncated_icosahedron.png|[[prisekani ikozaeder]]<BR>"dkD" Slika:Truncated rhombic triacontahedron.svg|[[prisekani rombski triakontaeder]]<BR>"t5daD"<BR>"cD" Slika:Conway_polyhedron_Dk6k5tI.png|"dk6k5tI" Slika:Conway polyhedron dkt5daD.png|"dkt5daD" Slika:Conway polyhedron dkdktI.png|"tktI" Slika:Conway polyhedron tkt5daD.png|"tkt5daD" </gallery> Trikotni kiralni: <gallery> Slika:Pentagonalhexecontahedroncw.jpg|[[pentagonalni heksekontaeder]]<BR>"dsD" Slika:Conway_polyhedron_K5sI.png|[[pentakisni prirezani dodekaeder]]<BR>"k5sD" Slika:Conway polyhedron K5k6st.png|"k5k6stI"<BR>"kdk5sD" </gallery> Dualni trikotni kiralni: <gallery> Slika:Snub_dodecahedron_ccw.png|"sD" Slika:Conway_polyhedron_Dk5sI.png|"dk5sD" Slika:Conway polyhedron Dk5k6st.png|"dk5k6stI"<BR>"tk5sD" </gallery> == Glej tudi == * [[uniformni polieder|uniformni poliedri]] == Zunanje povezave == * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/conway_notation.html Conwayjeva notacija za poliedre] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/naming.html Imena poliedrov] {{ikona en}} * {{MathWorld|id=ConwayPolyhedronNotation|title=Conway Polyhedron Notation}} * [http://www.ac-noumea.nc/maths/polyhedr/index_.htm Conwayjeva notacija] {{ikona en}} * {{MathWorld|id=Truncation|title=Truncation}} * {{MathWorld|id=Rectification|title=Rectification}} * {{MathWorld|id=Cumulation|title=Cumulation}} * [http://www.os2fan2.com/gloss/pglossc.html#PGCONWAYOPER Conwayjevi operatorji] {{ikona en}} * [http://dmccooey.com/polyhedra/Derived.html Izpeljana telesa] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Elementarna geometrija]] [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Matematična notacija]] 4pmzqa9g2ycl8honrsrylvbav0kwtfd Šentjur 0 336340 6771405 6770652 2026-10-28T10:08:48Z Pv21 142817 šport 6771405 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Šentjur}} {{razlikuj|Šenčur|Šentjurij}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135982_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N | longd = 15 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E |najdisi=Šentjur |zgodovinsko ime = Šentjur pri Celju <small>(1952–1990)</small><br/>Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/1 |image1 = Šentjur 06.jpg |image2 = Šentjur Zgornji trg-1.jpg |image3 = Šentjur Zgornji trg-Plečnikov vodnjak (1).jpg |image4 = 2014-8-Šentjur pri Celju.JPG}} |grb= |povrsina=6,84 |prebivalstvo=5107 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=262,5 |postna=3230 |posta=Šentjur |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šentjur pri Celju - Zgornji trg | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. september 1996 | refšt= 9036 | občina = Šentjur }} |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|ime=Šentjur}} '''Šentjur''' ({{Audio|Sl-Sentjur.oga|izgovorjava}}) (prej ''Šentjur pri Celju'', ''Sveti Jurij pri Celju'')<ref name=":2">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je manjše [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] s 5.050 prebivalci, središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli 11 km vzhodno od [[Celje|Celja]]. Mesto sestavljata dva med seboj povezana dela: ''Zgornji trg'', staro [[Srednji vek|srednjeveško]] jedro, in ''Spodnji trg'', ki je nastal po letu 1846, ko je čez Sveti Jurij stekla [[Južna železnica]], s katero je kraj dobil svojo [[Železniška postaja Šentjur|železniško postajo]]. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v [[Muzej južne železnice|Muzeju južne železnice]], ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. Mesto je član [[Združenje zgodovinskih mest Slovenije|Združenja zgodovinskih mest Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Šentjur|url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/sentjur/|website=ZZMS|accessdate=2021-04-14|language=sl-SI}}</ref> Obsega predele: Gornji trg, Spodnji trg, Kmetijsko šolo in nekdanje vasi Tičnica, Pešnica, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje (pod Resevno), Zdenica in Hruševec. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Jurij|svetem Juriju]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti Jurij'' ''pri Celju''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “''Šentjur pri Celju''”.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref name=":1">Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref><ref name=":2" /> Leta 1991 je bilo naselje preimenovano v “''Šentjur''”.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0563/odlok-o-preimenovanju-naselja-sentjur-pri-celju|title=ODLOK o preimenovanju naselja Šentjur pri Celju|date=1991-09-30|publisher=Uradni list}}</ref> Leta 2002 je občina okrajšala uradno ime iz “''Šentjur pri Celju''” v “''Šentjur''”. == Zgodovina == Območje današnjega Šentjurja je bilo naseljeno že v prazgodovinskem obdobju. Arheološke najdbe pričajo o prisotnosti človeka v [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]]. Najbolj znano naselje je bilo na [[Rifnik|Rifniku]], kjer so bili prebivalci varno umaknjeni na strmi vzpetini, z vodo pa so se oskrbovali v bližnji reki Voglajna. V srednjem veku se je naselje razvijalo okoli cerkve sv. Jurija., po svetniku se je kraj dolgo ime, izpeljanka je tudi današnje ime Šentjur. [[Slika:Pogled na stari del trga Šentjur 1958.jpg|levo|sličica|215x215_pik|Pogled na Šentjur leta 1958]] V prvih letih 19. stoletja je imel kraj 39 hiš s 195 prebivalci,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Šentjurčan sem, tako je mati d'jala|url=https://www.delo.si/magazin/potovanja/sentjurcan-sem-tako-je-mati-d-jala|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-17|language=sl}}</ref> število pa se je nato začelo višati, tudi zato, ker je bil leta 1846 čez Šentjur zgrajena [[južna železnica]], s čimer se je odprla povezava s [[Celje|Celjem]], [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Dunaj|Dunajem]] in [[Trst|Trstom]].<ref>{{Navedi splet|title=Muzej Južne železnice Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Muzej-juzne-zeleznice/|website=Turistični portal občine Šentjur|accessdate=2025-04-17|language=sl}}</ref> Prvi vlak je v Šentjur pripeljal ob končanju gradnje proge med Celjem in Gradcem, 2. junija 1846, 11. junija 1883 pa je mesto obiskal tudi takratni cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]].<ref>{{Navedi splet|title=Namig za izlet: Šentjur|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/namig-za-izlet-sentjur-2194764/|website=www.dnevnik.si|date=2021-07-27|accessdate=2025-04-17|language=sl}}</ref> Železniška povezava je spodbudila trgovino in gospodarski razvoj. Pomemben pečat mestu je pustila tudi znana družina Ipavec, iz katere izhajajo številni zdravniki in skladatelji, pomembni so bili tudi iz vidika narodne zavednosti. Med njimi izstopajo [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec|Josip]] [[Josip Ipavec|Ipavec]], ki jih uvrščamo med pomembnejše slovenske skladatelje 19. in 20. stoletja, ter pevke [[Marija Čampa|Marija]], [[Amalija Čampa|Amalija]] in [[Fani Čampa]], hčere [[Jeannette Ipavec Čampa]], ene prvih slovenskih meščanskih pesnic. Gustav Ipavec je bil več let tudi župan takrat Št. Jurija ob južni železnici. Pomemben mejnik v njegovem mandatu je bila tudi ustanovitev kmetijske, in kasneje tudi gospodinjske šole leta 1910.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina šole - Šolski center Šentjur|url=https://sc-s.si/predstavitev/zgodovina-sole/|website=sc-s.si|date=2023-01-04|accessdate=2025-04-17|language=sl-SI|last=contenta}}</ref> Po osvoboditvi, avgusta 1945, je bilo na območju občine Šentjur izvoljenih več Krajevnih narodnoosvobdilnih odborov, pozneje preimenovanih v Krajevne ljudske odbore. V mestu Šentjur je imel sedež KLO Sv. Jurij pri Celju. Po novem občinskem zakonu leta 1952 in po vpeljavi komunalnega sistema, je prišlo do ukinitve KLO-jev in do nastanka občin, med njimi občine Šentjur. Leta so se z občino združile še občina Dramlje, Ponikva, Slivnica in Žusem, leta 1957 pa še občina Planina pri Sevnici. Največji razvoj je kraj doživel v 20. stoletju, predvsem po [[Druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]]. Za potrebe industrije so bile izgrajene tudi nove stanovanjske hiše in bloki. Med najbolj znanimi podjetji v mestu je [[Alpe|Alpos]], ki pa je kasneje v večji meri propadel. Leta 1990 je Šentjur uradno postal mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Svečana prireditev Šentjur postane mesto|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/franc-klinar-29/|accessdate=2025-04-17|language=sl-SI}}</ref><ref name=":0" /> == Znamenitosti == [[Slika:Šentjur Zgornji trg-6.jpg|sličica|216x216_pik|Cerkev sv. Jurija|levo]] V Zgornjem trgu izstopa baročna župnijska [[Cerkev sv. Jurija, Šentjur|cerkev sv. Jurija]] iz leta 1721. Oltarje je kasneje izdelal [[Ivan Šubic]], križev pot pa je delo znanega slikarja iz iste družine, [[Janez Šubic|Janeza Šubica]]. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija. Pod cerkvijo je manjši park s spomeniki znanim skladateljem Ipavcem. V ''bidermajerski hiši'' (danes [[Ipavčeva hiša]]), ki je bila obnovljena po skicah [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki [[Alojz Ipavec|Alojz]], [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec]]. Danes je v njej v nadstropju urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu. Nekdanja zdravniška ordinacija v pritličju je preurejena v poročno dvorano. V kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak, kamnita hišica in ob njej pod lipo še kamnita miza. Vrt je preurejen v poletno prizorišče. [[Slika:Sentjur train station-Suedbahn museum-from north.jpg|sličica|[[Muzej južne železnice]]|215x215_pik]] [[Slika:Rifnik Archeological Site 16.jpg|sličica|Del ostankov na Rifniku|216x216_pik]] Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom [[Rifnik (hrib)|Rifnik]], na katerem so našli arheološke najdbe, ki segajo od pozne [[kamena doba|kamene dobe]] do [[srednji vek|srednjega veka]], so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, [[starokrščanstvo|starokrščanske]] in [[arijanstvo|arijanske]], sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu. == Kultura == [[Slika:Ipavčeva hiša Šentjur (1).jpg|sličica|216x216_pik|Ipavčeva hiša]] Osrednji kulturni objekt v mestu je [[Ipavčev kulturni center Šentjur]], ki pod tem imenom deluje od celovite prenove leta 2014, pred tem je bil imenovan Kulturni dom Šentjur. Ima dve dvorani, veliko in malo, prireditve se izvajajo tudi na ploščadi projekta.<ref>{{Navedi splet|title=Vizitka - Ipavčev kulturni center Šentjur|url=https://www.ikcsentjur.si/Vizitka/|website=www.ikcsentjur.si|accessdate=2025-04-13}}</ref> Še eno pomembno kulturno prizorišče v mestu je letni vrt [[Ipavčeva hiša|Ipavčeve hiše]], ki je urejen v slogu amfiteatra, kasneje pa ji je bil dograjen tudi poročni paviljon.<ref>{{Navedi splet|title=Vrt Ipavčeve hiše zaživel v novi podobi - sentjur.si|url=https://www.sentjur.si/objava/201744|website=www.sentjur.si|accessdate=2025-04-13|language=sl|last=Občina Šentjur}}</ref> [[Slika:Šentjur Zgornji trg-12.jpg|sličica|214x214_pik|Bivalna naselja na severnem delu mesta]] Kulturni ustvarjalci v mestu delujejo tudi v nekdaj znani Svetinovi hiši, ki danes nosi ime Center kulture Gustav. V njej je včasih delovala [[Knjižnica Šentjur]], od njene izselitve v novogradnjo pa je stavba namenjena pretežno [[Ljubiteljska kultura|ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem]]. Med drugim je tam tudi sedež Zveze kulturnih društev Šentjur in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Šentjur. Ne le v mestu temveč v vsej občini je ljubiteljska kulturna dejavnost izjemno dejavna, predvsem na zborovskem, literarnem, likovnem in plesnem področju.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubiteljska kultura v časopisu in na filmskem platnu - Novi Tednik|url=https://novitednik.svet24.si/novice/kultura/ljubiteljska-kultura-v-casopisu-in-na-filmskem-platnu-1431429|website=novitednik|accessdate=2025-04-13|language=sl}}</ref> V [[Zgornji trg, Šentjur|Zgornjem trgu]], v kletnem delu stavbe Razvojne agencije Kozjansko, so prostori Galerije Zgornji trg, ki gosti različne, večinoma slikarske razstave. V omenjeni stavbi sta postavljeni tudi stalni zbirki Zakladi Rifnika, ki predstavlja izkopanine iz arheološkega parka Rifnik, ter stalna zbirka o zasedbi [[New Swing Quartet]], ki je bila v Šentjurju tudi ustanovljena. == Šport == V Šentjurju je že zgodovinsko močno utrjena športna dejavnost. Največja športna objekta v mestu sta športni park v središču mesta in športna dvorana Hruševec. V njej domuje [[KK Šentjur|Košarkarski klub Šentjur]], ki igra v prvi slovenski ligi in je v sezoni 2014/2015 osvojil naslov državnega prvaka.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Šentjurčani prvaki Slovenije - sentjur.si |url=https://www.sentjur.si/objava/45294 |access-date=2026-10-28 |website=www.sentjur.si |language=sl}}</ref> Med večjimi klubi v mestu sta tudi [[Atletski klub Šentjur]] in [[Nogometni klub Šentjur]]. Športni park Šentjur v središču mesta združuje veliko nogometno igrišče, malo nogometno igrišče, atletsko stezo, košarkarsko igrišče, teniška igrišča, bazen, fitnes na prostem. Na obrobju Šentjurja stoji tudi pomožno nogometno igrišče, tako imenovani Športni park Franja Malgaja Šentjur.<ref>{{Navedi splet |title=Vrata je odprl Športni park Franja Malgaja Šentjur - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/savinjska/novice/sportni-park-franja-malgaja-sentjur-nogomet-nogometni-klub-1846211 |access-date=2026-10-28 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> == Izobraževalne ustanove == * [[Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur|Osnovna šola Franja Malgaja]] * [[Osnovna šola Hruševec - Šentjur|Osnovna šola Hruševec]] * [[Šolski center Šentjur]] (srednja in višja strokovna šola) * [[Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur|Glasbena šola skladateljev Ipavcev]] * [[Ljudska univerza Šentjur]] * [[Izobraževalni center Eksena]] (zasebni zavod) == Mediji == V mestu izhajata časopis ''Šentjurčan'' in spletni portal Sentjur.net, prav tako je v njem sedež radijske postaje [[Štajerski val]], najstarejše slovenske regionalne radijske postaje.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Štajerski val od danes naprej v Šentjurju|url=https://kozjansko.info/2010/09/radio-stajerski-val-od-danes-naprej-v-sentjurju/|website=Kozjansko.info|date=2010-09-01|accessdate=2022-01-06|language=sl-SI}}</ref> == Znani meščani == * [[Urška Arlič Gololičič|Urška Arlič Gololočič]] - sopranistka * [[Alfred Brežnik]] - elektroinženir, podjetnik * [[Anžej Dežan]] - pevec * [[Marko Diaci]] - ekonomist, politik in župan Občine Šentjur (2010- ) * [[Igor Grdina]] - zgodovinar in literarni zgodovinar * [[Jurij Hladnik (klarinetist)|Jurij Hladnik]] - klarinetist * [[Franc Ipavec]], zdravnik * [[Jeannette Ipavec Čampa]] - posestnica in pesnica * [[Gustav Ipavec]] - skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan. * [[Benjamin Ipavec]] - skladatelj in primarij * [[Marija Čampa]] - koncertna pevka * [[Amalija Čampa]] - koncertna pevka * [[Fani Čampa]] - koncertna pevka in glasbena pedagoginja * [[Josip Čretnik]] (1872-1953), obrtnik, narodni buditelj, politik, šentjurski župan * [[Jožef (Josip) Drofenik]] (1884—1953), politik, državni poslanec v Kraljevini SHS * [[Josip Ipavec]] - skladatelj * [[Ester Ivakič]], filmska režiserka * [[Jasmina Kandorfer]] - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga * [[Dušan Kveder]] - španski borec * [[Franjo Malgaj]] - borec za severno mejo, narodni heroj * [[Jurij Malovrh]] - vinar politik, župan Občine Šentjur (1994-2002) * [[Mimi Podkrižnik]] - novinarka, pisateljica, prevajalka * [[Oto Pungartnik]] - diplomat, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih * [[Ana Pusar Jerič]], slovenska sopranistka * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - duhovnik in pesnik * [[Franc Valentin Slemenik]], slovenski pisatelj in časnikar * [[Jernej Stante]], slovenski pravnik, pesnik in dramatik * [[Štefan Tisel]] - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010) * [[Asta Vrečko]] - umetnostna zgodovinarka, političarka * [[Franc Žličar]] - slovenski katoliški duhovnik in prevajalec == Glej tudi: == * [[Muzej južne železnice]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina == Zunanje povezave == {{commons|category:Šentjur}} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/%C5%A0entjur.htm?_ctg_kraji=3105&lng=1 Šentjur na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175172937 Iz Šentjurja so Ipavci, kosmatinec in vodilni šolski geograf]. NaPOTki (9. november 2025). RTV Slovenija. {{Mesta-Slovenija}} {{Šentjur}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Šentjur|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] k1agfq28hc8jxyb9us69bakbqjd6xqg Prirezani polieder 0 340143 6771333 6769821 2026-10-28T07:25:49Z Д.Ильин 115952 6771333 wikitext text/x-wiki {|class="wikitable" align="right" |- valign="top" | colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]''' |- valign="top" ! razred ! število in značilnosti |- valign="top" | [[platonsko telo|platonska telesa]] <br /> | ([[:Kategorija:Platonsko telo|5]], konveksna, pravilna) |- valign="top" | [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]] <br /> | ([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksno, uniformno) |- valign="top" | [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] <br /> | ([[:Kategorija:Kepler-Poinsovovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni) |- valign="top" | [[uniformni polieder|uniformni poliedri]] <br /> | ([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni) |- valign="top" | [[prizmatoid]]i: <br /> [[prizma|prizme]], [[antiprizma|antiprizme]] itd. | ([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi) |- valign="top" | [[teselacija|tlakovanja]] s poliedri | ([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilni]] v ravnini) |- valign="top" | [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni poliedri]] <br /> | ([[:Kategorija:kvazipravilni poliedri|8]]) |- valign="top" | [[Johnsonovo telo|Johnsonova telesa]] | ([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]], konveksna, neuniformna) |- valign="top" | [[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]] | ([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]]) |- valign="top" | [[stelacija|stelacije]] | [[:Kategorija:Poliederska stelacija|Stelacije]] |- valign="top" | [[poliedrski sestav]]i |([[:Kategorija:Poliedrski sestavi|5 pravilnih]]) |- valign="top" | [[deltaeder|deltaedri]] | ([[:Kategorija:Deltaeder|Deltaedri]], <br /> stranske ploskve z enakostraničnimi trikotniki) |- valign="top" | [[prirezani polieder|prirezani poliedri]] <br /> | ([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformih]], brez zrcalnih slik) |-valign="top" | [[zonoeder|zonoedri]] | ([[:Kategorija:Zonoedri|Zonoedri]],<br>stranske ploskve imajo 180° simetrijo) |- valign="top" | colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3 | [[dualni polieder|dualni poliedri]] |- valign="top" | [[sebidualni polieder|sebidualni poliedri]] | ([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]]) |- valign="top" | [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]] | ([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali) |} '''Prirezani polieder''' je [[polieder]], ki se ga dobi tako da se doda nove trikotnike okrog vsakega oglišča. [[kiralnost (matematika)|Kiralni]] prirezani polieder nima [[zrcalna simetrija|zrcalne simetrije]] ter tako nima dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblik, ki bi bili zrcaljenji druga druge. Njihove [[simetrijska grupa|simetrijske grupe]] so [[točkovna grupa v treh razsežnostih|točkovne grupe]], ki so lahko: * O-kiralna [[oktaedrska simetrija]], ki ima vrtilno grupo [[kocka|kocke]] in [[oktaeder|oktaedra]] z redom 24 * I-kiralna [[ikozaedrska simetrija]] ima vrtilno grupo [[ikozaeder|ikozaedra]] in [[dodekaeder|dodekaedra]] z redom 60. Zgled: [[prirezana kocka]] ima [[Wythoffov simbol]] enak |p q r in z razširitvijo [[slika oglišč|sliko oglišč]] 3.p.3.q.3.r. {| class="wikitable" |- | [[Slika:Snubhexahedronccw.gif|100px]] | [[Slika:Snubhexahedroncw.gif|100px]] |} == Seznam prirezanih poliedrov == {| class="wikitable" |- ! prirezani polieder ! slika ! prvotni polieder ! slika ! simetrijska grupa |- | [[ikozaeder]] | [[Slika:Snub tetrahedron.png|100px]] | [[oktaeder]] | [[Slika:Rectified tetrahedron.png|100px]] | ''I<sub>h</sub>'' |- | [[veliki ikozaeder]] | [[Slika:Retrosnub tetrahedron.png|100px]] | [[oktaeder]] | [[Slika:Rectified tetrahedron.png|100px]] | ''I<sub>h</sub>'' |- | [[prirezana kocka]] | [[Slika:Snub hexahedron.png|100px]] | [[kubooktaeder]] | [[Slika:Cuboctahedron.png|100px]] | ''O'' |- | [[prirezani dodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|100px]] | [[ikozidodekaeder]] | [[Slika:Icosidodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[veliki prirezan dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|100px]] | [[veliki dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[prirezan ikozidodekaeder]] | [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|100px]] | [[ikozidodekadodekaeder]] | [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[prirezan dodekadodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|100px]] | [[dodekadodekaeder]] | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[obrnjen prirezan dodekadodekaeder]] | [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|100px]] | [[dodekadodeka eder]] | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[veliki obrnjen prirezan ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|100px]] | [[veliki ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[veliki retroprirezan ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|100px]] | [[veliki ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[veliki prirezan ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|100px]] | [[veliki ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]] | ''I'' |- | [[mali prirezan ikozikozidodekaeder]] | [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|100px]] | [[mali ikozikozidodekaeder]] | [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]] | ''I<sub>h</sub>'' |- | [[mali retroprirezan ikozikozidodekaeder]] | [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|100px]] | [[mali ikozikozidodekaeder]] | [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]] | ''I<sub>h</sub>'' |- | [[veliki dirombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|100px]] | | | ''I<sub>h</sub>'' |- | [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] | [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron.png|100px]] | [[veliki dirombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|100px]] | ''I<sub>h</sub>'' |} '''''Opombe:''''' * [[ikozaeder]], [[prirezana kocka]] in [[prirezani dodekaeder]] so edina tri telesa, ki so [[konveksni polieder|konveksna]]. Dobi se jih s prirezovanjem [[oktaeder|oktaedra]], [[kubooktaeder|kubooktaedra]] in [[ikozaeder|ikozidodekaedra]], ki so trije konveksni [[kvazipravilen polieder|kvazipravilni poliedri]]. * edini prirezani polieder s [[kiralnost (matematika)|kiralnostjo]] [[oktaederska grupa|oktaederske grupe]] s to simetrijo je [[prirezana kocka]]. * samo [[ikozaeder]] in [[veliki ikozaeder]] sta tudi [[pravilni polieder|pravilna poliedra]]. Takšni so tudi [[deltaeder|deltaedri]]. * samo prva dva in zadnji štirje imajo zrcalne simetrije. Obstaja tudi neskončna množica [[antiprizma|antiprizem]]. Nastanejo iz [[dieder|diedrov]], ''[[izrojenost (matematika)|izrojenih]]'' [[pravilni polieder|pravilnih poliedrov]]. V spodnji preglednici so naštete vse do šeststranih. {| class="wikitable" |- ! prirezani polieder ! slika ! prvotni polieder ! simetrijska grupa |- | [[tetraeder]] | [[Slika:Linear antiprism.png|100px]] | [[dieder|digonalni dieder]] | ''T<sub>d</sub>'' |- | [[oktaeder]] | [[Slika:Trigonal antiprism.png|100px]] | [[dieder|trigonalni dieder]] | ''O<sub>h</sub>'' |- | [[kvadratna antiprizma]] | [[Slika:Square antiprism.png|100px]] | [[Dihedron|Tetragonal dihedron]] | ''D<sub>4d</sub>'' |- | [[petstrana antiprizma]] | [[Slika:Pentagonal antiprism.png|100px]] | [[dieder|petstrani dieder]] | ''D<sub>5d</sub>'' |- | [[pentagramska antiprizma]] | [[Slika:Pentagrammic antiprism.png|100px]] | [[dieder|pentagramski dieder]] | ''D<sub>5d</sub>'' |- | [[pentagramska križna antiprizma]] | [[Slika:Pentagrammic crossed antiprism.png|100px]] | [[dieder|pentagramski dieder]] | ''D<sub>5d</sub>'' |- | [[šeststrana antiprizma]] | [[Slika:Hexagonal antiprism.png|100px]] | [[dieder|šeststrani dieder]] | ''D<sub>6d</sub>'' |} '''''Opombe:''''' * dva od teh poliedrov se lahko skonstruira s pomočjo prvih dveh prirezanih poliedrov. Pričeti je treba z [[ikozaeder|ikozaedrom]]. [[Petstrana antiprizma]] je [[Johnsonovo telo|ikoziikozaeder]] in [[pentagramska križna antiprizma]] je [[Johnsonovo telo|paraizginjajoči veliki ikozaeder]], znan tudi kot ''parabinapolnjeni veliki ikozaeder''. === Neuniformni === Dve [[Johnsonovo telo|Johnsonovi telesi]] sta poliedra: [[prirezani disfenoid]] in [[prirezana kvadratna antiprizma]]. Nobeden pa ni kiralen. {| class="wikitable" |- ! prirezani polieder ! slika ! prvotni polieder ! slika ! simetrijska grupa |- | [[prirezani disfenoid]] | [[Slika:Snub disphenoid.png|100px]] | [[disfenoid]] | [[Slika:Disphenoid tetrahedron.png|100px]] | ''D<sub>2d</sub>'' |- | [[prirezana kvadratna antiprizma]] | [[Slika:Snub square antiprism.png|100px]] | [[kvadratna antiprizma]] | [[Slika:Square antiprism.png|100px]] | ''D<sub>4d</sub>'' |} '''''Opombe''''': * samo [[prirezani disfenoid]] je [[deltaeder]]. == Glej tudi == * [[kiralni politop]] {| align=center style="font-family:Arial; background:transparent" | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t0.svg|96px|link=pravilni polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t01.png|96px|link=prisekani polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t1.svg|96px|link=kvazipravilni polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t12.svg|96px|link=dvojnoprisekani polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t2.svg|96px|link=dualni polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t02.svg|96px|link=kantelirani polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-t012.svg|96px|link=omniprisekani polieder]]</center> | <center>[[File:Uniform polyhedron-43-s012.svg|96px|link=prirezani polieder]]</center> |- | style="margin-top:-.5em" | <center>[[pravilni polieder|t<sub>0</sub>]]</center><br /> | <center>[[prisekani polieder|t<sub>01</sub>]]</center><br /> | <center>[[kvazipravilni polieder|t<sub>1</sub>]]</center><br /> | <center>[[dvojnoprisekani polieder|t<sub>12</sub>]]</center><br /> | <center>[[dualni polieder|t<sub>2</sub>]]</center><br /> | <center>[[kantelirani polieder|t<sub>02</sub>]]</center><br /> | <center>[[omniprisekani polieder|t<sub>012</sub>]]</center><br /> | <center>[[prirezani polieder|prirezani]]</center><br /> |- | colspan=6 style="padding:.3em; font-family:Helvetica, Arial, Verdana, sans-serif" | |} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] 60oh99hn0kucnfzs315b37ehox0wmxd Šestkotno tlakovanje 0 341154 6771334 6769774 2026-10-28T07:26:11Z Д.Ильин 115952 6771334 wikitext text/x-wiki {| border="1" bgcolor="#ffffff" cellpadding="5" align="right" style="margin-left:10px" width="260" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Šestkotno tlakovanje |- |align=center colspan=2|[[Slika:Tiling Regular 6-3 Hexagonal.svg|300px|]]<BR> |- |bgcolor=#e7dcc3 width=105|Vrsta||[[Seznam uniformnih tlakovanj|pravilno tlakovanje]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]||6.6.6 (ali 6<sup>3</sup>) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]]||{6,3}<br>t<sub>0,1</sub>{3,6} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol|Wythoffovi simboli]]|| | 3|6 2 <br> 2 6 |3 <br> 3 3 3| |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovi diagrami]]||{{CDD|node_1|6|node|node}}<br>{{CDD|node|6|node_1|node_1}}<br> {{CDD|node_1|split1|branch_11}} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Seznam grup ravninske simetrije#Tapetne grupe|Simetrija]]||[[tapetna grupa|p6m]], [6,3], <sup>*</sup>632 |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrtilna simetrija||[[tapetna grupa|p6]], [6,3]<sup>+</sup>, 632 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder|Dualno tlakovanje]]||[[trikotno tlakovanje]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[izogonalna oblika|tranzitivnost oglišč]], [[izotoksalna oblika|robovna tranzitivnost]], [[izoederska oblika|tranzitivne stranske ploskve]] |- |align=center colspan=2|[[Slika:Hexagonal tiling vertfig.svg|240px|thumb|666 (ali 6<sup>3</sup>)]] |} '''Šestkotno tlakovanje''' je [[pravilno tlakovanje]] [[evklidska ravnina|evklidske ravnine]], kjer se po trije [[šestkotnik|šestkotniki]] srečajo v vsakem oglišču. Tlakovanje ima [[Schläflijev simbol]] {6,3} ali t{3,6}. Notranji kot šestkotnika je enak 120º in tako trije šestkotniki tvorijo skupaj 360º. Tlakovanje je eno izmed treh pravilnih tlakovanj ravnine. Ostali dve sta še [[trikotno tlakovanje]] in [[kvadratno tlakovanje]]. == Uporaba == Šestkotno tlakovanje je najgostejši način za [[pakiranje krogel|razmeščanje krožnic]] v dveh razsežnostih. [[Izrek za satovje]] pravi, da je šestkotno tlakovanje najboljši način za delitev površine na področja z najmanjšimi skupnimi obsegi. Šestkotno tlakovanje se pojavlja v mnogih kristalih. V treh razsežnostih sta [[kubični kristalni sistem|ploskovno centriran sistem]] in [[gosto pakiranje enakih krogel|šestkotno gosto pakiranje]] običajna kristalna sistema. Sta tudi najgostejše znano pakiranje krogel v treh razsežnostih. Strukturno vsebuje vzporedne plasti šestkotnega tlakovanja, kar je podobno strukturi [[grafit]]a. <gallery> Kissing-2d.svg |<center>Najgostejše [[pakiranje krogel|pakiranje krožnic]] izgleda kot šestkotniki</center> Chicken Wire close-up.jpg |<center>[[Ograja]]</center> Graphene xyz.jpg |<center>[[Grafen]]</center> Carbon nanotube zigzag povray.PNG |<center>[[Ogljikove nanocevke]] izgledajo kot šestkotno tlakovanje na površini [[valj]]a</center> </gallery> Šestkotno tlakovanje se pojavlja v mnogih kristalih. V treh razsežnostih sta to [[kubični kristalni sistem|ploskovno centriran kubični sistem]] in [[šestkotno gosto pakiranje enakih krogel|šestkotno gosto pakiranje]], ki sta najbolj pogosti kristalni strukturi. Sta najgostejši pakiranji v treh razsežnostih in sta verjetno optimalni. Vsebujeta vzporedne plasti šestkotnega tlakovanja, ki je podobno strukturi grafita. Od njega se razlikuje samo v razdaljah plasti med seboj. Ploskovno centriran kubični sistem spada med bolj pravilne. Tako [[baker]] med ostalimi tvori ploskovno centrirano kubično mrežo. == Uniformno barvanje == Obstajajo tri različna [[uniformno barvanje|uniformna barvanja]] šestkotnega tlakovanja. Vsa lahko generiramo s pomočjo zrcalne simetrije [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]]. Oznaka (h,k) pomeni periodično ponavljanje samo ene pobarvane ploščice, kjer štejemo šestkotno razdaljo h kot prvo in k kot drugo {| class="wikitable" width=640 !k-uniformno !colspan=3|1-uniformno !colspan=2|2-uniformno !colspan=2|3-uniformno |- !Slika |[[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|100px]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|100px]] |[[Slika:Uniform tiling 333-t012.svg|100px]] |[[Slika:Truncated rhombille tiling.svg|100px]] |[[Slika:Hexagonal_tiling_4-colors.svg|100px]] |[[Slika:Hexagonal tiling 2-1.svg|100px]] |[[Slika:Hexagonal_tiling_7-colors.svg|100px]] |- align=center !Barve !1 !2 !3 !2 !4 !2 !7 |- align=center !(h,k) |(1,0) |colspan=2|(1,1) |colspan=2|(2,0) |colspan=2|(2,1) |- align=center ![[Schläflijev simbol]] |{6,3} |t{3,6} |t<sub><small>0,1,2</small></sub>{3<sup>[3]</sup>} |colspan=2| |colspan=2| |- align=center ![[Wythoffov simbol]] | 3 &#124; 6 2 | 2 6 &#124; 3 | 3 3 3 &#124; |colspan=2| |colspan=2| |- align=center ![[Seznam simetrijskih grup ravninske simetrije|Simetrija]] |colspan=2|*632<BR>(p6m)<BR>[6,3] | *333<BR>(p3)<BR>[3<sup>[3]</sup>] |colspan=2|*632<BR>(p6m)<BR>[6,3] |colspan=2|632<BR>(p6)<BR>[6,3]<sup>+</sup> |- align=center ![[Coxeter-Dinkinov diagram]] |{{CDD|node_1|6|node|3|node}} |{{CDD|node_1|3|node_1|6|node}} |{{CDD|node_1|split1|branch_11}} |colspan=2| |colspan=2| |- align=center ![[Conwayjeva notacija poliedrov]] |H |tH |teH |t6daH |t6dateH |colspan=2| |} Barvanje tlakovanja s tremi barvami je vrsta teselacije, ki jo generirajo [[permutaeder|permutaedri]] reda 3. == Topološko identična tlakovanja == [[Slika:Wallpaper group-cmm-1.jpg|thumb|Opeke kot nepravilno šestkotno tlakovanje]] Šestkotno tlakovanje lahko prilagodimo tudi drugim geometrijskim razmerjem in različnim simetrijam. Običajni zid iz opek se lahko obravnava kot šestkotno tlakovanje. Vsaka opeka ima oglišče, ki je vključeno med dve oglišči, ki ju deli na dva [[premica|vzporedna]] roba. Lahko bi ga razbili tudi na [[kiralnost (matematika)|kiralna]] valujočega vzorca s tremi smermi, ki razbijejo nekatere šestkotnike v [[paralelogram]]e. Valujoči vzorec s štirimi obarvanimi stranskimi ploskvami ima vrtilno simetrijo [[Seznam grup ravninske simetrije#Tapetne grupe|632 (p6) simetrijo]]. [[Herringbonov vzorec]] je tudi popačeno šestkotno tlakovanje. {| class=wikitable |+ Šestkotno tlakovanje v štirih barvah |- !Pravilni šestkotniki !Šestkotno tkanje |- ! p6m (*632) ! p6 (632) |- |[[Slika:Hexagonal tiling 4-colors.svg|240px]] |[[Slika:Weaved hexagonal tiling.svg|240px]] |- !colspan=2|&nbsp; |- !Zidni vzorec !Herringbononov vzorec |- !colspan=2| p4g (4*2) |- |[[Slika:Bond brick hexagonal tiling.svg|240px]]| |[[Slika:Herringbone pattern as hexagonal tiling-1.svg|240px]] |} == Sorodni poliedri in tlakovanja == Ta vrsta tlakovanja je topološko sorodna s pravilnimi poliedri, ki imajo [[slika oglišč|sliko oglišč]] n<sup>3</sup> kot del, ki se nadaljuje v [[hiperbolična ravnina|hiperbolično ravnino]]. {| class="wikitable" |[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|100px]]<BR/>[[tetraeder|(3<sup>3</sup>]]) |[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|100px]]<BR/>[[kocka|(4<sup>3</sup>]]) |[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|100px]]<BR/>[[dodekaeder|(5<sup>3</sup>]]) |[[Slika:Uniform polyhedron-63-t0.svg|100px]]<BR/>(6<sup>3</sup>) tlakovanje |[[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|100px]]<BR/>[[sedemkotno tlakovanje reda 3|(7<sup>3</sup>) tiling]] |} So povezane z uniformnimi [[prisekanost (geometrija)|prisekanimi]] poliedri s sliko oglišč ''n''.6.6. {|class="wikitable" |- valign=top !valign=center|[[seznam grup sferne simetrije|Sferna]]/[[seznam grup ravninske simetrije|Ravninska]]<BR>simetrija !*332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] !*432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] !*532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] !*632<BR>[6,3]<BR>P6m !*732<BR>[7,3] !*832<BR>[8,3] |- !Red<BR>simetrije !24 !48 !120 !colspan=3|&infin; |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] !{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} !{{CDD|node_1|3|node_1|4|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} !{{CDD|node_1|3|node_1|5|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} !{{CDD|node_1|3|node_1|6|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,6} !{{CDD|node_1|3|node_1|7|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,7} !{{CDD|node_1|3|node_1|8|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,8} |- align=center !Prisekane<br>oblike | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|80px]]<br>[[prisekani tetraeder|3.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|80px]]<br>[[prisekani oktaeder|4.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|80px]]<br>[[prisekani ikozaeder|5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|80px]]<br>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|80px]]<br>[[prisekano trikotno tlakovanje reda 7|7.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t12.png|80px]]<br>8.6.6 |- |- align=center !n-kisne<br>oblike |[[Slika:Triakistetrahedron.svg|80px]]<BR>[[triakisni tetraeder|V3.6.6]] |[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|80px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] |[[Slika:Pentakisdodecahedron.jpg|80px]]<BR>[[pentakisni dodekaeder|V5.6.6]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|80px]]<BR>[[triakisno trikotno tlakovanje|V6.6.6]] |[[Slika:Ord7_triakis_triang_til.png|80px]]<BR>V7.6.6 |} To tlakovanje je del zaporedja prisekanih rombskih poliedrov s simetrijo [n,3] [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjeve grupe]]. Na kocko lahko gledamo kot na rombski heksaeder , ki ima rombe kot kvadrate. Prisekane oblike imajo pravilne n-kotnike na prisekanih ogliščih in nepravilne šestkotne stranske ploskve. Zaporedje ima dve sliki oglišč (n.6.6) in (6,6,6). {| class="wikitable" width=500 !colspan=3|Poliedri !evklidsko tlakovanje !colspan=2|hiperbolično tlakovanje |- ![3,3] ![4,3] ![5,3] ![6,3] ![7,3] ![8,3] |- align=center valign=top |[[Slika:Hexahedron.svg|100px]]<BR>[[kocka]] |[[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|100px]]<BR>[[rombski dodekaeder]] |[[Slika:Rhombictriacontahedron.jpg|100px]]<BR>[[rombski triakontaeder]] |[[Slika:Rhombic_star_tiling.svg|100px]]<BR>[[rombil]] |[[Slika:Order73_qreg_rhombic_til.png|100px]] |[[Slika:Uniform dual tiling 433-t01-yellow.png|100px]] |- align=center valign=top |[[Slika:Alternate truncated cube.png|100px]]<BR>[[alternirana prisekana kocka]] |[[Slika:Truncated_rhombic_dodecahedron2.png|100px]]<BR>[[prisekani rombski dodekaeder]] |[[Slika:Truncated rhombic triacontahedron.svg|100px]]<BR>[[prisekani rombski triakontaeder]] |[[Slika:Truncated_rhombille_tiling.svg|100px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje]] | |} Šeststrano tlakovanje lahko smatramo kot podaljšano rombsko tlakovanje, kjer se vsako oglišče rombskega tlakovanja nadaljuje v nov rob. To je podobno kot pri [[rombski dodekaeder|rombskem dodekaedru]] in [[rombo šestkotnem|rombo šestkotni]] teselaciji v treh razsežnostih. {| class=wikitable |- align=center |[[Slika:Kah 3 6 romb.svg|160px]]<BR>Rombsko tlakovanje |[[Slika:Uniform_tiling_63-t0.svg|160px]]<BR>šestkotno tlakovanje |[[Slika:Chicken_Wire_close-up.jpg|160px]]<BR>Uporaba v ograji |} == Wythoffove konstrukcije iz šestkotnih in trikotnih tlakovanj == Podobno kot je osem [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] je tudi osem [[uniformno tlakovanje|uniformnih tlakovanj]], ki so osnovane na pravilnem šestkotnem tlakovanju ali njegovem dualnem tlakovanju [[trikotno tlakovanje|trikotnem tlakovanju]]. Če narišemo ploščice tlakovanja pobarvane rdeče na njihovih prvotnih stranskih ploskvah, rumeno na njihovih prvotnih ogliščih in modro na njihovih prvotnih robovih, dobimo osem oblik. Od njih je samo sedem topološko različnih. Prisekano trikotno tlakovanje je pri tem identično s šestkotnim tlakovanjem. {|class="wikitable" |- valign=top !valign=center|[[seznam grup sferne simetrije|sferna]]/[[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]]<BR>simetrija !*332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] !*432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] !*532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] !*632<BR>[6,3]<BR>P6m !*732<BR>[7,3] !*832<BR>[8,3] |- !Red<BR>simetrije !24 !48 !120 !colspan=3|&infin; |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] !{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} !{{CDD|node_1|3|node_1|4|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} !{{CDD|node_1|3|node_1|5|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} !{{CDD|node_1|3|node_1|6|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,6} !{{CDD|node_1|3|node_1|7|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,7} !{{CDD|node_1|3|node_1|8|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,8} |- align=center !Prisekane<br>oblike | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|80px]]<br>[[prisekani tetraeder|3.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|80px]]<br>[[prisekani oktaeder|4.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|80px]]<br>[[prisekani ikozaeder|5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|80px]]<br>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|80px]]<br>[[prisekano trikotno tlakovanje reda 7|7.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t12.png|80px]]<br>8.6.6 |- |- align=center !n-kisne<br>oblike |[[Slika:Triakistetrahedron.svg|80px]]<BR>[[triakisni tetraeder|V3.6.6]] |[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|80px]]<BR>[[Tetrakis hexahedron|V4.6.6]] |[[Slika:Pentakisdodecahedron.jpg|80px]]<BR>[[pentakis dodecahedron|V5.6.6]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|80px]]<BR>[[triakisno trikotno tlakovanje|V6.6.6]] |[[Slika:Ord7_triakis_triang_til.png|80px]]<BR>V7.6.6 |} {| class="wikitable" |- ![[Wythoffov simbol|Wythoff]] ! 3 &#124; 6 2 ! 2 3 &#124; 6 ! 2 &#124; 6 3 ! 2 6 &#124; 3 ! 6 &#124; 3 2 ! 6 3 &#124; 2 ! 6 3 2 &#124; ! &#124; 6 3 2 ! ! |- ![[Schläflijev simbol|Schläfli]] !{6,3} !''t''<sub>0,1</sub>{6,3} !t<sub>1</sub>{6,3} !t<sub>1,2</sub>{6,3} !t<sub>2</sub>{6,3} !t<sub>0,2</sub>{6,3} !t<sub>0,1,2</sub>{6,3} !s{6,3} !h<sub>0</sub>{6,3} !h<sub>1,2</sub>{6,3} |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]] !{{CDD|node_1|6|node|3|node}} !{{CDD|node_1|6|node_1|3|node}} !{{CDD|node|6|node_1|3|node}} !{{CDD|node|6|node_1|3|node_1}} !{{CDD|node|6|node|3|node_1}} !{{CDD|node_1|6|node|3|node_1}} !{{CDD|node_1|6|node_1|3|node_1}} !{{CDD|node_h|6|node_h|3|node_h}} !{{CDD|node_h|6|node|3|node}} !{{CDD|node|6|node_h|3|node_h}} |-align=center |Slika<BR>[[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|50px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t01.svg|50px]]<BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje|3.12.12]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|50px]]<BR>[[triheksagonalno tlakovanje|3.6.3.6]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|50px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|50px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|{3<sup>6</sup>}]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t02.svg|50px]]<BR>[[malo rombitriheksagonalno tlakovanje|3.4.6.4]] |[[Slika:Uniform tiling 63-t012.svg|50px]]<BR>[[veliko rombitriheksagonalno tlakovanje|4.6.12]] |[[Slika:Uniform tiling 63-snub.svg|50px]]<BR>[[snub trikotno tlakovanje|3.3.3.3.6]] |[[Slika:Uniform_tiling_333-t1.svg|50px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|(3.3)<sup>3</sup>]] |[[Slika:Uniform_tiling_63-h12.svg|50px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|3.3.3.3.3.3]] |} == Glej tudi == * [[šestkotna mreža]] * [[šestkotno prizmatično satovje]] * [[tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki]] * [[seznam uniformnih tlakovanj]] * [[seznam pravilnih politopov]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Order-3 hexagonal tiling}} * [http://mathworld.wolfram.com/HexagonalGrid.html Šestkotna mreža na [[MathWorld]] ]] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/RegularTessellation.html Pravilna teselacija na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/UniformTessellation.html Unifomna teselacija na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.bendwavy.org/klitzing/dimensions/flat.htm#2D Dvorazsežna evklidska tlakovanja] {{ikona en}} [[Kategorija:Teselacija]] jslizqgxfkvz69x4w6up55zl32b5v85 Prisekani oktaeder 0 342728 6771335 6770323 2026-10-28T07:26:30Z Д.Ильин 115952 6771335 wikitext text/x-wiki {| class=wikitable width=320 style="float:right;margin-left:1em" ! style="background-color:#e7dcc3;" colspan=2 | {{PAGENAME}} |- | style="text-align:center;" colspan=2 | [[slika:Truncatedoctahedron.svg|250px]] <br /> [[:slika:Truncatedoctahedron.gif|(animacija)]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" width=105 | vrsta || [[arhimedsko telo]] <br /> [[uniformni polieder]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Eulerjeva karakteristika|Elementi]]||F = 14, E = 36, <br /> V =24 (χ = 2) |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[stranska ploskev|stranske ploskve]] na stran || 6{[[kvadrat (geometrija)|4]]} + 8{[[šestkotnik|6]]} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Conwayjeva notacija poliedrov|Conwayjev zapis]] || tO <br /> bT |- | rowspan=2 style="background-color:#e7dcc3" | [[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]] || t{3,4} <br /> tr{3,3} ali <math>t\begin{Bmatrix} 3 \\ 3 \end{Bmatrix}</math> |- || t<sub>0,1</sub>{3,4} ali t<sub>0,1,2</sub>{3,3} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Wythoffov simbol]] || | 2 4 &#124; 3 <br /> 3 3 2 &#124; |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Coxeter-Dinkinov diagram]] || {{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[seznam grup sferne simetrije|simetrija]]|| [[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]], B<sub>3</sub>, [4,3], (*432), red 48 <br /> [[tetraedrska simetrija|T<sub>h</sub>]], [3,3] in (*332), red 24 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[točkovna grupa v treh razsežnostih|vrtilna grupa]] || [[oktaedrska simetrija|O]], [4,3]<sup>+</sup>, (432), red 24 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[diedrski kot]] || |4-6: cos(-1/√3) = 125º 15′ 51″ <br /> 6-6: cos(-1/3) = 109º 28′ 16″ |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[uniformni polieder|sklici]] || [[uniformni polieder|U<sub>08</sub>]], [[Harold ScottMacDonald Coxeter|C<sub>20</sub>]], [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W<sub>7</sub>]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" | značilnosti || [[konveksni polieder|konveksen]] <br /> [[polpravilni polieder|polpravilen]] <br /> [[zonoeder]] <br /> [[paraleloeder]] <br /> [[permutaeder]] |- | style="text-align:center;" | [[slika:Truncated octahedron.png|120px]] <br /> obarvane stranske ploskve | style="vertical-align:top;text-align:center;" | [[slika:Truncated octahedron vertfig.svg|140px]] <br /> 4.6.6 <br /> ([[slika oglišč]]) |- | style="vertical-align:top;text-align:center;" | [[slika:Tetrakishexahedron.jpg|120px]] [[tetrakisni heksaeder]] <br /> ([[dualni polieder]]) | style="text-align:center;" | [[slika:Truncated Octahedron Net.svg|140px]] <br /> [[mreža telesa]] |} '''Prisekani oktaeder''' je v [[geometrija|geometriji]] [[konveksni polieder|konveksni]] [[polieder]]. Je [[arhimedsko telo]], eno od trinajstih konveksnih [[izogonalna oblika|izogonalnih]] [[prizma|neprizmatičnih]] [[geometrijsko telo|teles]] skonstruirano z dvema ali več vrstami [[pravilni mnogokotnik|pravilnih mnogokotniških]] [[stranska ploskev|stranskih ploskev]]. Ima [[14 (število)|štirinajst]] pravilnih [[stranska ploskev|stranskih ploskev]], od tega šest [[kvadrat (geometrija)|kvadratnih]] in osem [[šestkotnik|šestkotniških]], ter 36 [[rob (geometrija)|robov]] in 24 [[oglišče|oglišč]]. Vsaka izmed stranskih ploskev ima [[točkovno zrcaljenje|točkovno simetrijo]] in je tako prisekani oktaeder ali [[zonoeder]]. Če ima prvotni prisekani oktaeder enotski rob (rob z dolžino 1), ima njegov dualni [[tetrakisni heksaeder]] rob z dolžino <math>\tfrac{9}{8}\scriptstyle {\sqrt{2}}</math> in <math>\tfrac{3}{2}\scriptstyle{\sqrt{2}}</math>. == Konstrukcija == {| align=center |[[Slika:Truncated_Octahedron_with_Construction.svg]] |width=50px|&nbsp; |[[Slika:Square Pyramid.svg]] |} Prisekani oktaeder se lahko konstruira iz pravilnega [[oktaeder|oktaedra]], ki ima dolžino stranice 3''a'', tako, da se odstrani šest [[kvadratna piramida|kvadratnih piramid]] s pravimi koti, po eno za vsako oglišče. Te piramide imajo dolžino stranice ''a'' in stransko dolžino ''e'' pri ''a''. Tako tvorijo [[enakostranični trikotnik|enakostranične trikotnike]]. Ploščina osnovnice je ''a''<sup>2</sup>. Ta oblika je podobna polovici oktaedra [[Johnsonovo telo|Johnsonovega telesa]] J<sub>1</sub>. Iz značilnosti kvadratne piramide se lahko najde poševno višino ''s'' in višino piramide ''h'': : <math> h = \sqrt{e^2-\frac{1}{2}a^2}=\frac{\sqrt{2}}{2}a \!\, , </math> : <math> s = \sqrt{h^2 + \frac{1}{4}a^2} = \sqrt{\frac{1}{2}a^2 + \frac{1}{4}a^2}=\frac{\sqrt{3}}{2}a \!\, . </math> Prostornina piramide je dana z ''V'': : <math> V = \frac{1}{3}a^2h = \frac{\sqrt{2}}{6}a^3 \!\, . </math> Ker se je odstranilo šest piramid, se s tem izgubi prostornino <math>\scriptstyle {\sqrt{2}a^3}</math>. == Kartezične koordinate in permutoeder == Vse [[permutacija|permutacije]] vrednosti (0, ±1, ±2) so [[kartezični koordinatni sistem|kartezične koordinate]] oglišč [[prisekanost (geometrija)|prisekanega]] [[oktaeder|oktaedra]] z dolžino roba ''a'' = &radic; 2, ki leži v izhodišču. Oglišča so tako vogali 12 pravokotnikov, ki imajo daljše robove vzporedne s koordinatnimi osmi. Vektorji na robovih imajo kartezične koordinate (0, ±1,±1) in njihove permutacije. Pravokotnice na stranske ploskve za šest kvadratnih stranskih ploskev so (0,0, ±1), (0, ±1, 0) in (±1,0,0). Pravokotnice na stranske ploskve za 8 šestkotniških stranskih ploskev je (±1/ 3&radic;3, ±1/ 3&radic;3,±1/ 3&radic;3). Skalarni produkt dveh normal na stranske ploskve je enak kosinusu diedrskega kota med sosednjima stranskima ploskvama. To pa je -1/3 ali -1/3&radic;3 Diedrski kot je približno 1,910633 radianov (to je 109,471 &deg;) za robove med dvema šestkotnikoma in 2,186276 radianov (to je 125,263 &deg;) Prisekani oktaeder se lahko prikaže tudi z mnogo bolj simetričnimi koordinatami v [[štirirazsežniprostor|štirih razsežnostih]]. Vse permutacije vrednosti (1, 2, 3, 4) tvorijo oglišča prisekanega oktaedra v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostoru]] ''x'' + ''y'' + ''z'' + ''w'' = 10. To pa pomeni, da je prisekani oktaeder [[permutoeder]] reda 4. [[Slika:Permutohedron.svg|300px]] == Površina in prostornina == [[Površina]] ''P'' in [[prostornina]] ''V'' prisekanega oktaedra z dolžino roba ''a'' sta: : <math> P = (6+12\sqrt{3}) a^2 \approx 26,7846097a^2 \!\, , </math> : <math> V = 8\sqrt{2} a^3 \approx 11,3137085a^3 \!\, . </math> == Pravokotne projekcije == Prisekani oktaeder ima pet posebnih [[projekcija (linearna algebra)#Pravokotna projekcija|pravokotnih projekcij]] usrediščenih na oglišče, dve vrsti robov in dve vrsti stranskih ploskev (šestkotniki in kvadrati). Zadnji dve odgovarjata [[Coxeterjev element#Coxeterjeva ravnina|Coxeterjevima ravninama]] B<sub>2</sub> in A<sub>2</sub>. {|class=wikitable width=640 |+ [[projekcija (linearna algebra)#Pravokotna projekcija|pravokotne projekcije]] |- ! usrediščeno na ! [[oglišče]] ! [[rob (geometrija)|rob]] <br /> 4-6 ! rob<br /> 6-6 ! [[stranska ploskev|stransko ploskev]] – <br /> [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]] ! stransko ploskev – <br /> [[šestkotnik]] |- ! prisekani<br />oktaeder | [[slika:Cube t12 v.png|100px]] | [[slika:Cube t12 e46.png|100px]] | [[slika:Cube t12 e66.png|100px]] | [[slika:3-cube t12_B2.svg|100px]] | [[slika:3-cube t12.svg|100px]] |- align=center ! projektivna<br />simetrija | [2] | [2] | [2] | [4] | [6] |- ! [[tetrakisni heksaeder|tetrakisni <br /> heksaeder]] | [[slika:Dual cube t12 v.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12 e46.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12 e66.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12 B2.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12.png|100px]] |} == Uniformno barvanje == Obstajata dve [[uniformno barvanje|uniformni barvanji]], eno s tetraedrsko, drugo pa z oktaedrsko simetrijo: {|class="wikitable" |- valign=top ! [[oktaedrska simetrija]] ! [[tetraedrska simetrija]]<br>([[omniprisekani tetraeder]]) |- | [[Slika:Truncated Octahedron 122 Colouring.svg|160px]]<br> barvanje 122<br>[[Wythoffov simbol]]: 2 4 | 3 | [[Slika:Truncated Octahedron 123 Colouring.svg|160px]]<br> barvanje 123<br>Wythoffov simbol: 3 3 2 | |} == Sorodni poliedri in tlakovanja == {| class="wikitable" |+ Družina uniformnih oktaederskih poliedrov |- ! [[kocka|{4,3}]] ! [[prisekana kocka|t<sub>0,1</sub>{4,3}]] ! [[kubooktaeder|t<sub>1</sub>{4,3}]] ! [[prisekani oktaeder|t<sub>0,1</sub>{3,4}]] ! [[oktaeder|{3,4}]] ! [[rombikubooktaeder|t<sub>0,2</sub>{4,3}]] ! [[prisekani kubooktaeder|t<sub>0,1,2</sub>{4,3}]] ! [[prirezana kocka|{4,3}]] ! [[tetraeder|h<sub>0</sub>{4,3}]] ! [[ikozaeder|h<sub>1,2</sub>{4,3}]] |- | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]] | [[Slika:Uniform_polyhedron-33-t2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform_polyhedron-43-h01.svg|50px]] |- ! {{CDD|node_1|4|node|3|node}} ! {{CDD|node_1|4|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|4|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|4|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node|4|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|4|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}} ! {{CDD|node_h|4|node|3|node}} ! {{CDD|node|4|node_h|3|node_h}} |} {| class="wikitable" width=48 |+ Družina uniformnih tetraedrskih poliedrov |- ! [[tetraeder|{3,3}]] ! [[prisekani tetraeder|t<sub>0,1</sub>{3,3}]] ! [[oktaeder|t<sub>1</sub>{3,3}]] ! [[prisekani tetraeder|t<sub>1,2</sub>{3,3}]] ! [[tetraeder|t<sub>2</sub>{3,3}]] ! [[kubooktaeder|t<sub>0,2</sub>{3,3}]] ! [[prisekani oktaeder|t<sub>0,1,2</sub>{3,3}]] ! [[prirezani tetraeder|s{3,3}]] |- align=center | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]] |- ! {{CDD|node_1|3|node|3|node}} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|3|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|3|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node|3|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|3|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}} |} {|class="wikitable" |- ! rowspan=2|simetrija ! colspan=4|[[seznam grup sferne simetrije|sferna]] ! [[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]] ! colspan=3|hiperbolična |- ! *232<BR>[2,3]<BR>[[diedrska simetrija|D<sub>3h</sub>]] ! *332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] ! *432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] ! *532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] ! *632<BR>[6,3]<BR>P6m ! *732<BR>[7,3]<BR>&nbsp; ! *832<BR>[8,3]<BR>&nbsp; ! *&infin;32<BR>[&infin;,3]<BR>&nbsp; |- ! red ! 12 ! 24 ! 48 ! 120 ! colspan=4|&infin; |- align=center ! omniprisekana<br>oblika | [[Slika:Spherical_truncated_trigonal_prism.svg|60px]]<br>[[hexagonal prism|4.6.4]] | [[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|60px]]<br>[[truncated octahedron|4.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|60px]]<br>[[truncated cuboctahedron|4.6.8]] | [[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|60px]]<br>[[truncated icosidodecahedron|4.6.10]] | [[Slika:Uniform_polyhedron-63-t012.png|60px]]<br>[[prisekano trišestkotno tlakovanje|4.6.12]] | [[Slika:Uniform_tiling_73-t012.png|60px]]<br>[[Truncated triheptagonal tiling|4.6.14]] | [[Slika:Uniform_tiling_83-t012.png|60px]]<br>4.6.16 | [[Slika:H2_tiling_23i-7.png|60px]]<br>4.6.&infin; |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] ! {{CDD|node_1|2|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,3} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3} ! {{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3} ! {{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3} ! {{CDD|node_1|6|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{6,3} ! {{CDD|node_1|7|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{7,3} ! {{CDD|node_1|8|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{8,3} ! {{CDD|node_1|infin|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{&infin;,3} |- align=center ! omniprisekani<br>duali | [[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|60px]]<br>[[šeststrana bipiramida|V4.6.4]] | [[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|60px]]<br>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] | [[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|60px]]<br>[[disdiakisni dodekaeder|V4.6.8]] | [[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|60px]]<br>[[Disdyakis_triacontahedron|V4.6.10]] | [[Slika:Tiling Dual Semiregular V4-6-12 Bisected Hexagonal.svg|60px]]<br>[[Bisected hexagonal tiling|V4.6.12]] | [[Slika:Order-3_heptakis_heptagonal_tiling.png|60px]]<br>[[Order-3_bisected_heptagonal_tiling|V4.6.14]] | V4.6.16 | V4.6.&infin; |- ! [[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter]] ! {{CDD|node_f1|2|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|4|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|5|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|6|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|7|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|8|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|infin|node_f1|3|node_f1}} |} Ta polieder se lahko obravnava kot član uniformnih vzorcev s sliko oglišča (4.6.2p) in s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]] {{CDD|node_1|p|node_1|3|node_1}}. Za ''p'' < 6 so člani zaporedja [[omniprisekanost|omniprisekani]] poliedri ([[zonoeder|zonoedri]]), ki so spodaj prikazani kot sferno tlakovanje. Za ''p'' > 6 je to tlakovanje hiperbolične ravnine, ki se prične s [[prisekano trojno sedemkotno tlakovanje]]. {|class="wikitable" |- ! rowspan=2|simetrija ! colspan=4|[[seznam grup sferne simetrije|sferna]] ! [[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]] ! colspan=3|hiperbolična... |- ! *232<BR>[2,3]<BR>[[diedrska simetrija|D<sub>3h</sub>]] ! *332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] ! *432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] ! *532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] ! *632<BR>[6,3]<BR>P6m ! *732<BR>[7,3]<BR>&nbsp; ! *832<BR>[8,3]...<BR>&nbsp; ! *&infin;32<BR>[&infin;,3]<BR>&nbsp; |- ! red ! 12 ! 24 ! 48 ! 120 ! colspan=4|&infin; |- align=center ! prisekane<br>oblike | [[Slika:Hexagonal dihedron.png|60px]]<BR>[[dieder|2.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani tetraeder|3.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani oktaeder|4.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani ikozaeder|5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|60px]]<br>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|60px]]<br>[[prisekano trikotno tlakovanje reda 7|7.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t12.png|60px]]<br>8.6.6 | [[Slika:H2_tiling_23i-6.png|60px]]<br>3.4.&infin;.4 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] ! {{CDD|node_1|2|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,2} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} ! {{CDD|node_1|3|node_1|4|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} ! {{CDD|node_1|3|node_1|5|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} ! {{CDD|node_1|3|node_1|6|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,6} ! {{CDD|node_1|3|node_1|7|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,7} ! {{CDD|node_1|3|node_1|8|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,8} ! {{CDD|node_1|3|node_1|infin|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,&infin;} |- |- align=center ! N-kisne<br>oblike | [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|60px]]<BR>[[hozoeder|V2.6.6]] | [[Slika:Triakistetrahedron.svg|60px]]<BR>[[triakisni tetraeder|V3.6.6]] | [[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|60px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] | [[Slika:Pentakisdodecahedron.jpg|60px]]<BR>[[pentakisni dodekaeder|V5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|60px]]<BR>[[triakisno trikotno tlakovanje|V6.6.6]] | [[Slika:Ord7_triakis_triang_til.png|60px]]<BR>V7.6.6 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] ! {{CDD|node_f1|2|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|4|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|5|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|6|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|7|node}} !{{CDD|node_f1|3|node_f1|8|node}} !{{CDD|node_f1|3|node_f1|infin|node}} |} == Tlakovanja == Prisekani oktaeder obstaja v treh različnih oblikah [[konveksno uniformno satovje|konveksnih uniformnih satovij]] (v [[teselacija, ki zapolnjuje prostor|tlakovanjih, ki zapolnjujejo prostor]]). [[izoedrska oblika|Celično prehodno]] [[dvojno prisekano kubično satovje]] se lahko gleda tudi kot [[Voronojev diagram|Voronojevo tlakovanje]] [[kristalna struktura|telesno centrirane kubične mreže]]. Prisekani oktaeder je eden izmed petih trirazsežnih osnovnih [[zonoeder|paraleloedrov]] {|class="wikitable" style="text-align:center" ! [[dvojno prisekano satovje|dvojno prisekana kubična]] ! [[kantiprisekano kubično satovje|kantiprisekana kubična]] ! [[prisekano alternirano kubično satovje|prisekana alternirana kubična]]. |- | align="center"|[[Slika:Bitruncated Cubic Honeycomb.svg|150px]] | align="center"|[[Slika:Cantitruncated Cubic Honeycomb.svg|150px]] | align="center"|[[Slika:Truncated Alternated Cubic Honeycomb.svg|150px]] |} == Glej tudi == * [[graf prisekanega oktaedra]] == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=TruncatedOctahedron|title=Truncated Octahedron}} * {{MathWorld|id=Permutohedron|title=Permutohedron}} * [http://www.bendwavy.org/klitzing/dimensions/polyhedra.htm Trirazsežni konveksni uniformni poliedri] {{ikona en}} * [http://www.dr-mikes-math-games-for-kids.com/polyhedral-nets.html?net=3UtM7vifCnAn5PXmSbX99Eu3LJZAs0nAWn3JyT7et98rnPxTGYml4FXjuQ2tE4viYN0KMgAstBRd0otTWLThQWl9BNNC4uigRoZQUQOQibYqtCuLQw9Ui3OofXtQPEsqQ7#applet Mreža prisekanega oktaedra] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Arhimedska telesa]] [[Kategorija:Poliedri, ki zapolnjujejo prostor]] [[Kategorija:Prisekana tlakovanja]] [[Kategorija:Zonoedri]] mhbulh3mm6046flerfmuxzakkdb3zgo Prisekani ikozaeder 0 342920 6771337 6770493 2026-10-28T07:26:45Z Д.Ильин 115952 6771337 wikitext text/x-wiki {| class=wikitable width=320 style="float:right;margin-left:1em" ! style="background-color:#e7dcc3;" colspan=2 | {{PAGENAME}} |- | style="text-align:center;" colspan=2 | [[slika:Truncatedicosahedron.svg|250px]] <br /> [[:slika:Truncatedicosahedron.gif|(animacija)]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" width=105 | vrsta || [[arhimedsko telo]] <br /> [[uniformni polieder]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Eulerjeva karakteristika|elementi]] || ''F'' = 32, ''E'' = 90, <br /> ''V'' = 60 (χ = 2) |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[stranska ploskev|stranske ploskve]] na stran || 12{[[petkotnik|5]]} + 20{[[šestkotnik|6]]} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Conwayjeva notacija poliedrov|Conwayjev zapis]] || tI |- | rowspan=2 style="background-color:#e7dcc3" | [[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]] || t{3,5} |- || t<sub>0,1</sub>{3,5} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Wythoffov simbol]]|| 2 5 &#124; 3 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Coxeter-Dinkinov diagram]] || {{CDD|node|5|node_1|3|node_1}} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[seznam grup sferne simetrije|simetrija]] || [[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]], H<sub>3</sub>, [5,3], (*532), red 120 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[točkovne grupe v treh razsežnostih|vrtilna grupa]] || [[ikozaedrska simetrija|I]], [5,3]<sup>+</sup>, (532), red 60 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[diedrski kot]] || 6-6: 138,189685º <br /> 6-5: 142,62º |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[uniformni polieder|sklici]] || [[uniformni polieder|U<sub>25</sub>]], [[Harold ScottMacDonald Coxeter|C<sub>27</sub>]], [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W<sub>9</sub>]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" | značilnosti || [[konveksni polieder|konveksen]] <br /> [[polpravilni polieder|polpravilen]] |- | style="text-align:center;" | [[slika:Icosidodecahedron.png|120px]] <br /> obarvane stranske ploskve | style="vertical-align:top;text-align:center;" | [[slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|140px]] <br /> 5.6.6 <br /> ([[slika oglišč]]) |- | style="vertical-align:top;text-align:center;" | [[slika:Pentakisdodecahedron.jpg|120px]] [[pentakisni dodekaeder]] <br /> ([[dualni polieder]]) | style="text-align:center;" | [[slika:Truncated icosahedron flat-2.svg|140px]] <br /> [[mreža telesa]] |} '''Prisekani ikozaeder''' je v [[geometrija|geometriji]] [[konveksni polieder|konveksni]] [[polieder]]. Je [[arhimedsko telo]], eno od trinajstih konveksnih [[izogonalna oblika|izogonalnih]] [[prizma|neprizmatičnih]] [[geometrijsko telo|teles]] skonstruirano z dvema ali več vrstami [[pravilni mnogokotnik|pravilnih mnogokotniških]] [[stranska ploskev|stranskih ploskev]]. Ima [[32 (število)|dvaintrideset]] pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst [[petkotnik|petkotniških]] in dvajset [[šestkotnik|šestkotniških]], ter 90 [[rob (geometrija)|robov]] in 60 [[oglišče|oglišč]]. == Konstrukcija == Prisekani ikozaeder se lahko konstruira iz [[ikozaeder|ikozaedra]] tako, da se [[prisekanost (geometrija)|odreže]] 12 oglišč. To se naredi tako, da se odreže eno tretjino na vsakem od obeh koncev roba. To ustvari 12 novih petkotniških stranskih ploskev in pusti 20 prvotnih trikotniških stranskih ploskev kot pravilne šestkotnike. Tako je dolžina nastalih robov ena tretjina prvotnih robov. == Kartezične koordinate == [[kartezični koordinatni sistem|Kartezična koordinate]] oglišč prisekanega ikozaedra, ki leži v izhodišču, so [[parnost permutacije|sode permutacije]]: :(0, ±1, ±3φ) :(±2, ±(1+2φ), ±φ) :(±1, ±(2+φ), ±2φ) kjer je φ = (1 + √5) / 2 [[število zlatega reza]]. Če se uporabi φ<sup>2</sup> = φ + 1, se lahko prepriča, da so vsa oglišča na sferi, ki leži v izhodišču in ima kvadrat polmera enak. <ref>{{MathWorld|id=IcosahedralGroup|title=Icosahedral Group}}</ref> == Površina in prostornina == [[Površina]] ''P'' in [[prostornina]] ''V'' prisekanega ikozaedra z dolžino roba ''a'' sta: : <math> P = \left ( 20 \cdot \frac32\sqrt{3} + 12 \cdot \frac54\sqrt{ 1 + 2/\sqrt{5}} \right ) a^2 \approx 72.607253a^2 \!\, , </math> : <math> V = \frac{1}{4} (125+43\sqrt{5}) a^3 \approx 55.2877308a^3 \!\, . </math> == Pravokotne projekcije == Prisekani ikozaeder ima pet posebnih [[pravokotna projekcija|pravokotnih projekcij]] usrediščenih na oglišče, dve vrsti robov in dve vrsti stranskih ploskev (šestkotniki in petkotniki). Zadnji dve odgovarjata [[Coxeterjev element#Coxeterjeva ravnina|Coxeterjevima ravninama]] A<sub>2</sub> in H<sub>2</sub>. {|class=wikitable |+ [[projekcija (linearna algebra)#Pravokotna projekcija|Pravokotne projekcije]] |- ! usrediščeno na ! [[oglišče]] ! [[rob (geometrija)|rob]]<br>5-6 ! rob<br>6-6 ! [[stranska ploskev|stransko ploskev]] – <br /> [[šestkotnik]] ! stransko ploskev – <br /> [[petkotnik]] |- ! slika | [[slika:Dodecahedron_t12_v.png|120px]] | [[slika:Dodecahedron_t12_e56.png|120px]] | [[slika:Dodecahedron_t12_e66.png|120px]] | [[slika:Icosahedron_t01_A2.png|120px]] | [[slika:Icosahedron_t01_H3.png|120px]] |- align=center ! projektivna<br>simetrija | [2] | [2] | [2] | [6] | [10] |- ! [[pentakisni dodekaeder|pentakisni <br /> dodekaeder]] |[[slika:Dual dodecahedron t01 v.png|120px]] |[[slika:Dual dodecahedron t01 e56.png|120px]] |[[slika:Dual dodecahedron t01 e66.png|120px]] |[[slika:Dual dodecahedron t01 A2.png|120px]] |[[slika:Dual dodecahedron t01 H3.png|120px]] |} == Sorodni poliedri in tlakovanja == {| class="wikitable" |+ Družina uniformnih ikozaederskih poliedrov |- ! [[dodekaeder|{5,3}]] ! [[prisekani dodekaeder|t<sub>0,1</sub>{5,3}]] ! [[ikozidodekaeder|t<sub>1</sub>{5,3}]] ! [[prisekani ikozaeder|t<sub>0,1</sub>{3,5}]] ! [[ikozaeder|{3,5}]] ! [[rombiiikozaeder|t<sub>0,2</sub>{5,3}]] ! [[prisekani ikozadodekaeder|t<sub>0,1,2</sub>{5,3}]] ! [[snub dodekaeder|s{5,3}]] |- | [[slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t01.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t1.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t02.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t012.svg|50px]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-s012.svg|50px]] |- align=center | {{CDD|node_1|5|node|3|node}} | {{CDD|node_1|5|node_1|3|node}} | {{CDD|node|5|node_1|3|node}} | {{CDD|node|5|node_1|3|node_1}} | {{CDD|node|5|node|3|node_1}} | {{CDD|node_1|5|node|3|node_1}} | {{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}} | {{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h}} |} {|class="wikitable" |- ! rowspan=2|simetrija ! colspan=4|[[Seznam grup sferne simetrije|Sferna]] ! [[seznam grup ravninske simetrije|Ravninska]] ! colspan=3|hiperbolična... |- ! *232<BR>[2,3]<BR>[[diedrska simetrija|D<sub>3h</sub>]] ! *332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] ! *432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] ! *532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] ! *632<BR>[6,3]<BR>P6m ! *732<BR>[7,3]<BR>&nbsp; ! *832<BR>[8,3]...<BR>&nbsp; ! *&infin;32<BR>[&infin;,3]<BR>&nbsp; |- ! red ! 12 ! 24 ! 48 ! 120 !colspan=4|&infin; |- align=center ! prisekane<br>oblike | [[slika:Hexagonal dihedron.png|60px]]<BR>[[dieder|2.6.6]] | [[slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|60px]]<br>[[prisekan tetraeder|3.6.6]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|60px]]<br>[[prisekan oktaeder|4.6.6]] | [[slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|60px]]<br>[[prisekan ikozaeder|5.6.6]] | [[slika:Uniform tiling 63-t12.svg|60px]]<br>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] | [[slika:Uniform tiling 73-t12.png|60px]]<br>[[prisekano trikotno tlakovanje reda 7|7.6.6]] | [[slika:Uniform tiling 83-t12.png|60px]]<br>8.6.6 | [[slika:H2_tiling_23i-6.png|60px]]<br>3.4.&infin;.4 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] ! {{CDD|node_1|2|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,2} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} ! {{CDD|node_1|3|node_1|4|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} ! {{CDD|node_1|3|node_1|5|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} ! {{CDD|node_1|3|node_1|6|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,6} ! {{CDD|node_1|3|node_1|7|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,7} ! {{CDD|node_1|3|node_1|8|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,8} ! {{CDD|node_1|3|node_1|infin|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,&infin;} |- |- align=center ! n-kisne<br>oblike | [[slika:Hexagonal hosohedron.png|60px]]<BR>[[hozoeder|V2.6.6]] | [[slika:Triakistetrahedron.svg|60px]]<BR>[[triakisni tetraeder|V3.6.6]] | [[slika:Tetrakishexahedron.jpg|60px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] | [[slika:Pentakisdodecahedron.jpg|60px]]<BR>[[pentakis dodecahedron|V5.6.6]] | [[slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|60px]]<BR>[[triakisno trikotno tlakovanje|V6.6.6]] | [[slika:Order3 heptakis heptagonal til.png|60px]]<BR>V7.6.6 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] ! {{CDD|node_f1|2|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|4|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|5|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|6|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|7|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|8|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|infin|node}} |} {|class=wikitable ! [[slika:Nonuniform truncated icosahedron.png|64px]]<br>Neuniformni <br>prisekan ikozaeder<br>2 5 | 3 | [[slika:Great truncated dodecahedron.png|64px]]<br>[[prisekan veliki dodekaeder|U37]]<br> 2 5/2 | 5 | [[slika:Great dodecicosidodecahedron.png|64px]]<br>[[veliki dodeciikozidodekaeder|U61]]<br> 5/2 3 | 5/3 | [[slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|64px]]<br>[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder|U67]]<br> 5/3 3 | 2 | [[slika:Great rhombidodecahedron.png|64px]]<br>[[veliki rombidodekaeder|U73]]<br>2 5/3 (3/2 5/4) | [[slika:Complete icosahedron ortho stella.png|64px]]<br>[[popolna stelacija ikozaedra|popolna stelacija]] |- ! [[slika:Rhombidodecadodecahedron convex hull.png|64px]]<br>Neuniformni<br>prisekan ikozaeder<br>2 5 | 3 | [[slika:Rhombidodecadodecahedron.png|64px]]<br>[[rombidodekaeder|U38]]<br>5/2 5 | 2 | [[slika:Icosidodecadodecahedron.png|64px]]<br>[[ikozidodekaeder|U44]]<br>5/3 5 | 3 | [[slika:Rhombicosahedron.png|64px]]<br>[[rombiikozaeder|U56]]<br>2 3 (5/4 5/2) | |- ! [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron convex hull.png|64px]]<br>Neuniformni<br>prisekan ikozaeder<br>2 5 | 3 | [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|64px]]<br>[[mali snubikozidodekaeder|U32]]<br> | 5/2 3 3 |} == Glej tudi == * [[graf prisekanega ikozaedra]] * [[dodekaeder]] * [[ikozidodekaeder]] * [[prisekani dodekaeder]] * [[prisekani rombski triakontaeder]] * [[fuleren]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=TruncatedIcosahedron|title=Truncated Icosahedron}} * [http://www.bendwavy.org/klitzing/dimensions/polyhedra.htm Trirazsežni konveksni uniformni poliedri (glej ti)] {{ikona en}} * [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtualni poliedri v Encyclopedia of Polyhedra] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Arhimedska telesa]] [[Kategorija:Prisekana tlakovanja]] ehk8nx0inpbekt9ny7ai1fzbvhgg2hv Tetrakisni heksaeder 0 343047 6771338 6769779 2026-10-28T07:26:59Z Д.Ильин 115952 6771338 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|<div style="text-align: center;">Tetrakisni heksaeder</div> |- |align=center colspan=2|[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|240px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[Catalanovo telo]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrste stranskih ploskev||[[enakokraki trikotnik]]i |- |bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|Stranske ploskve]]||24 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[rob (geometrija)|Robovi]]||36 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[oglišče|Oglišča]]||14 |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta oglišč||6{4}+8{6} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Konfiguracija stranskih ploskev]]||V4.6.6 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||[[oktaederska simetrija|O<sub>h</sub>]], BC<sub>3</sub>, [4,3],<br><sup>*</sup>432 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[točkovna grupa v treh razsežnostih|Vrtilna grupa]]||O, [4,3]<sup>+</sup>, 432 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Diedrski kot]]||143º 7′ 48″<br><math> \arccos (-4/5)</math> |- |bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||<div style="text-align: center;">[[konveksni polieder|konveksen]] <br> [[izoederska oblika|ploskovno prehoden]]</div> |- |<div style="text-align: center;">[[Slika:Truncated octahedron.png|100px]]<br />[[prisekani oktaeder]]<br /> ([[dualni polieder]])</div> | <div style="text-align: center;">[[Slika:Tetrakishexahedron net.png|100px]] <br> [[mreža telesa]]</div> |} '''Tetrakisni heksaeder''' (tudi '''disdiakisni heksaeder''' ali '''kiskocka''') je [[konveksni polieder|konveksni]] [[polieder]] s [[24 (število)|24]]-imi [[stranska ploskev|stranskimi ploskvami]]. Je [[Catalanovo telo]] in [[dualni polieder|dualno]] telo za [[prisekani oktaeder]], ki je [[arhimedsko telo]]. Lahko se ga obravnava kot [[kocka|kocko]], ki ji vsako kvadratno stransko ploskev pokriva [[kvadratna piramida]]. Je tudi [[klitop]] kocke. Imenuje se tudi disdiakisni heksaeder, ki je [[dualni polieder|dual]] [[omniprisekan tetraeder|omniprisekanega tetraedra]]. == Sorodni poliedri in tlakovanja == {|class="wikitable" |- ! rowspan=2|simetrija ! colspan=4|[[seznam grup sferne simetrije|sferna]] ! [[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]] ! colspan=3|hiperbolična... |- ! *232<BR>[2,3]<BR>[[diedrska simetrija|D<sub>3h</sub>]] ! *332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] ! *432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] ! *532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] ! *632<BR>[6,3]<BR>P6m ! *732<BR>[7,3]<BR>&nbsp; ! *832<BR>[8,3]...<BR>&nbsp; ! *∞32<BR>[∞,3]<BR>&nbsp; |- ! red ! 12 ! 24 ! 48 ! 120 ! colspan=4|∞ |- align=center ! prisekane<br>oblike | [[Slika:Hexagonal dihedron.png|60px]]<BR>[[dieder|2.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani tetraeder|3.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani oktaeder|4.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani ikozaeder|5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|60px]]<br>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|60px]]<br>[[prisekano trikotno tlakovanje reda 7|7.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t12.png|60px]]<br>8.6.6 | [[Slika:H2_tiling_23i-6.png|60px]]<br>3.4.∞.4 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] ! {{CDD|node_1|2|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,2} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} ! {{CDD|node_1|3|node_1|4|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} ! {{CDD|node_1|3|node_1|5|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} ! {{CDD|node_1|3|node_1|6|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,6} ! {{CDD|node_1|3|node_1|7|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,7} ! {{CDD|node_1|3|node_1|8|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,8} ! {{CDD|node_1|3|node_1|infin|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,∞} |- |- align=center ! n-kisne<br>oblike | [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|60px]]<BR>[[hozoeder|V2.6.6]] | [[Slika:Triakistetrahedron.svg|60px]]<BR>[[triakisni tetraeder|V3.6.6]] | [[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|60px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] | [[Slika:Pentakisdodecahedron.jpg|60px]]<BR>[[pentakisni dodekaeder|V5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|60px]]<BR>[[triakisno trikotno tlakovanje|V6.6.6]] | [[Slika:Order3 heptakis heptagonal til.png|60px]]<BR>V7.6.6 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] ! {{CDD|node_f1|2|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|4|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|5|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|6|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|7|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|8|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|infin|node}} |} == Glej tudi == * [[disdiakisni triakontaeder]] * [[disdiakisni dodekaeder]] * [[razpolovljeno šestkotno tlakovanje]] * [[sestav treh oktaedrov]] == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=TetrakisHexahedron|title=Tetrakis Hexahedron}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtualni poliedri] v Encyclopedia of Polyhedra {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/conway_notation.html Conwayjeva notacija poliedrov] {{ikona en}} * [http://polyhedra.org/poly/show/35/tetrakis_hexahedron Interaktivni model tetrakisnega heksaedra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828230230/http://polyhedra.org/poly/show/35/tetrakis_hexahedron |date=2008-08-28 }} {{ikona en}} * [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Catalanova telesa]] osj16kcqbnon0vwe8ataqrg93w4xz48 Strmoglavec (ptič) 0 345994 6771113 6608648 2026-10-27T15:53:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771113 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{zapomen|tip bombnika|Strmoglavec}} {{Speciesbox | name = Strmoglavec | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 November 2021">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2018 |title=''Morus bassanus'' |volume=2018 |page=e.T22696657A132587285 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22696657A132587285.en |access-date=12 November 2021}}</ref> | image = Northern Gannet 2006 2.jpg | genus = Morus (ptič) | species = bassanus | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = ''Sula bassana'' {{small|(Linnaeus,&nbsp;1758)}} ''Pelecanus bassanus'' {{small|Linnaeus,&nbsp;1758}} ''Sula americana'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1838</small> | range_map = Basstölpel (Sula bassana) world.png | range_map_caption = Območje razširjenosti }} '''Strmoglavec''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Morus bassanus''''') je [[morski ptič]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[strmoglavci|strmoglavcev]], ki gnezdi ob obalah in na otokih severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. == Opis == [[Slika:Northern Gannet juvenile RWD.jpg|thumb|left|Mladič]] Strmoglavčeva pojava je nezamenljiva, saj je bistveno večji od [[cevonosci|cevonoscev]], s katerimi si deli življenjski prostor, in ima sorazmerno daljše [[rep]], vrat in glavo. V dolžino meri skoraj en meter, preko [[perut]]i pa skoraj dva metra. Odrasli ptiči imajo belo [[operjenost]] z rahlo rumenkasto do rjavkasto obarvanim vrhom glave in črnimi konicami peruti. Pravkar speljani mladiči so po vsem telesu sivo-rjavi, le krovna [[pero|peresa]] so belkasta. S staranjem postajajo vedno bolj beli, pri čemer sta vzorec in obseg bele obarvanosti raznolika, in lahko od daleč spominjajo na odraslega [[veliki viharnik|velikega viharnika]], čeprav so večji tudi od njega. Do zime četrtega leta življenja so že skoraj povsem beli, poleg konic kril so črna le sredinska repna peresa in del primarnih letalnih peres.<ref name="BirdsofEurope">{{navedi knjigo |author=Mullarney, K. s sod. |year=1999 |title=Birds of Europe |location=Princeton |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-05053-8}}</ref> Prehranjuje se z [[ribe|ribami]] in drugimi pelaškimi organizmi (predvsem [[lignji]]), ki jih lovi z značilnim strmim pikiranjem z višine 10 do 40 m, po čemer je dobil tudi ime. Tik pred gladino potegne peruti nazaj in se potopi kot puščica.<ref name="BirdsofEurope"/><ref name="BNA">{{navedi splet |url=http://bna.birds.cornell.edu/bna/species/693 |author=Mowbray, Thomas B. |year=2002 |title=Northern Gannet (''Morus bassanus'') |work=The Birds of North America Online |publisher=Cornell Lab of Ornithology |accessdate=22.12.2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080510075944/http://bna.birds.cornell.edu/bna/species/693 |archive-date=2008-05-10 |url-status=dead}}</ref> [[Oglašanje ptic|Oglaša]] se le v koloniji, z glasnimi, raskavimi klici.<ref name="BirdsofEurope"/> Razmnoževanje je izrazito sezonsko, med marcem in aprilom.<ref name=hbw>{{cite journal |editor1-last=del Hoyo |editor1-first=Josep |editor2-last=Elliott |editor2-first=Andrew |editor3-last=Sargatal |editor3-first=Jordi |editor4-last=Christie |editor4-first=David A |editor5-last=de Juana |editor5-first=Eduardo |year=2020 |title= Northern Gannet (''Morus bassanus'') |journal=Handbook of the Birds of the World Alive | url=https://www.hbw.com/species/northern-gannet-morus-bassanus |publisher=Lynx Edicions |location=Barcelona |doi=10.2173/bow.norgan.01 |access-date=1 June 2018 |url-access=subscription }}</ref> Par ostane skupaj več gnezditvenih sezon in ves čas zaseda isto gnezdo; ob srečanju na gnezdu se pozdravljata z ritualiziranim trkanjem s [[kljun]]i ter medsebojnim čiščenjem perja na glavi in vratu.<ref name="BNA"/> == Življenjski prostor in razširjenost == [[Slika:Tölpelperce.jpg|thumb|left|Kolonija strmoglavcev na otoku Bonaventure]] Strmoglavci gnezdijo v velikih kolonijah na strmih skalnatih obalah in nedostopnih skalnatih otočkih v severnem Atlantiku, le občasno tudi na celini.<ref name="iucn">{{IUCN|id=106003652 |title=''Morus bassanus'' | assessors=[[BirdLife International]] |version=2012.1 |year=2012 |accessdate=22.12.2012}}</ref> Največja znana kolonija, ki je leta 2009 štela 60.000 parov, je na otoku [[Bonaventure]] v [[Kanada|kanadski]] provinci [[Québec]],<ref>{{cite journal | title= Population dynamics of Northern Gannets in North America, 1984–2009 | last1=Chardine| first1= John W. | last2= Rail | first2= Jean-François | last3= Wilhelm | first3= Sabina | journal= Journal of Field Ornithology | year= 2013 |volume=84| issue=2| pages=187–92 | doi=10.1111/jofo.12017 | doi-access= free }}</ref> vendar je največji del gnezdeče [[populacija (ekologija)|populacije]] skoncentriran na zahodu [[Škotska|Škotske]].<ref name="BirdsofEurope"/> Celotno populacijo ocenjujejo na približno milijon osebkov, zato ne velja za ogroženega.<ref name="iucn"/> Izven obdobja gnezditve se osebki klatijo širom severnega Atlantika in po zahodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Odrasli strmoglavci se pogosteje zadržujejo znotraj gnezditvenega območja, mladiči pa se pogosteje podajo do robov območja razširjenosti.<ref name="iucn"/> V [[Sloveniji]] je bila vrsta prvič opažena pozimi 2006 nad morjem pred [[Piran]]om, pogosteje pa strmoglavce videvajo v sosednji [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] v [[Italija|Italiji]], kjer ima vrsta status domnevno rednega selivca.<ref>{{navedi revijo |author=Hanžel, Jurij |year=2008 |title=Strmoglavec ''Morus bassanus'' - nova vrsta v avifavni Slovenije |journal=[[Acrocephalus]] |volume=29 |issue=138/139 |pages=181–183}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Morus bassanus|strmoglavec}} * {{InternetBirdCollection|northern-gannet-sula-bassana}} {{Taxonbar|from=Q26675}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Strmoglavci (družina)]] [[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] oi0pwf2vwcr2wce6in95mhkpyvhefu7 Predloga:Requested edit 10 352117 6771369 3989236 2026-10-28T08:57:42Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:Uredi zaščiteno]] 6771369 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Uredi zaščiteno]] 9unbg54426lotoa2jos3zf7r3py39a2 Predloga:Ansambli RTVSLO 10 352414 6771123 5605746 2026-10-27T16:34:15Z JoMK 240261 6771123 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Ansambli RTVSLO | title = [[Glasba|<span style="color:#FFFFFF;">Glasbeni</span>]] [[ansambel|<span style="color:#FFFFFF;">ansambli</span>]] [[RTV Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">RTV Slovenija</span>]] | listclass = hlist |image = | bodystyle = border:2px solid #0067B1; | titlestyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | groupstyle = text-align:center; background:#B7D1EC; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = delujoči ansambli | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = stalna zasedba | list1 = [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] (*1955) • [[Big Band RTV Slovenija]] (*1945) • [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija]] (*1957) • [[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija]] (*1957) | group2 = projektni ansambli | list2 = [[Komorni zbor RTV Slovenija]] (*2005) • [[Godalni orkester RTV Slovenija]] (sekcija Simfoničnega orkestra) • [[Revijski orkester RTV Slovenija]] (člani Big banda in Simfoničnega orkestra) }} | group2 = bivši ansambli | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nedelujoči ansambli | list1 = [[Zbor cicibanov RTV Slovenija]] (?–2006) • [[Pihalni kvintet RTV Ljubljana]] (1958-1990) • [[Radijski godalni kvartet]] (1958–1970) • [[Slovenski godalni kvartet]] (1968–1980) • [[Ljubljanski godalni kvartet]] (*1985–) • [[Komorni orkester RTV Ljubljana]] (1974–1978) | group2 = predhodniki današnjih ansamblov | list2 = [[Plesni orkester Radia Ljubljana]] (PORL) • [[Zabavni orkester Radia Ljubljana]] (ZORL) • [[Komorni zbor RTV Slovenija]] (1937–2005) • [[Radio kvartet Radia Ljubljana|Radio kvartet]] (1928–1931) • [[Salonski kvintet Radia Ljubljana|Salonski kvintet]] (1931–1933) • [[Radio Orkester Radia Ljubljana|Radio Orkester]] (1928–1931) }} | belowstyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | below = Ansambli z izjemo komornih skupin delujejo pod vodstvom organizacijske enote Glasbena produkcija. }}<noinclude> [[Kategorija:Ansambli Radiotelevizije Slovenija]] </noinclude> idzy1lnv5r6s8u0gd75jtjhrc53ofyi Predloga:RTVSLO 10 359122 6771120 5381936 2026-10-27T16:25:42Z JoMK 240261 6771120 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = RTVSLO | title = Programi [[RTV Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">RTV Slovenija</span>]] | listclass = hlist | image = | bodystyle = border:2px solid #0067B1; | titlestyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | groupstyle = text-align:center; background:#B7D1EC; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = Radio Slovenija | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nacionalni radijski programi <br> (sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]]) | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = | list1 = * 1. program: [[A1 (radio)|Prvi program]] * 2 program: [[Val 202]] * 3. program: [[Ars (radio)|Program Ars]] }} | group2 = regionalni radijski programi | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = sedež v [[Koper|Kopru]] | list1 = * [[Radio Koper]] * [[Radio Capodistria]] | group2 = sedež v [[Maribor]]u | list2 = * [[Radio Maribor]] * ''[[Radio Slovenia International]]'' (RSI) | group3 = sedež v [[Lendava|Lendavi]] | list3 = * [[Pomurski madžarski radio]] (MMR) }} }} | group2 = Televizija Slovenija | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nacionalni televizijski programi <br> (sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]]) | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = | list1 = * [[TV SLO 1|SLO 1 (HD)]] * [[TV SLO 2|SLO 2 (HD)]] * [[TV SLO 3|SLO 3 (HD)]] }} | group2 = regionalni televizijski programi | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = sedež v Kopru | list1 = * Televizija Koper/Capodistria | group2 = sedež v Mariboru | list2 = * Televizija Maribor }} }} | belowstyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | below = Multimedijski predvajalnik [[Multimedijski center RTV Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">MMC RTV SLO</span>]] omogoča ogled programov SLO 1, SLO 2, SLO 3, TV Koper/Capodistria, TV Maribor in MMC TV na spletu. Omogoča tudi izbirno iskanje in uporabo arhivskih vsebin. <br> ''*RSI je radijski program, namenjen tujim poslušalcem v Sloveniji in je dostopen nacionalno'' }}<noinclude> [[Kategorija:Televizijske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] </noinclude> rlrq46eierk3df5h8mqneeczb71gvaw 6771121 6771120 2026-10-27T16:29:18Z JoMK 240261 6771121 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = RTVSLO | title = Programi [[RTV Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">RTV Slovenija</span>]] | listclass = hlist | image = [[Slika:Rtv slo.png|120px|link=RTV Slovenija|Logotip RTV Slovenija]] | bodystyle = border:2px solid #0067B1; | titlestyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | groupstyle = text-align:center; background:#B7D1EC; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = Radio Slovenija | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nacionalni radijski programi <br> (sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]]) | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = | list1 = * 1. program: [[A1 (radio)|Prvi program]] * 2 program: [[Val 202]] * 3. program: [[Ars (radio)|Program Ars]] }} | group2 = regionalni radijski programi | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = sedež v [[Koper|Kopru]] | list1 = * [[Radio Koper]] * [[Radio Capodistria]] | group2 = sedež v [[Maribor]]u | list2 = * [[Radio Maribor]] * ''[[Radio Slovenia International]]'' (RSI) | group3 = sedež v [[Lendava|Lendavi]] | list3 = * [[Pomurski madžarski radio]] (MMR) }} }} | group2 = Televizija Slovenija | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nacionalni televizijski programi <br> (sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]]) | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = | list1 = * [[TV SLO 1|SLO 1 (HD)]] * [[TV SLO 2|SLO 2 (HD)]] * [[TV SLO 3|SLO 3 (HD)]] }} | group2 = regionalni televizijski programi | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = sedež v Kopru | list1 = * Televizija Koper/Capodistria | group2 = sedež v Mariboru | list2 = * Televizija Maribor }} }} | belowstyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | below = Multimedijski predvajalnik [[Multimedijski center RTV Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">MMC RTV SLO</span>]] omogoča ogled programov SLO 1, SLO 2, SLO 3, TV Koper/Capodistria, TV Maribor in MMC TV na spletu. Omogoča tudi izbirno iskanje in uporabo arhivskih vsebin. <br> ''*RSI je radijski program, namenjen tujim poslušalcem v Sloveniji in je dostopen nacionalno'' }}<noinclude> [[Kategorija:Televizijske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] </noinclude> g3e0demo7s5s2spgiwujfg0dup9l7zh 6771127 6771121 2026-10-27T16:53:37Z Yerpo 8417 izogib preusmeritvam 6771127 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = RTVSLO | title = Programi [[Radiotelevizija Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">RTV Slovenija</span>]] | listclass = hlist | image = [[Slika:Rtv slo.png|120px|link=Radiotelevizija Slovenija|Logotip RTV Slovenija]] | bodystyle = border:2px solid #0067B1; | titlestyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | groupstyle = text-align:center; background:#B7D1EC; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = Radio Slovenija | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nacionalni radijski programi <br> (sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]]) | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = | list1 = * 1. program: [[A1 (radio)|Prvi program]] * 2 program: [[Val 202]] * 3. program: [[Ars (radio)|Program Ars]] }} | group2 = regionalni radijski programi | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = sedež v [[Koper|Kopru]] | list1 = * [[Radio Koper]] * [[Radio Capodistria]] | group2 = sedež v [[Maribor]]u | list2 = * [[Radio Maribor]] * ''[[Radio Slovenia International]]'' (RSI) | group3 = sedež v [[Lendava|Lendavi]] | list3 = * [[Pomurski madžarski radio]] (MMR) }} }} | group2 = Televizija Slovenija | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#D2E3F4; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = nacionalni televizijski programi <br> (sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]]) | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = | list1 = * [[TV SLO 1|SLO 1 (HD)]] * [[TV SLO 2|SLO 2 (HD)]] * [[TV SLO 3|SLO 3 (HD)]] }} | group2 = regionalni televizijski programi | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = text-align:center; background:#E4EEF9; | liststyle = background:#F2F7FC; | group1 = sedež v Kopru | list1 = * Televizija Koper/Capodistria | group2 = sedež v Mariboru | list2 = * Televizija Maribor }} }} | belowstyle = background:#0067B1; color:#FFFFFF; | below = Multimedijski predvajalnik [[Multimedijski center RTV Slovenija|<span style="color:#FFFFFF;">MMC RTV SLO</span>]] omogoča ogled programov SLO 1, SLO 2, SLO 3, TV Koper/Capodistria, TV Maribor in MMC TV na spletu. Omogoča tudi izbirno iskanje in uporabo arhivskih vsebin. <br> ''*RSI je radijski program, namenjen tujim poslušalcem v Sloveniji in je dostopen nacionalno'' }}<noinclude> [[Kategorija:Televizijske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] </noinclude> o6sv7p2qb5xp88ye2i52a3572rfp3yo Mérida, Španija 0 366243 6771135 6755801 2026-10-27T17:05:28Z Ljuba24b 92351 np 6771135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/1/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Merida Roman Theatre1 modified.jpg | caption1 = [[Rimsko gledališče (Mérida)|Rimsko gledališče]] | image2 = Temple of Diana in Mérida (cropped 2).jpg | caption2 = Dianin tempelj | image3 = Merida Co-cathedral 2023 - south façade panorama.jpg | caption3 = [[Sostolnica v Méridi, Španija|Sostolnica]] | image4 = Acueducto - panoramio (1) edited.jpg | caption4 = [[Acueducto de los Milagros]] | image5 = Merida - 054 (30617208431) edited.jpg | caption5 = Bazilika sv. Eulalia | image6 = Roman Bridge of Mérida 2023.jpg | caption6 = [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] | image7 = Puente en Mérida cropped.jpg | caption7 = [[most Luzitanija]] }} | imagesize = | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |pushpin_map= Španija |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Antonio Rodríguez Osuna (2015) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= |established_date2= |established_title3= |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_metro_km2= |population_as_of= 2025 |population_note=<ref>National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025" [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525]</ref> |population_total= 60.225 |population_density_km2= auto |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|lang|Pronunciation of Mérida in Spanish.ogg}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''[[Ruta de la Plata]]'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US |archive-date=2023-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230428100324/https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |url-status=dead }}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mérida, Španija| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} 9clsnv3lzenfni5d28hm7ywdz7mni4a Estremadura 0 366487 6771034 6770693 2026-10-27T12:56:22Z Ljuba24b 92351 dp, np 6771034 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Estremadura | official_name = Extremadura | native_name_lang = | other_name = | type = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | caption = Pogled na staro obzidje gradu Trujillo, usmerjen proti severu | image_flag = Flag of Extremadura with COA.svg | flag_size = | image_shield = Escudo de Extremadura.svg | shield_size = 70px | nickname = | motto = | anthem = ''Himno de Extremadura''<br /> {{smaller|''Himna Ekstremadure''}} | image_map = [[File:Extremadura in Spain (including Canarias).svg|275px|Karta Estremadure]] | map_caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|39|-6|region:ES-EX_type:adm1st_source:GNS-enwiki|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = | seat_type = glavno mesto | seat = [[Mérida, Španija|Mérida]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Badajoz]] | parts_type = [[Španske province|Provinca]] | parts_style = para | parts = | p1 = Cáceres | p2 = Badajoz | government_footnotes = | government_type = Prenesena oblast v ustavni monarhiji | governing_body = Junta de Extremadura | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = María Guardiola | leader_title1 = Zakonodajno telo | leader_name1 = Skupščina Ekstremadure | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web |url=https://www.ign.es/web/ign/portal/ane-datos-geograficos|title=Información Geográfica Destacada|trans-title=Geographical information data|lang=es|publisher=Instituto Geográfico Nacional (Spain) (IGN)}}</ref> | area_total_km2 = 41.633,60 | area_rank = 5. v Španiji | area_note = 8,2 % Španije | elevation_max_m = | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|url=https://www.ine.es/dynt3/inebase/en/index.htm?padre=10607&capsel=11555|title=Annual population census 2021-2025|publisher=[[National Statistics Institute (Spain)|INE]]}}</ref> | population_total = 1.053.345 | population_as_of = 2025 | population_rank = 13. | population_density_km2 = auto | population_demonyms = Estremadurčan/ka<br/>''extremeño'' (m), ''extremeña'' (ž) | population_note = 2,1 % Španije | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=www.ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = Skupaj | demographics2_info1 = €26.574 mrd (2024) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = €25.246 (2024) | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = Območna koda | area_code = | geocode = | iso_code = ES-EX | established_title = Statut o avtonomiji | established_date = 26. februar 1983 |latd=39 |latm=0 |lats=|latNS=N |longd=6 |longm=0 |longs=|longEW=W |HDI_year = 2025 |HDI = 0,876 |HDI_rank = 17. |HDI_ref =<ref name="GlobalDataLab">{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/ESP/?levels=1+4&years=2022&interpolation=0&extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2025-01-28}}</ref> | website = {{URL|http://www.juntaex.es}} | footnotes = }} '''Estremadura''' (estremadursko in falsko ''Extremaúra'', {{lang-es|Extremadura}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] v zahodni [[Španija|Španiji]] s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom [[Mérida, Španija|Mérida]]. Na zahodu meji na [[Portugalska|Portugalsko]], na severu na [[Kastilija in Leon|Kastilijo in Leon]] (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na [[Andaluzija|Andaluzijo]] (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastilijo - Mančo (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je [[španščina]]. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Estremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional). ==Zgodovina== [[File:Merida Roman Theatre1.jpg|thumb|upright=1.2|Arheološki rimski ansambel v Méridi (''[[Emerita Augusta]]''), glavnem mestu rimske province Hispania Lusitana]] V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo območje, ki je danes znano kot avtonomna skupnost Ekstremadura, del [[Luzitanija|Luzitanije]] – rimske province, ki je obsegala večino današnje [[Portugalska|Portugalske]] (z izjemo severnega dela, danes znanega kot regija Norte) ter osrednji zahodni del današnje Španije. Mérida (danes glavno mesto Ekstremadure) je postala prestolnica rimske province Luzitanije in eno najpomembnejših mest v Rimskem cesarstvu. Tako kot večino [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] so tudi to ozemlje v začetku 8. stoletja [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojili Omajadi]]. V okviru [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] in pozneje kalifata je območje večinoma predstavljalo teritorialno enoto (''kūra'') znotraj takratnih državnih tvorb, katerih središče je bila Mérida. Po propadu kalifata v začetku 11. stoletja – v obdobju, znanem kot ''fitna'' v [[Al Andaluz]]u – in posledičnem razpadu na številne kratkotrajne državice (t. i. ''[[taifa]]''), je večina ozemlja današnje Ekstremadure postala del (prve) taife Badajoz (''Baṭalyaws''). Središče te državice je bilo istoimensko mesto, ustanovil pa jo je Sapur, pripadnik skupine ''[[saqaliba]]'', ki ga je pred tem osvobodil [[Al Hakam II.]]{{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=102}} [[File:Toro de Plasencia.jpg|thumb|right|upright=1.2|Prizor z bikom v Plasencii, upodobljen v zbirki ''Cantigas de Santa Maria'']] Po drugi strani so kraljevine Leon, Kastilja in Portugalska (zlasti prva) v 11. in 12. stoletju prodirale na to ozemlje. To se je kazalo v dogodkih, kot so bila zaporedna osvajanja Corie s strani Leona (leta 1079{{Sfn|García Fitz|2002|p=47}} in 1142{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=14}}), poskusi Portugalske za širitev prek porečja reke Guadiane v drugi polovici 12. stoletja{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=18}} ter kastiljska ustanovitev mesta Plasencia leta 1186.{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=20}} Vendar pa so ta prizadevanja spremljali tudi neuspehi, ki so bili posledica prodorov [[Almoravidi|Almoravidov]] in [[Almohadi|Almohadov]]; slednji so med drugim povzročili propad prve in druge taife Badajoz in sicer v letih 1094 oziroma 1150.{{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=103}} V času Almohadov je njihova ofenziva leta 1174 odpravila leonsko oblast v vseh utrdbah južno od reke Tajo (vključno s Cáceresom).{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=19}} Po katastrofalnem porazu Almohadov v bitki pri Las Navas de Tolosa leta 1212 so preostali deli današnje Estremadure, ki so bili pod muslimansko oblastjo, prešli v roke vojsk pod poveljstvom leonskega kralja Alfonza IX. – to velja za Alcántaro (1214),{{sfn|Villarroel Escalante|2008|p=1257}} Cáceres (1227–1229),{{sfn|Bullón de Mendoza|2001|p=46}} Mérido (1230){{Sfn|Porrinas González|2018|p=651}} in Badajoz (1230){{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=101}}. Kasneje so vojaška reda Santiago in Alcántara – v imenu kastiljskega kralja Ferdinanda III. – zavzela še Trujillo (1232){{sfn|Pino García|1985|p=381}} in Medellín (1234).{{sfn|Díaz Gil|2010|p=211}} Do leta 1248 so kristjani osvojili še zadnje utrdbe v Spodnji Estremaduri.{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=27}} V poznem srednjem veku je ozemlje današnje regije obsegalo posesti (t. i. ''mayorazgos'') vojaških redov Santiago in Alcántara (približno polovica ozemlja), plemiška gospostva (približno četrtina ozemlja) ter mesta v neposredni kraljevi lasti (preostala četrtina ozemlja).{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=238}} Med 15. in 16. stoletjem je prvotni pomen pojmov »leonska« in »kastiljska« Estremadura zbledel, ime pa se je sčasoma začelo nanašati na ozemlje današnje regije.{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=230}} Kljub temu na tem območju ni bilo skupnih vladnih ali upravnih institucij.{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=239}} Med letoma 1570 in 1572 je krona na to območje prisilno naselila približno 11.000 moriskov; šlo je za del izgona prebivalcev Granade po zadušitvi upora v Alpujarrasu.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=89}} Naseljevanje je potekalo precej kaotično, vendar so se pri določanju lokacij za naselitev granadskih moriskov izognili krajem, kjer je že živelo »nevarno« število moriskov (kot so Hornachos, Magacela in Benquerencia).{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=93}} Dve generaciji pozneje, leta 1609, se je začel izgon moriskov iz regije; prvi so bili na vrsti moriski iz Hornachosa, kar je predstavljalo prvi izgon v okviru Kastiljske krone.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=114}} Do septembra 1610 je bila izgnana že približno dve tretjini moriskov iz Estremadure, do leta 1611 pa je njihovo število doseglo 12.776.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=117}} Tisti, ki so se izognili prvim ukazom o izgonu, so se sklicevali na to, da so »dobri kristjani«, ali pa so uveljavljali status »starih moriskov«. Še leta 1612 so poročali o prisotnosti moriskov v mestih Trujillo, Mérida in Plasencia.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|pp=117–118}} [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|right|upright=1.2|Panorama mesta Badajoz iz 17. stoletja]] Ozemlje, ki je ležalo na najprimernejši poti med osrednjo planoto ([[Osrednja Mezeta]]) in Portugalsko, je hudo trpelo zaradi vojskovanja med portugalsko restavracijsko vojno (1640–1668).{{Sfn|García Barriga|2008|p=31}} Za to obdobje niso bila značilna premikanja velikih vojsk, temveč plenjenje, manjši spopadi, vpadi ter uničevanje gospodarskih virov in naselij na obeh straneh meje (t. i. ''Raya'').] Vse večji pomen utrjenega mesta Badajoz (ki leži na pol poti med Lizbono in Madridom) je – v povezavi z ustanovitvijo generalnega kapitanata Estremadure – okrepil vpliv vojske v tej regiji.{{Sfn|Naranjo Sanguino|Roso Díaz|Ruiz Rodríguez|2013|p=25}} Do konca 18. stoletja je podeželje Estremadure propadalo in se znašlo v globoki krizi. Delež zemljišč, namenjenih poljedelstvu, se je zmanjševal. Širitev živinoreje je privedla do nastanka novih pašnikov, kar je še poglobilo strukturno težavo, ki je izvirala iz izjemno visoke koncentracije zemljiške posesti. Ob koncu starega reda (''Ancien Régime'') so imeli duhovščina, občinski sveti in kraljeva vojska večji pomen kot plemstvo, katerega vloga je bila tedaj že manjša.{{Sfn|Naranjo Sanguino|Roso Díaz|Ruiz Rodríguez|2013|p=25}} Železniško omrežje se je razvilo v drugi polovici 19. stoletja. Septembra 1863 je v Badajoz iz portugalskega mesta Elvas prispel potniški vlak. To je bil prvi vlak v regiji in prva mednarodna povezava na Iberskem polotoku.<ref>{{cite web|url=https://www.hoy.es/extremadura/frontera-records-20200706002133-ntvo.html|website=[[Hoy (Extremadura)|Hoy]]|title=La frontera de los récords|date=6 July 2020|first=J.R.|last=Alonso de la Torre}}</ref>{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|p=446}} Leta 1866 je bila dokončana proga Badajoz–Ciudad Real, ki je omogočila povezavo z Madridom.{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|pp=448–449}} Proga Madrid–Valencia de Alcántara, nova povezava, ki je potekala skozi provinco Cáceres, je bila v celoti dokončana leta 1881.{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|pp=453}} Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] (1936–1939) je nacionalistična enota »Columna Madrid« avgusta 1936 hitro napredovala skozi provinco Badajoz, pri čemer je za seboj pustila neusmiljeno represijo in številne žrtve.{{Sfn|Chaves Palacios|2007|pp=205–206}} Badajoz je bil španska provinca, ki je med vojno in v neposrednem povojnem obdobju utrpela sorazmerno največ žrtev zaradi frankistične represije; v provinci je bilo izvedenih približno 12.000 usmrtitev (od skupno 14.000 v celotni regiji), medtem ko je bilo žrtev republikanske represije približno 1600.{{Sfn|Chaves Palacios|2007|p=205}} Sredi 20. stoletja je frankistična diktatura v regiji izvajala politiko kolonizacije in agrarne reforme z namenom spodbujanja gospodarstva. Pri tem so na tisoče hektarjev suhih kmetijskih površin preoblikovali v namakana zemljišča, Nacionalni inštitut za kolonizacijo (INC) pa je poskrbel tudi za ustanovitev 63 novih naselij.ref>{{Cite journal|url=https://www.mapa.gob.es/es/ministerio/publicaciones-archivo-biblioteca/mediateca/coloniz-extremadura-abujeta_tcm30-440811.pdf|title=Los pueblos de colonización de Extremadura. Evolución y estado, medio siglo después de su construcción|first=Esther|last=Abujeta|journal=Dominación y (Neo-)extractivismo|page=71}}</ref> V drugi polovici 20. stoletja je prišlo do množičnega izseljevanja prebivalstva z podeželja – tako v industrijska območja Španije (kar se je začelo že leta 1955) kot v bogatejše evropske države (kot so Nemčija, Francija in Švica). Ti procesi so se zlasti okrepili po letu 1959, ko je bil sprejet stabilizacijski načrt (v primeru selitev v tujino pa tudi po sklenitvi dvostranskih sporazumov z državami gostiteljicami).{{Sfn|Cayetano Rosado|2007|pp=1290; 1309}} Regija je v naslednjih letih utrpela hud demografski udarec, saj jo je zapustilo skoraj 40 % prebivalstva, predvsem mladih.{{sfn|Cayetano Rosado|2007|p=1309}} Z zakonom iz leta 1978 je bil v Estremaduri ustanovljen predavtonomni vladni organ (''Junta Regional de Extremadura''), ki je imel pristojnosti nad provincama Badajoz in Cáceres.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=545}} Leta 1980 se je začela priprava osnutka regionalnega statuta o avtonomiji, kar je bil prvi korak k temu, da je Estremadura postala ena od španskih avtonomnih skupnosti.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=544}} Besedilo je uspešno prestalo zadnjo oviro, ko je bilo leta 1982 sprejeto kot organski zakon.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=545}} Prve volitve v Skupščino Estremadure so potekale maja 1983. ==Geografija== Edtremadura leži na Južni planoti med 37° 57' in 40° 29' S zemljepisne širine ter 4° 39' in 7° 33' Z zemljepisne dolžine in je del Centralne planote ([[Osrednja Mezeta]]) in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost. ===Topografija=== Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (ali El Torreón) (2401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Na območju, ki ga pogosto imenujejo ''extremadurska Mezopotamija'', se dviga gorovje Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |title=Pico la Villuerca |accessdate=2013-12-16 |archive-date=2013-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216082427/http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |url-status=dead }}</ref> Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Edtremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1104 m). ===Hidrografija=== V Edtremaduri so štiri različna porečja: *Porečje reke [[Tajo]] z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega. *Drugo je porečje reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel. *Porečje reke [[Guadalquivir]], ki v Estremaduri obsega 1411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja. *Porečje Duera meri v Estremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja. [[Slika:Monfrague pan.jpg|thumb|700px|center|Reka Tajo v Narodnem parku Monfragüe]] ==Podnebje== Večji del Estremadure ima [[sredozemsko podnebje]] z vročimi poletji (oznaka ''Csa'' po Köppnovi podnebni klasifikaciji), v nekaterih območjih pa prevladuje hladno polsušno podnebje (oznaka ''BSk'' po Köppnovi podnebni klasifikaciji).<ref>{{Cite web |title=Evolucion de los climas de Köppen en España en el periodo 1951-2020 | url=https://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/recursos_en_linea/publicaciones_y_estudios/publicaciones/NT_37_AEMET/NT_37_AEMET.pdf |access-date=2024-05-04 |website=Agencia Estatal de Meteorologia}}</ref> Izjema je njen severni del, ki ima [[podnebje|celinsko podnebje]]. Na severozahodu je zaradi vpliva [[Atlantik]]a celinsko podnebje bolj milo. Povprečne letne temperature v Estremaduri so na splošno nekoliko višje kot v večjem delu notranjosti Iberskega polotoka, pri čemer je opazen temperaturni gradient v smeri sever–jug.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|p=103}} Letna temperaturna amplituda običajno znaša od 16 do 19 °C. Povprečna letna temperatura je približno 16,4 °C, povprečna letna količina padavin pa znaša okoli 588 mm.<ref>{{cite web|url=https://www.aemet.es/es/datos_abiertos/estadisticas/vigilancia_clima|title=Climate normals 1991-2020|publisher=AEMET|language=es|access-date=10 August 2025}}</ref> V delih gorovja Sistema Central pade več kot 1500 mm padavin, medtem ko v nekaterih delih province Badajoz količina padavin komaj doseže 400 mm.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|pp=103–104}} Poletja so zelo vroča in suha, padavine pa so skoncentrirane v hladnejših mesecih, kar v poletnem času povzroča izrazito pomanjkanje vode.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|pp=104}} ==Prebivalstvo== {| class="toc" cellpadding="0" cellspacing="0" style="width:22%; float:right; text-align:center; clear:all; margin-right:8px; font-size:90%;" ! colspan="8" style="background:black; color:white;"|Najbolj naseljena mesta<ref>INE, Instituto Nacional de Estadística, 1. januar 2006, Real Decreto 1627/2006 z dne 29. decembra 2006.</ref> |- style="background:#efefef;" !width=4% |Velikost !width=87% |Mesto !width=9% |Število prebivalcev |- |1||align=left|Badajoz||align=right|151.565 |- |2||align=left|[[Cáceres]]||align=right|95.026 |- |3||align=left|[[Mérida, Španija|Mérida]]||align=right|57.797 |- |4||align=left|[[Plasencia]]||align=right|41.392 |- |5||align=left|Don Benito||align=right|36.660 |- |6||align=left|Almendralejo||align=right|34.319 |- |7||align=left|Villanueva de la Serena||align=right|26.076 |- |8||align=left|Navalmoral de la Mata||align=right|17.386 |- |9||align=left|Zafra||align=right|16.577 |- |10||align=left|Montijo||align=right|16.267 |} Leta 2025 je prebivalstvo štelo 1.053.345 ljudi, od tega je bilo 49,4 % moških in 50,6 % žensk. Mladoletniki predstavljajo 15,4 % prebivalstva, starejši pa 22,9 %.<ref name="population" /> Po popisu prebivalstva v provincah Kraljevine Kastilje iz leta 1591 je Estremadura štela približno 540.000 prebivalcev, kar je predstavljalo 8 % celotnega prebivalstva Španije. Do leta 1717, ko so v Estremaduri našteli 326.358 prebivalcev, ni bilo izvedenega nobenega drugega popisa. Leta 1833 je število prebivalcev znašalo 547.420.<ref>{{cite book |title=The National Cyclopaedia of Useful Knowledge |date=1848 |publisher=Charles Knight |location=London |page=954|volume=V |edition=First}}</ref> Od tega obdobja dalje je število prebivalcev enakomerno naraščalo vse do 4960-ih. (leta 1960 je bilo 1.406.329 prebivalcev). Po letu 1960 je izseljevanje v gospodarsko uspešnejše dele Španije in Evrope povzročilo zmanjšanje števila prebivalcev. V naselitveni mreži prevladujejo tri občine s 50.000 do 200.000 prebivalci (Badajoz, Cáceres in Mérida), sledijo pa jim Plasencia, somestje Don Benito–Villanueva de la Serena in Almendralejo. Med druge občine z več kot 10.000 prebivalci spadajo Zafra, Montijo, Villafranca de los Barros, Navalmoral de la Mata in Coria.<ref name="caixa">{{Cite web| url=https://www.caixabankresearch.com/sites/default/files/content/file/2019/03/64906_extremadura_cast_definitiu.pdf|page=19; 42–44|title= La economía de la Comunidad Autónoma de Extremadura: diagnóstico estratégico|year=2019|publisher=Caixabank}}</ref> ==Jeziki== {{glavni|Estremadurščina}} Uradni jezik v Estremaduri je [[španščina]]. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo. Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečje [[portugalščina|portugalščine]]. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih estremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti. [[falščina|Jezik fala]], ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Estremadure na meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Estremadurski jezik je soroden z [[leonščina|leonskim]] in [[asturščina|asturskim]] (vsi ti trije jeziki so različice t. i. [[asturleonščina|asturleonščine]]).<ref>[http://www.unesco.es Unesco.es]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno. == Gospodarstvo == Bruto domači proizvod (BDP) Estremadure je leta 2018 znašal 20 milijard evrov, kar je predstavljalo 1,7 % španske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 20.100 evrov oziroma 67 % povprečja EU-27. Extremadura je bila skupnost z drugim najnižjim BDP na prebivalca v Španiji pred Melillo.<ref>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat|date=5 March 2020|access-date=26 June 2024}}</ref> Izvozno blago (večinoma hrana in polizdelki) se pošilja predvsem na evropski trg, vendar se je v letih 2010 povečeval delež izvoznih destinacij zunaj EU. Trgovinska bilanca je na splošno pozitivna. Stopnja brezposelnosti je leta 2022 znašala 17,3 %, kar je bistveno manj kot v prejšnjem desetletju.<ref>{{Cite web|url= https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00010/default/table?lang=en|title=Unemployment rate by NUTS 2 regions |website=Eurostat|date=13 June 2024|access-date=26 June 2024}}</ref> === Kmetijstvo === [[File:Cerdos ibericos.jpg|thumb|left|Iberski prašiči v Estremaduri]] [[File:LA VERA.CACERES 2.010 plantacion de tabaco - panoramio.jpg|thumb|Polje tobaka v pokrajini La Vera]] Na tem območju se prosto gibljejo črni iberski prašiči, ki se hranijo z [[želod]]om v hrastovih gozdovih. Te prašiče uporabljajo za pripravo sušene šunke, znane kot ''[[Jamón Ibérico]]''. Višji kot je delež želoda v prehrani prašičev, dragocenejša je šunka. Tako lahko na primer ''jamón ibérico'', pridobljen iz prašičev, katerih prehrano je sestavljalo vsaj 90 % želoda, doseže več kot dvakrat višjo ceno od šunke, pri kateri je delež želoda v prehrani prašičev v povprečju znašal manj kot 70 %. V ZDA je bil uvoz šunke ''jamón ibérico'' neposredno iz Estremadure – v kosu s kostjo – do približno leta 2005 prepovedan. Ker je bilo v ZDA dovolj restavracij, ki so povpraševale po tej specialiteti, se je Španija odločila za izvoz šunke brez kosti, kar je bilo v skladu z zdravstvenimi predpisi ameriškega ministrstva za kmetijstvo (in je tako še danes). 85 občin v Estremaduri spada pod okrilje zaščitene označbe porekla (ZOP) ''Dehesa de Extremadura'', ki ščiti šunke in plečke (''jamones'' in ''paletas'' – zadnje in sprednje prašičje noge), pridobljene iz iberskih prašičev ter križancev med iberskimi prašiči in pasmo Duroc-Jersey.<ref>{{Cite web|url=https://www.hoy.es/agro/201605/31/municipios-dehesa-extremadura-20160531175846.html|website=Hoy|title=85 municipios en la D.O. Dehesa de extremadura|date=31 May 2016}}</ref> Leta 2021 je Estremadura proizvedla približno 98 % vsega [[tobak]]a v Španiji in bila s tem vodilna evropska regija na tem področju.<ref name=tobacco>{{Cite web|url=https://www.eleconomista.es/next-generation/noticias/11326094/07/21/Un-eslabon-imprescindible-Extremadura-produce-el-98-del-tabaco-que-se-cultiva-en-Espana.html|website=El Economista|title=Un eslabón imprescindible: Extremadura produce el 98% del tabaco que se cultiva en España|date=4 September 2021}}</ref> Pridelava tobaka je osredotočena na območjih La Vera in Campo Arañuelo. Pridelava [[paradižnik]]a (leta 2017 je znašala 2.122.000 ton) je skoncentrirana predvsem ob rečnih bregovih rek Guadiana ter Alagón-Árrago.<ref>{{Cite web|url=https://www.hoy.es/agro/extremadura-logra-mejor-20180311002242-ntvo.html|website=Hoy|title=Extremadura logra su mejor campaña de tomate al crecer un 13% en 2017|date=11 March 2018|first=Celestino J.|last=Vinagre}}</ref> Velik del regije spada pod zaščiteno označbo porekla (ZOP) ''Ribera del Guadiana'', ki se deli na vinorodne podregije Ribera Alta, Tierra de Barros, Matanegra, Ribera Baja, Montánchez in Cañamero.{{Sfn|Piñero Chacón|1999|pp=201–202}} Ta ZOP ščiti vina, pridelana iz različnih sort črnega in belega grozdja.{{Sfn|Piñero Chacón|1999|p=202}} Leta 2021 je bila Estremadura za [[Andaluzija|Andaluzijo]] druga največja regija za pridelavo riža v Španiji.<ref name=efeagro>{{Cite web|url=https://www.efeagro.com/noticia/sector-arroz-espana-futuro/| website=EfeAgro|publisher=EFE|date=11 May 2021|title=El sector del arroz en España teme por su futuro pese a los buenos precios}}</ref> Zaradi suše in velike porabe vode na riževih poljih se od konca desetletja 2010 daje prednost riževim poljem brez namakanja.<ref>{{Cite web|url=https://www.efe.com/efe/andalucia/economia/la-sequia-meteorologica-pasa-factura-al-algodon-y-los-herbaceos-del-suroeste/50001111-4560655|website=[[EFE]]|title=La sequía meteorológica pasa factura al algodón y los herbáceos del suroeste|date=12 June 2021}}</ref> Estremadura je, skupaj z Murcio, pomembna proizvajalka paprike, ki je v prvi vrsti namenjena španskemu trgu. Papriko gojijo v okviru zaščitene označbe porekla (ZOP) ''Pimentón de la Vera'', ki obsega območja (''comarcas'') La Vera, Campo Arañuelo, Valle del Ambroz in Valle del Alagón. V letu 2020 je bilo v okviru te ZOP pridelanih 3860 ton. == Glej tudi == * [[Estremadurski nacionalizem]] == Sklici == {{sklici}} ;Bibliography * {{Cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIX/2013/T.%20LXIX%20n.%201%202013%20en.-abr/63044.pdf|journal=Revista de Estudios Extremeños|year=2013|volume=69|issue=1|title=La llegada del ferrocarril a Extremadura: una época de especulación y corrupción|first=Antonio|last=Blanch Sánchez|issn=0210-2854|pages=437–460}} * {{cite journal|url=http://revistas.ucm.es/index.php/MILT/article/viewFile/MILT0101120039A/3316|pages= 39–52|number=15|year=2001|journal=Militaria. Revista de Cultura Militar|issn=0214-8765|title=Las Órdenes Militares en la Reconquista de Extremadura|first=Alfonso|last=Bullón de Mendoza|format=pdf}} * {{cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIII/2007/T.%20LXIII%20n.%203%202007%20sept.-dic/RV001314.pdf|title=Emigración extremeña durante el desarrollismo español (1961-1975)|first=Moisés|last=Cayetano Rosado|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|volume=63|issue=3|year=2007|pages=1275–1310}} * {{Cite book|chapter-url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/793307.pdf|first=Julián|last=Chaves Palacios|title=Actas del III Simposio de Historia Actual: Logroño, 26-28 de octubre de 2000|volume=2|year=2002|isbn=84-95747-23-5|pages=531–548|chapter=Desarrollo democrático. Extremadura y su estatuto autonómico (1977-1983)|publisher=Instituto de Estudios Riojanos }} * {{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/pdf/5215/521552316011.pdf|first=Julián|last=Chaves Palacios|title=La represión en la guerra civil: últimas aportaciones bibliográficas y movimientos sociales por la memoria|journal=Pasado y Memoria. Revista de Historia Contemporánea|issue=6|year=2007|pages=191–211|location=San Vicente del Raspeig|publisher=Universidad de Alicante|doi=10.14198/PASADO2007.6.11}} * {{cite book|last1=Clemente Ramos|first1=Clemente|last2=Montaña Conchiña|first2=Juan Luis de la|year=2000|chapter-url=https://www.academia.edu/11086955|chapter=Repoblación y ocupación del espacio en Extremadura (1142-c. 1350)|title=Actas de las I Jornadas de Historia Medieval de Extremadura|location=Cáceres|pages=11–38}} * {{cite journal|last=Díaz Gil|year=2010|title=La orden de Alcántara y La Serena (1234-1259)|first=Fernando|journal=Studia historica. Historia medieval|issn=0213-2060|number=28|pages=207–215|format=pdf|url=http://revistas.usal.es/index.php/Studia_H_Historia_Medieval/article/viewFile/7668/8917|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010121904/http://revistas.usal.es/index.php/Studia_H_Historia_Medieval/article/viewFile/7668/8917|archive-date=2014-10-10}} * {{Cite journal|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXV/2009/T.%20LXV%20n.%201%202009%20en.-abr/RV12677.pdf|year=2009|last=Domené Sánchez|first=Domingo|title=Fueros y privilegios del Badajoz medieval|issue=1|volume=LXV|pages=101–142}} * {{Cite journal|year=2008|title=Sociedad y conflicto bélico en la Edad Moderna: Extremadura ante la guerra con Portugal, 1640-1668|journal=Norbes. Revista de Historia|volume=27|issn=0213-375X|pages=29–47|url=https://core.ac.uk/download/pdf/304880388.pdf|first=Felicísimo|last=García Barriga}} * {{cite book |title=Relaciones políticas y guerra: la experiencia castellano-leonesa frente al Islam, siglos XI-XIII|url=https://books.google.com/books?id=3o0CJVLbZKIC|last=García Fitz|first=Francisco|publisher=Universidad de Sevilla|year=2002|isbn=8447207080}} * {{Cite journal|pages=213–233|url=https://core.ac.uk/download/pdf/304886539.pdf|title=Extremadura a fines del siglo XVIII y comienzos del XIX: conflictos campesinos, crisis agrarias y crisis de subsistencias y agobios fiscales|year=1984|last1=García Pérez|first1=Juan|last2=Sánchez Marroyo|first2=Fernando|journal=Norba. Revista de Historia|issue=5|issn=0213-375X|access-date=2021-09-28|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928141257/https://core.ac.uk/download/pdf/304886539.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|journal=Revista de Estudios Extremeños|volume=70|issue=2|pages=1153–1194|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXX/2014/T.%20LXX%20n.%202%202014%20mayo-ag/72451.pdf|title=La dialectología en la Revista de Estudios Extremeños (1927-2013)|year=2014|first=José Antonio|last=González Salgado}} * {{Cite journal|last1=Hernández Bermejo|last2=Sánchez Rubio|last3=Testón Núñez|first1=Mª Ángeles|first2=Rocío|first3=Isabel|year=1995|pages=89–118|volume=13|title=Los moriscos en Extremadura 1570-1613 |location=Salamanca|publisher=Ediciones Universidad de Salamanca|url=https://gredos.usal.es/bitstream/handle/10366/70046/Los_moriscos_en_Extremadura_1570-1613.pdf;jsessionid=91EEFDEDB4ABB0A79060EB6BED6EE732?sequence=1|journal=Studia Historica. Historia Moderna|issn=0213-2079}} * {{Cite journal|title=Las regiones históricas y su articulación política en la Corona de Castilla durante la Baja Edad Media|first=Miguel Ángel| url=https://revistas.ucm.es/index.php/ELEM/article/view/ELEM9292110213A/23629|location=Madrid|publisher=Ediciones Complutense|last=Ladero Quesada|journal=En la España medieval|issn=0214-3038|issue=15|year=1992|volume=15|pages=213–248}} * {{Cite journal|last1=Mateos Dávila|first1=Juan Luis|last2=Hernández González|first2=Juan Manuel|title=La energía en Extremadura|year=1983|journal=Revista de Estudios Económicos y Empresariales|volume=3|pages=65–96|issn=0212-7237}} * {{Cite journal|year=2013|last1=Naranjo Sanguino|last2=Roso Díaz|last3=Ruiz Rodríguez|first1=Miguel Ángel|first2=Manuel|first3=Juan Ángel|title=La propiedad de la tierra en la Extremadura del siglo XIX: Estado de la cuestión|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIX/2013/T.%20LXIX%20n.%201%202013%20en.-abr/62992.pdf|journal=Revista de Estudios Extremeños|volume=69|issue=1|pages=23–94}} * {{Cite journal|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/109811.pdf|title=Vías naturales de comunicación y asentamiento en el Sur de la provincia de Cáceres durante la prehistoria|first1=María Isabel|last1=Ongil Valentín|first2=María Isabel|last2=Sauceda Pizarro|journal=Norba: Revista de historia|issn=0213-375X|issue=7|year=1986|page=155}} * {{cite journal|title=Génesis y evolución de las ciudades realengas y señoriales en la Extremadura medieval|url=http://helvia.uco.es/xmlui/bitstream/handle/10396/2185/ELEM8585120379A.pdf|last=Pino García|first=José Luis del|pages=379–402|journal=En la España Medieval|issn=0214-3038|number=6|year=1985|access-date=2020-03-08|archive-date=2013-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512041157/http://helvia.uco.es/xmlui/bitstream/handle/10396/2185/ELEM8585120379A.pdf|url-status=bot: unknown}} * {{Cite book|chapter=La denominación de origen de vinos "Ribera del Guadiana"|first=Yolanda|last=Piñero Chacón|chapter-url=https://www.unex.es/conoce-la-uex/centros/eia/archivos/iag/1998/1998_14%20La%20denominacion%20de%20origen%20de%20vinos%20Ribera%20del%20Guadiana.pdf|pages=199–225|publisher=Caja de Ahorros de Badajoz|year=1999|title=La agricultura y ganadería extremeñas}} * {{Cite book|chapter=La conquista cristiana de Mérida en 1230 Contextos, textos y protagonistas|title=Historia de Mérida|volume=I|editor-first=Juan Carlos|editor-last=López Díaz|editor-first2=Javier|editor-last2=Jiménez Ávila|editor-first3=Félix|editor-last3=Palma García|year=2018|chapter-url=https://www.academia.edu/38228310|isbn=978-84-09-06775-6|location=Mérida|publisher=Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida|pages=649–688|last=Porrinas González|first=David}} * {{Cite book|title=Los bosques de Extremadura|publisher=Consejería de Agricultura, Desarrollo Rural, Medio Ambiente y Energía. Junta de Extremadura| url=http://extremambiente.juntaex.es/pdf/LibroBosquesWeb.pdf|year=2007|isbn=978-84-8107-064-4|chapter=Síntesis de la distribución actual|last1=Pulido|first1=Fernando|last2=Sanz|first2=Rubén|last3=Abel|first3=Daniel|last4=Ezquerra|first4=Francisco Javier|last5=Gil|first5=Alberto|last6=González|first6=Guillermo|last7=Hernández|first7=Ana|last8=Moreno|first8=Gerardo|last9=Pérez|first9=Juan José|last10=Vázquez|first10=Francisco}} * {{cite journal|title=La fortaleza de Alcántara: El tesoro ignorado|first=Juan J.|last=Villarroel Escalante|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|volume=64|number=3|year=2008|pages=1251–1302|url=http://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIV/2008/T.%20LXIV%20n.%203%202008%20sept.-dic/RV001975.pdf}} == Zunanje povezave == {{commons category|Extremadura}} {{Wikivoyage|Extremadura}} * [https://maps.google.com/maps?q=Extremadura%2C+Spain Extremadura, Spain - Google Maps] * {{cite EB1911|wstitle=Estremadura |volume=9 |pages=801–802 |short=x}} * [https://www.histclo.com/country/spa/reg/reg/sr-ext.html Spanish regions: Extremadura traditional clothing] [[Kategorija:Estremadura| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] {{normativna kontrola}} oo8mdl4kncuolpnbp6ynu1dqklkvfii 6771036 6771034 2026-10-27T13:01:39Z Ljuba24b 92351 /* Podnebje */ dodano iz en wiki 6771036 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Estremadura | official_name = Extremadura | native_name_lang = | other_name = | type = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | caption = Pogled na staro obzidje gradu Trujillo, usmerjen proti severu | image_flag = Flag of Extremadura with COA.svg | flag_size = | image_shield = Escudo de Extremadura.svg | shield_size = 70px | nickname = | motto = | anthem = ''Himno de Extremadura''<br /> {{smaller|''Himna Ekstremadure''}} | image_map = [[File:Extremadura in Spain (including Canarias).svg|275px|Karta Estremadure]] | map_caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|39|-6|region:ES-EX_type:adm1st_source:GNS-enwiki|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = | seat_type = glavno mesto | seat = [[Mérida, Španija|Mérida]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Badajoz]] | parts_type = [[Španske province|Provinca]] | parts_style = para | parts = | p1 = Cáceres | p2 = Badajoz | government_footnotes = | government_type = Prenesena oblast v ustavni monarhiji | governing_body = Junta de Extremadura | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = María Guardiola | leader_title1 = Zakonodajno telo | leader_name1 = Skupščina Ekstremadure | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web |url=https://www.ign.es/web/ign/portal/ane-datos-geograficos|title=Información Geográfica Destacada|trans-title=Geographical information data|lang=es|publisher=Instituto Geográfico Nacional (Spain) (IGN)}}</ref> | area_total_km2 = 41.633,60 | area_rank = 5. v Španiji | area_note = 8,2 % Španije | elevation_max_m = | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|url=https://www.ine.es/dynt3/inebase/en/index.htm?padre=10607&capsel=11555|title=Annual population census 2021-2025|publisher=[[National Statistics Institute (Spain)|INE]]}}</ref> | population_total = 1.053.345 | population_as_of = 2025 | population_rank = 13. | population_density_km2 = auto | population_demonyms = Estremadurčan/ka<br/>''extremeño'' (m), ''extremeña'' (ž) | population_note = 2,1 % Španije | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=www.ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = Skupaj | demographics2_info1 = €26.574 mrd (2024) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = €25.246 (2024) | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = Območna koda | area_code = | geocode = | iso_code = ES-EX | established_title = Statut o avtonomiji | established_date = 26. februar 1983 |latd=39 |latm=0 |lats=|latNS=N |longd=6 |longm=0 |longs=|longEW=W |HDI_year = 2025 |HDI = 0,876 |HDI_rank = 17. |HDI_ref =<ref name="GlobalDataLab">{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/ESP/?levels=1+4&years=2022&interpolation=0&extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2025-01-28}}</ref> | website = {{URL|http://www.juntaex.es}} | footnotes = }} '''Estremadura''' (estremadursko in falsko ''Extremaúra'', {{lang-es|Extremadura}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] v zahodni [[Španija|Španiji]] s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom [[Mérida, Španija|Mérida]]. Na zahodu meji na [[Portugalska|Portugalsko]], na severu na [[Kastilija in Leon|Kastilijo in Leon]] (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na [[Andaluzija|Andaluzijo]] (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastilijo - Mančo (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je [[španščina]]. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Estremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional). ==Zgodovina== [[File:Merida Roman Theatre1.jpg|thumb|upright=1.2|Arheološki rimski ansambel v Méridi (''[[Emerita Augusta]]''), glavnem mestu rimske province Hispania Lusitana]] V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo območje, ki je danes znano kot avtonomna skupnost Ekstremadura, del [[Luzitanija|Luzitanije]] – rimske province, ki je obsegala večino današnje [[Portugalska|Portugalske]] (z izjemo severnega dela, danes znanega kot regija Norte) ter osrednji zahodni del današnje Španije. Mérida (danes glavno mesto Ekstremadure) je postala prestolnica rimske province Luzitanije in eno najpomembnejših mest v Rimskem cesarstvu. Tako kot večino [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] so tudi to ozemlje v začetku 8. stoletja [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojili Omajadi]]. V okviru [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] in pozneje kalifata je območje večinoma predstavljalo teritorialno enoto (''kūra'') znotraj takratnih državnih tvorb, katerih središče je bila Mérida. Po propadu kalifata v začetku 11. stoletja – v obdobju, znanem kot ''fitna'' v [[Al Andaluz]]u – in posledičnem razpadu na številne kratkotrajne državice (t. i. ''[[taifa]]''), je večina ozemlja današnje Ekstremadure postala del (prve) taife Badajoz (''Baṭalyaws''). Središče te državice je bilo istoimensko mesto, ustanovil pa jo je Sapur, pripadnik skupine ''[[saqaliba]]'', ki ga je pred tem osvobodil [[Al Hakam II.]]{{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=102}} [[File:Toro de Plasencia.jpg|thumb|right|upright=1.2|Prizor z bikom v Plasencii, upodobljen v zbirki ''Cantigas de Santa Maria'']] Po drugi strani so kraljevine Leon, Kastilja in Portugalska (zlasti prva) v 11. in 12. stoletju prodirale na to ozemlje. To se je kazalo v dogodkih, kot so bila zaporedna osvajanja Corie s strani Leona (leta 1079{{Sfn|García Fitz|2002|p=47}} in 1142{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=14}}), poskusi Portugalske za širitev prek porečja reke Guadiane v drugi polovici 12. stoletja{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=18}} ter kastiljska ustanovitev mesta Plasencia leta 1186.{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=20}} Vendar pa so ta prizadevanja spremljali tudi neuspehi, ki so bili posledica prodorov [[Almoravidi|Almoravidov]] in [[Almohadi|Almohadov]]; slednji so med drugim povzročili propad prve in druge taife Badajoz in sicer v letih 1094 oziroma 1150.{{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=103}} V času Almohadov je njihova ofenziva leta 1174 odpravila leonsko oblast v vseh utrdbah južno od reke Tajo (vključno s Cáceresom).{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=19}} Po katastrofalnem porazu Almohadov v bitki pri Las Navas de Tolosa leta 1212 so preostali deli današnje Estremadure, ki so bili pod muslimansko oblastjo, prešli v roke vojsk pod poveljstvom leonskega kralja Alfonza IX. – to velja za Alcántaro (1214),{{sfn|Villarroel Escalante|2008|p=1257}} Cáceres (1227–1229),{{sfn|Bullón de Mendoza|2001|p=46}} Mérido (1230){{Sfn|Porrinas González|2018|p=651}} in Badajoz (1230){{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=101}}. Kasneje so vojaška reda Santiago in Alcántara – v imenu kastiljskega kralja Ferdinanda III. – zavzela še Trujillo (1232){{sfn|Pino García|1985|p=381}} in Medellín (1234).{{sfn|Díaz Gil|2010|p=211}} Do leta 1248 so kristjani osvojili še zadnje utrdbe v Spodnji Estremaduri.{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=27}} V poznem srednjem veku je ozemlje današnje regije obsegalo posesti (t. i. ''mayorazgos'') vojaških redov Santiago in Alcántara (približno polovica ozemlja), plemiška gospostva (približno četrtina ozemlja) ter mesta v neposredni kraljevi lasti (preostala četrtina ozemlja).{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=238}} Med 15. in 16. stoletjem je prvotni pomen pojmov »leonska« in »kastiljska« Estremadura zbledel, ime pa se je sčasoma začelo nanašati na ozemlje današnje regije.{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=230}} Kljub temu na tem območju ni bilo skupnih vladnih ali upravnih institucij.{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=239}} Med letoma 1570 in 1572 je krona na to območje prisilno naselila približno 11.000 moriskov; šlo je za del izgona prebivalcev Granade po zadušitvi upora v Alpujarrasu.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=89}} Naseljevanje je potekalo precej kaotično, vendar so se pri določanju lokacij za naselitev granadskih moriskov izognili krajem, kjer je že živelo »nevarno« število moriskov (kot so Hornachos, Magacela in Benquerencia).{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=93}} Dve generaciji pozneje, leta 1609, se je začel izgon moriskov iz regije; prvi so bili na vrsti moriski iz Hornachosa, kar je predstavljalo prvi izgon v okviru Kastiljske krone.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=114}} Do septembra 1610 je bila izgnana že približno dve tretjini moriskov iz Estremadure, do leta 1611 pa je njihovo število doseglo 12.776.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=117}} Tisti, ki so se izognili prvim ukazom o izgonu, so se sklicevali na to, da so »dobri kristjani«, ali pa so uveljavljali status »starih moriskov«. Še leta 1612 so poročali o prisotnosti moriskov v mestih Trujillo, Mérida in Plasencia.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|pp=117–118}} [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|right|upright=1.2|Panorama mesta Badajoz iz 17. stoletja]] Ozemlje, ki je ležalo na najprimernejši poti med osrednjo planoto ([[Osrednja Mezeta]]) in Portugalsko, je hudo trpelo zaradi vojskovanja med portugalsko restavracijsko vojno (1640–1668).{{Sfn|García Barriga|2008|p=31}} Za to obdobje niso bila značilna premikanja velikih vojsk, temveč plenjenje, manjši spopadi, vpadi ter uničevanje gospodarskih virov in naselij na obeh straneh meje (t. i. ''Raya'').] Vse večji pomen utrjenega mesta Badajoz (ki leži na pol poti med Lizbono in Madridom) je – v povezavi z ustanovitvijo generalnega kapitanata Estremadure – okrepil vpliv vojske v tej regiji.{{Sfn|Naranjo Sanguino|Roso Díaz|Ruiz Rodríguez|2013|p=25}} Do konca 18. stoletja je podeželje Estremadure propadalo in se znašlo v globoki krizi. Delež zemljišč, namenjenih poljedelstvu, se je zmanjševal. Širitev živinoreje je privedla do nastanka novih pašnikov, kar je še poglobilo strukturno težavo, ki je izvirala iz izjemno visoke koncentracije zemljiške posesti. Ob koncu starega reda (''Ancien Régime'') so imeli duhovščina, občinski sveti in kraljeva vojska večji pomen kot plemstvo, katerega vloga je bila tedaj že manjša.{{Sfn|Naranjo Sanguino|Roso Díaz|Ruiz Rodríguez|2013|p=25}} Železniško omrežje se je razvilo v drugi polovici 19. stoletja. Septembra 1863 je v Badajoz iz portugalskega mesta Elvas prispel potniški vlak. To je bil prvi vlak v regiji in prva mednarodna povezava na Iberskem polotoku.<ref>{{cite web|url=https://www.hoy.es/extremadura/frontera-records-20200706002133-ntvo.html|website=[[Hoy (Extremadura)|Hoy]]|title=La frontera de los récords|date=6 July 2020|first=J.R.|last=Alonso de la Torre}}</ref>{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|p=446}} Leta 1866 je bila dokončana proga Badajoz–Ciudad Real, ki je omogočila povezavo z Madridom.{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|pp=448–449}} Proga Madrid–Valencia de Alcántara, nova povezava, ki je potekala skozi provinco Cáceres, je bila v celoti dokončana leta 1881.{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|pp=453}} Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] (1936–1939) je nacionalistična enota »Columna Madrid« avgusta 1936 hitro napredovala skozi provinco Badajoz, pri čemer je za seboj pustila neusmiljeno represijo in številne žrtve.{{Sfn|Chaves Palacios|2007|pp=205–206}} Badajoz je bil španska provinca, ki je med vojno in v neposrednem povojnem obdobju utrpela sorazmerno največ žrtev zaradi frankistične represije; v provinci je bilo izvedenih približno 12.000 usmrtitev (od skupno 14.000 v celotni regiji), medtem ko je bilo žrtev republikanske represije približno 1600.{{Sfn|Chaves Palacios|2007|p=205}} Sredi 20. stoletja je frankistična diktatura v regiji izvajala politiko kolonizacije in agrarne reforme z namenom spodbujanja gospodarstva. Pri tem so na tisoče hektarjev suhih kmetijskih površin preoblikovali v namakana zemljišča, Nacionalni inštitut za kolonizacijo (INC) pa je poskrbel tudi za ustanovitev 63 novih naselij.ref>{{Cite journal|url=https://www.mapa.gob.es/es/ministerio/publicaciones-archivo-biblioteca/mediateca/coloniz-extremadura-abujeta_tcm30-440811.pdf|title=Los pueblos de colonización de Extremadura. Evolución y estado, medio siglo después de su construcción|first=Esther|last=Abujeta|journal=Dominación y (Neo-)extractivismo|page=71}}</ref> V drugi polovici 20. stoletja je prišlo do množičnega izseljevanja prebivalstva z podeželja – tako v industrijska območja Španije (kar se je začelo že leta 1955) kot v bogatejše evropske države (kot so Nemčija, Francija in Švica). Ti procesi so se zlasti okrepili po letu 1959, ko je bil sprejet stabilizacijski načrt (v primeru selitev v tujino pa tudi po sklenitvi dvostranskih sporazumov z državami gostiteljicami).{{Sfn|Cayetano Rosado|2007|pp=1290; 1309}} Regija je v naslednjih letih utrpela hud demografski udarec, saj jo je zapustilo skoraj 40 % prebivalstva, predvsem mladih.{{sfn|Cayetano Rosado|2007|p=1309}} Z zakonom iz leta 1978 je bil v Estremaduri ustanovljen predavtonomni vladni organ (''Junta Regional de Extremadura''), ki je imel pristojnosti nad provincama Badajoz in Cáceres.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=545}} Leta 1980 se je začela priprava osnutka regionalnega statuta o avtonomiji, kar je bil prvi korak k temu, da je Estremadura postala ena od španskih avtonomnih skupnosti.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=544}} Besedilo je uspešno prestalo zadnjo oviro, ko je bilo leta 1982 sprejeto kot organski zakon.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=545}} Prve volitve v Skupščino Estremadure so potekale maja 1983. ==Geografija== Edtremadura leži na Južni planoti med 37° 57' in 40° 29' S zemljepisne širine ter 4° 39' in 7° 33' Z zemljepisne dolžine in je del Centralne planote ([[Osrednja Mezeta]]) in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost. ===Topografija=== Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (ali El Torreón) (2401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Na območju, ki ga pogosto imenujejo ''extremadurska Mezopotamija'', se dviga gorovje Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |title=Pico la Villuerca |accessdate=2013-12-16 |archive-date=2013-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216082427/http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |url-status=dead }}</ref> Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Edtremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1104 m). ===Hidrografija=== V Edtremaduri so štiri različna porečja: *Porečje reke [[Tajo]] z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega. *Drugo je porečje reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel. *Porečje reke [[Guadalquivir]], ki v Estremaduri obsega 1411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja. *Porečje Duera meri v Estremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja. [[Slika:Monfrague pan.jpg|thumb|700px|center|Reka Tajo v Narodnem parku Monfragüe]] ==Podnebje== Večji del Estremadure ima [[sredozemsko podnebje]] z vročimi poletji (oznaka ''Csa'' po Köppnovi podnebni klasifikaciji), v nekaterih območjih pa prevladuje hladno polsušno podnebje (oznaka ''BSk'' po Köppnovi podnebni klasifikaciji).<ref>{{Cite web |title=Evolucion de los climas de Köppen en España en el periodo 1951-2020 | url=https://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/recursos_en_linea/publicaciones_y_estudios/publicaciones/NT_37_AEMET/NT_37_AEMET.pdf |access-date=2024-05-04 |website=Agencia Estatal de Meteorologia}}</ref> Izjema je njen severni del, ki ima [[podnebje|celinsko podnebje]]. Na severozahodu je zaradi vpliva [[Atlantik]]a celinsko podnebje bolj milo. Povprečne letne temperature v Estremaduri so na splošno nekoliko višje kot v večjem delu notranjosti Iberskega polotoka, pri čemer je opazen temperaturni gradient v smeri sever–jug.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|p=103}} Letna temperaturna amplituda običajno znaša od 16 do 19 °C. Povprečna letna temperatura je približno 16,4 °C, povprečna letna količina padavin pa znaša okoli 588 mm.<ref>{{cite web|url=https://www.aemet.es/es/datos_abiertos/estadisticas/vigilancia_clima|title=Climate normals 1991-2020|publisher=AEMET|language=es|access-date=10 August 2025}}</ref> V delih gorovja Sistema Central pade več kot 1500 mm padavin, medtem ko v nekaterih delih province Badajoz količina padavin komaj doseže 400 mm.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|pp=103–104}} Poletja so zelo vroča in suha, padavine pa so skoncentrirane v hladnejših mesecih, kar v poletnem času povzroča izrazito pomanjkanje vode.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|pp=104}} === Uprva delitev === [[File:Spain Extremadura map.png|thumb|Zemljevid provinc v Extremaduri in njihovih dveh največjih mest]] Extremadura je razdeljena na 2 provinci, ti pa sta nadalje razdeljeni na 388 občin. {{Static row numbers}}{{valign}}{{sticky header}}{{sort under}} {| class="static-row-numbers plainrowheaders vertical-align-top sticky-header-multi sort-under sortable wikitable" |- class="static-row-header" style="text-align:center;vertical-align:bottom;" !Provinca !Glavno mesto !Štev. prebivalcev (2025)<ref name="population" /> !Površina (km²)<ref name="area" /> !Gostota preb. (inh./km²) !Občine |- |[[File:Provincia de Badajoz - Escudo.svg|23x23px]] Provinca Badajoz |[[Badajoz]] |665.155 |21.769,11 |30,6 |165 |- |[[File:Escudo de la Diputación de Cáceres.svg|23x23px]] Provinca Cáceres |[[Cáceres]] |388.190 |19.864,50 |19,5 |223 |} V Estremaduri obstajajo tudi tradicionalna območja (špansko ''comarcas''), kot sta Las Villuercas in Las Hurdes, vendar ta nimajo večjega uradnega priznanja. ==Prebivalstvo== {| class="toc" cellpadding="0" cellspacing="0" style="width:22%; float:right; text-align:center; clear:all; margin-right:8px; font-size:90%;" ! colspan="8" style="background:black; color:white;"|Najbolj naseljena mesta<ref>INE, Instituto Nacional de Estadística, 1. januar 2006, Real Decreto 1627/2006 z dne 29. decembra 2006.</ref> |- style="background:#efefef;" !width=4% |Velikost !width=87% |Mesto !width=9% |Število prebivalcev |- |1||align=left|Badajoz||align=right|151.565 |- |2||align=left|[[Cáceres]]||align=right|95.026 |- |3||align=left|[[Mérida, Španija|Mérida]]||align=right|57.797 |- |4||align=left|[[Plasencia]]||align=right|41.392 |- |5||align=left|Don Benito||align=right|36.660 |- |6||align=left|Almendralejo||align=right|34.319 |- |7||align=left|Villanueva de la Serena||align=right|26.076 |- |8||align=left|Navalmoral de la Mata||align=right|17.386 |- |9||align=left|Zafra||align=right|16.577 |- |10||align=left|Montijo||align=right|16.267 |} Leta 2025 je prebivalstvo štelo 1.053.345 ljudi, od tega je bilo 49,4 % moških in 50,6 % žensk. Mladoletniki predstavljajo 15,4 % prebivalstva, starejši pa 22,9 %.<ref name="population" /> Po popisu prebivalstva v provincah Kraljevine Kastilje iz leta 1591 je Estremadura štela približno 540.000 prebivalcev, kar je predstavljalo 8 % celotnega prebivalstva Španije. Do leta 1717, ko so v Estremaduri našteli 326.358 prebivalcev, ni bilo izvedenega nobenega drugega popisa. Leta 1833 je število prebivalcev znašalo 547.420.<ref>{{cite book |title=The National Cyclopaedia of Useful Knowledge |date=1848 |publisher=Charles Knight |location=London |page=954|volume=V |edition=First}}</ref> Od tega obdobja dalje je število prebivalcev enakomerno naraščalo vse do 4960-ih. (leta 1960 je bilo 1.406.329 prebivalcev). Po letu 1960 je izseljevanje v gospodarsko uspešnejše dele Španije in Evrope povzročilo zmanjšanje števila prebivalcev. V naselitveni mreži prevladujejo tri občine s 50.000 do 200.000 prebivalci (Badajoz, Cáceres in Mérida), sledijo pa jim Plasencia, somestje Don Benito–Villanueva de la Serena in Almendralejo. Med druge občine z več kot 10.000 prebivalci spadajo Zafra, Montijo, Villafranca de los Barros, Navalmoral de la Mata in Coria.<ref name="caixa">{{Cite web| url=https://www.caixabankresearch.com/sites/default/files/content/file/2019/03/64906_extremadura_cast_definitiu.pdf|page=19; 42–44|title= La economía de la Comunidad Autónoma de Extremadura: diagnóstico estratégico|year=2019|publisher=Caixabank}}</ref> ==Jeziki== {{glavni|Estremadurščina}} Uradni jezik v Estremaduri je [[španščina]]. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo. Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečje [[portugalščina|portugalščine]]. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih estremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti. [[falščina|Jezik fala]], ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Estremadure na meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Estremadurski jezik je soroden z [[leonščina|leonskim]] in [[asturščina|asturskim]] (vsi ti trije jeziki so različice t. i. [[asturleonščina|asturleonščine]]).<ref>[http://www.unesco.es Unesco.es]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno. == Gospodarstvo == Bruto domači proizvod (BDP) Estremadure je leta 2018 znašal 20 milijard evrov, kar je predstavljalo 1,7 % španske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 20.100 evrov oziroma 67 % povprečja EU-27. Extremadura je bila skupnost z drugim najnižjim BDP na prebivalca v Španiji pred Melillo.<ref>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat|date=5 March 2020|access-date=26 June 2024}}</ref> Izvozno blago (večinoma hrana in polizdelki) se pošilja predvsem na evropski trg, vendar se je v letih 2010 povečeval delež izvoznih destinacij zunaj EU. Trgovinska bilanca je na splošno pozitivna. Stopnja brezposelnosti je leta 2022 znašala 17,3 %, kar je bistveno manj kot v prejšnjem desetletju.<ref>{{Cite web|url= https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00010/default/table?lang=en|title=Unemployment rate by NUTS 2 regions |website=Eurostat|date=13 June 2024|access-date=26 June 2024}}</ref> === Kmetijstvo === [[File:Cerdos ibericos.jpg|thumb|left|Iberski prašiči v Estremaduri]] [[File:LA VERA.CACERES 2.010 plantacion de tabaco - panoramio.jpg|thumb|Polje tobaka v pokrajini La Vera]] Na tem območju se prosto gibljejo črni iberski prašiči, ki se hranijo z [[želod]]om v hrastovih gozdovih. Te prašiče uporabljajo za pripravo sušene šunke, znane kot ''[[Jamón Ibérico]]''. Višji kot je delež želoda v prehrani prašičev, dragocenejša je šunka. Tako lahko na primer ''jamón ibérico'', pridobljen iz prašičev, katerih prehrano je sestavljalo vsaj 90 % želoda, doseže več kot dvakrat višjo ceno od šunke, pri kateri je delež želoda v prehrani prašičev v povprečju znašal manj kot 70 %. V ZDA je bil uvoz šunke ''jamón ibérico'' neposredno iz Estremadure – v kosu s kostjo – do približno leta 2005 prepovedan. Ker je bilo v ZDA dovolj restavracij, ki so povpraševale po tej specialiteti, se je Španija odločila za izvoz šunke brez kosti, kar je bilo v skladu z zdravstvenimi predpisi ameriškega ministrstva za kmetijstvo (in je tako še danes). 85 občin v Estremaduri spada pod okrilje zaščitene označbe porekla (ZOP) ''Dehesa de Extremadura'', ki ščiti šunke in plečke (''jamones'' in ''paletas'' – zadnje in sprednje prašičje noge), pridobljene iz iberskih prašičev ter križancev med iberskimi prašiči in pasmo Duroc-Jersey.<ref>{{Cite web|url=https://www.hoy.es/agro/201605/31/municipios-dehesa-extremadura-20160531175846.html|website=Hoy|title=85 municipios en la D.O. Dehesa de extremadura|date=31 May 2016}}</ref> Leta 2021 je Estremadura proizvedla približno 98 % vsega [[tobak]]a v Španiji in bila s tem vodilna evropska regija na tem področju.<ref name=tobacco>{{Cite web|url=https://www.eleconomista.es/next-generation/noticias/11326094/07/21/Un-eslabon-imprescindible-Extremadura-produce-el-98-del-tabaco-que-se-cultiva-en-Espana.html|website=El Economista|title=Un eslabón imprescindible: Extremadura produce el 98% del tabaco que se cultiva en España|date=4 September 2021}}</ref> Pridelava tobaka je osredotočena na območjih La Vera in Campo Arañuelo. Pridelava [[paradižnik]]a (leta 2017 je znašala 2.122.000 ton) je skoncentrirana predvsem ob rečnih bregovih rek Guadiana ter Alagón-Árrago.<ref>{{Cite web|url=https://www.hoy.es/agro/extremadura-logra-mejor-20180311002242-ntvo.html|website=Hoy|title=Extremadura logra su mejor campaña de tomate al crecer un 13% en 2017|date=11 March 2018|first=Celestino J.|last=Vinagre}}</ref> Velik del regije spada pod zaščiteno označbo porekla (ZOP) ''Ribera del Guadiana'', ki se deli na vinorodne podregije Ribera Alta, Tierra de Barros, Matanegra, Ribera Baja, Montánchez in Cañamero.{{Sfn|Piñero Chacón|1999|pp=201–202}} Ta ZOP ščiti vina, pridelana iz različnih sort črnega in belega grozdja.{{Sfn|Piñero Chacón|1999|p=202}} Leta 2021 je bila Estremadura za [[Andaluzija|Andaluzijo]] druga največja regija za pridelavo riža v Španiji.<ref name=efeagro>{{Cite web|url=https://www.efeagro.com/noticia/sector-arroz-espana-futuro/| website=EfeAgro|publisher=EFE|date=11 May 2021|title=El sector del arroz en España teme por su futuro pese a los buenos precios}}</ref> Zaradi suše in velike porabe vode na riževih poljih se od konca desetletja 2010 daje prednost riževim poljem brez namakanja.<ref>{{Cite web|url=https://www.efe.com/efe/andalucia/economia/la-sequia-meteorologica-pasa-factura-al-algodon-y-los-herbaceos-del-suroeste/50001111-4560655|website=[[EFE]]|title=La sequía meteorológica pasa factura al algodón y los herbáceos del suroeste|date=12 June 2021}}</ref> Estremadura je, skupaj z Murcio, pomembna proizvajalka paprike, ki je v prvi vrsti namenjena španskemu trgu. Papriko gojijo v okviru zaščitene označbe porekla (ZOP) ''Pimentón de la Vera'', ki obsega območja (''comarcas'') La Vera, Campo Arañuelo, Valle del Ambroz in Valle del Alagón. V letu 2020 je bilo v okviru te ZOP pridelanih 3860 ton. == Glej tudi == * [[Estremadurski nacionalizem]] == Sklici == {{sklici}} ;Bibliography * {{Cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIX/2013/T.%20LXIX%20n.%201%202013%20en.-abr/63044.pdf|journal=Revista de Estudios Extremeños|year=2013|volume=69|issue=1|title=La llegada del ferrocarril a Extremadura: una época de especulación y corrupción|first=Antonio|last=Blanch Sánchez|issn=0210-2854|pages=437–460}} * {{cite journal|url=http://revistas.ucm.es/index.php/MILT/article/viewFile/MILT0101120039A/3316|pages= 39–52|number=15|year=2001|journal=Militaria. Revista de Cultura Militar|issn=0214-8765|title=Las Órdenes Militares en la Reconquista de Extremadura|first=Alfonso|last=Bullón de Mendoza|format=pdf}} * {{cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIII/2007/T.%20LXIII%20n.%203%202007%20sept.-dic/RV001314.pdf|title=Emigración extremeña durante el desarrollismo español (1961-1975)|first=Moisés|last=Cayetano Rosado|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|volume=63|issue=3|year=2007|pages=1275–1310}} * {{Cite book|chapter-url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/793307.pdf|first=Julián|last=Chaves Palacios|title=Actas del III Simposio de Historia Actual: Logroño, 26-28 de octubre de 2000|volume=2|year=2002|isbn=84-95747-23-5|pages=531–548|chapter=Desarrollo democrático. Extremadura y su estatuto autonómico (1977-1983)|publisher=Instituto de Estudios Riojanos }} * {{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/pdf/5215/521552316011.pdf|first=Julián|last=Chaves Palacios|title=La represión en la guerra civil: últimas aportaciones bibliográficas y movimientos sociales por la memoria|journal=Pasado y Memoria. Revista de Historia Contemporánea|issue=6|year=2007|pages=191–211|location=San Vicente del Raspeig|publisher=Universidad de Alicante|doi=10.14198/PASADO2007.6.11}} * {{cite book|last1=Clemente Ramos|first1=Clemente|last2=Montaña Conchiña|first2=Juan Luis de la|year=2000|chapter-url=https://www.academia.edu/11086955|chapter=Repoblación y ocupación del espacio en Extremadura (1142-c. 1350)|title=Actas de las I Jornadas de Historia Medieval de Extremadura|location=Cáceres|pages=11–38}} * {{cite journal|last=Díaz Gil|year=2010|title=La orden de Alcántara y La Serena (1234-1259)|first=Fernando|journal=Studia historica. Historia medieval|issn=0213-2060|number=28|pages=207–215|format=pdf|url=http://revistas.usal.es/index.php/Studia_H_Historia_Medieval/article/viewFile/7668/8917|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010121904/http://revistas.usal.es/index.php/Studia_H_Historia_Medieval/article/viewFile/7668/8917|archive-date=2014-10-10}} * {{Cite journal|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXV/2009/T.%20LXV%20n.%201%202009%20en.-abr/RV12677.pdf|year=2009|last=Domené Sánchez|first=Domingo|title=Fueros y privilegios del Badajoz medieval|issue=1|volume=LXV|pages=101–142}} * {{Cite journal|year=2008|title=Sociedad y conflicto bélico en la Edad Moderna: Extremadura ante la guerra con Portugal, 1640-1668|journal=Norbes. Revista de Historia|volume=27|issn=0213-375X|pages=29–47|url=https://core.ac.uk/download/pdf/304880388.pdf|first=Felicísimo|last=García Barriga}} * {{cite book |title=Relaciones políticas y guerra: la experiencia castellano-leonesa frente al Islam, siglos XI-XIII|url=https://books.google.com/books?id=3o0CJVLbZKIC|last=García Fitz|first=Francisco|publisher=Universidad de Sevilla|year=2002|isbn=8447207080}} * {{Cite journal|pages=213–233|url=https://core.ac.uk/download/pdf/304886539.pdf|title=Extremadura a fines del siglo XVIII y comienzos del XIX: conflictos campesinos, crisis agrarias y crisis de subsistencias y agobios fiscales|year=1984|last1=García Pérez|first1=Juan|last2=Sánchez Marroyo|first2=Fernando|journal=Norba. Revista de Historia|issue=5|issn=0213-375X|access-date=2021-09-28|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928141257/https://core.ac.uk/download/pdf/304886539.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|journal=Revista de Estudios Extremeños|volume=70|issue=2|pages=1153–1194|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXX/2014/T.%20LXX%20n.%202%202014%20mayo-ag/72451.pdf|title=La dialectología en la Revista de Estudios Extremeños (1927-2013)|year=2014|first=José Antonio|last=González Salgado}} * {{Cite journal|last1=Hernández Bermejo|last2=Sánchez Rubio|last3=Testón Núñez|first1=Mª Ángeles|first2=Rocío|first3=Isabel|year=1995|pages=89–118|volume=13|title=Los moriscos en Extremadura 1570-1613 |location=Salamanca|publisher=Ediciones Universidad de Salamanca|url=https://gredos.usal.es/bitstream/handle/10366/70046/Los_moriscos_en_Extremadura_1570-1613.pdf;jsessionid=91EEFDEDB4ABB0A79060EB6BED6EE732?sequence=1|journal=Studia Historica. Historia Moderna|issn=0213-2079}} * {{Cite journal|title=Las regiones históricas y su articulación política en la Corona de Castilla durante la Baja Edad Media|first=Miguel Ángel| url=https://revistas.ucm.es/index.php/ELEM/article/view/ELEM9292110213A/23629|location=Madrid|publisher=Ediciones Complutense|last=Ladero Quesada|journal=En la España medieval|issn=0214-3038|issue=15|year=1992|volume=15|pages=213–248}} * {{Cite journal|last1=Mateos Dávila|first1=Juan Luis|last2=Hernández González|first2=Juan Manuel|title=La energía en Extremadura|year=1983|journal=Revista de Estudios Económicos y Empresariales|volume=3|pages=65–96|issn=0212-7237}} * {{Cite journal|year=2013|last1=Naranjo Sanguino|last2=Roso Díaz|last3=Ruiz Rodríguez|first1=Miguel Ángel|first2=Manuel|first3=Juan Ángel|title=La propiedad de la tierra en la Extremadura del siglo XIX: Estado de la cuestión|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIX/2013/T.%20LXIX%20n.%201%202013%20en.-abr/62992.pdf|journal=Revista de Estudios Extremeños|volume=69|issue=1|pages=23–94}} * {{Cite journal|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/109811.pdf|title=Vías naturales de comunicación y asentamiento en el Sur de la provincia de Cáceres durante la prehistoria|first1=María Isabel|last1=Ongil Valentín|first2=María Isabel|last2=Sauceda Pizarro|journal=Norba: Revista de historia|issn=0213-375X|issue=7|year=1986|page=155}} * {{cite journal|title=Génesis y evolución de las ciudades realengas y señoriales en la Extremadura medieval|url=http://helvia.uco.es/xmlui/bitstream/handle/10396/2185/ELEM8585120379A.pdf|last=Pino García|first=José Luis del|pages=379–402|journal=En la España Medieval|issn=0214-3038|number=6|year=1985|access-date=2020-03-08|archive-date=2013-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512041157/http://helvia.uco.es/xmlui/bitstream/handle/10396/2185/ELEM8585120379A.pdf|url-status=bot: unknown}} * {{Cite book|chapter=La denominación de origen de vinos "Ribera del Guadiana"|first=Yolanda|last=Piñero Chacón|chapter-url=https://www.unex.es/conoce-la-uex/centros/eia/archivos/iag/1998/1998_14%20La%20denominacion%20de%20origen%20de%20vinos%20Ribera%20del%20Guadiana.pdf|pages=199–225|publisher=Caja de Ahorros de Badajoz|year=1999|title=La agricultura y ganadería extremeñas}} * {{Cite book|chapter=La conquista cristiana de Mérida en 1230 Contextos, textos y protagonistas|title=Historia de Mérida|volume=I|editor-first=Juan Carlos|editor-last=López Díaz|editor-first2=Javier|editor-last2=Jiménez Ávila|editor-first3=Félix|editor-last3=Palma García|year=2018|chapter-url=https://www.academia.edu/38228310|isbn=978-84-09-06775-6|location=Mérida|publisher=Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida|pages=649–688|last=Porrinas González|first=David}} * {{Cite book|title=Los bosques de Extremadura|publisher=Consejería de Agricultura, Desarrollo Rural, Medio Ambiente y Energía. Junta de Extremadura| url=http://extremambiente.juntaex.es/pdf/LibroBosquesWeb.pdf|year=2007|isbn=978-84-8107-064-4|chapter=Síntesis de la distribución actual|last1=Pulido|first1=Fernando|last2=Sanz|first2=Rubén|last3=Abel|first3=Daniel|last4=Ezquerra|first4=Francisco Javier|last5=Gil|first5=Alberto|last6=González|first6=Guillermo|last7=Hernández|first7=Ana|last8=Moreno|first8=Gerardo|last9=Pérez|first9=Juan José|last10=Vázquez|first10=Francisco}} * {{cite journal|title=La fortaleza de Alcántara: El tesoro ignorado|first=Juan J.|last=Villarroel Escalante|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|volume=64|number=3|year=2008|pages=1251–1302|url=http://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIV/2008/T.%20LXIV%20n.%203%202008%20sept.-dic/RV001975.pdf}} == Zunanje povezave == {{commons category|Extremadura}} {{Wikivoyage|Extremadura}} * [https://maps.google.com/maps?q=Extremadura%2C+Spain Extremadura, Spain - Google Maps] * {{cite EB1911|wstitle=Estremadura |volume=9 |pages=801–802 |short=x}} * [https://www.histclo.com/country/spa/reg/reg/sr-ext.html Spanish regions: Extremadura traditional clothing] [[Kategorija:Estremadura| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] {{normativna kontrola}} itxbzt6zs5uoos7ceubrodamhx8xow4 6771037 6771036 2026-10-27T13:02:16Z Ljuba24b 92351 /* Uprva delitev */ 6771037 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Estremadura | official_name = Extremadura | native_name_lang = | other_name = | type = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | caption = Pogled na staro obzidje gradu Trujillo, usmerjen proti severu | image_flag = Flag of Extremadura with COA.svg | flag_size = | image_shield = Escudo de Extremadura.svg | shield_size = 70px | nickname = | motto = | anthem = ''Himno de Extremadura''<br /> {{smaller|''Himna Ekstremadure''}} | image_map = [[File:Extremadura in Spain (including Canarias).svg|275px|Karta Estremadure]] | map_caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|39|-6|region:ES-EX_type:adm1st_source:GNS-enwiki|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = | seat_type = glavno mesto | seat = [[Mérida, Španija|Mérida]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Badajoz]] | parts_type = [[Španske province|Provinca]] | parts_style = para | parts = | p1 = Cáceres | p2 = Badajoz | government_footnotes = | government_type = Prenesena oblast v ustavni monarhiji | governing_body = Junta de Extremadura | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = María Guardiola | leader_title1 = Zakonodajno telo | leader_name1 = Skupščina Ekstremadure | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web |url=https://www.ign.es/web/ign/portal/ane-datos-geograficos|title=Información Geográfica Destacada|trans-title=Geographical information data|lang=es|publisher=Instituto Geográfico Nacional (Spain) (IGN)}}</ref> | area_total_km2 = 41.633,60 | area_rank = 5. v Španiji | area_note = 8,2 % Španije | elevation_max_m = | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|url=https://www.ine.es/dynt3/inebase/en/index.htm?padre=10607&capsel=11555|title=Annual population census 2021-2025|publisher=[[National Statistics Institute (Spain)|INE]]}}</ref> | population_total = 1.053.345 | population_as_of = 2025 | population_rank = 13. | population_density_km2 = auto | population_demonyms = Estremadurčan/ka<br/>''extremeño'' (m), ''extremeña'' (ž) | population_note = 2,1 % Španije | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=www.ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = Skupaj | demographics2_info1 = €26.574 mrd (2024) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = €25.246 (2024) | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = Območna koda | area_code = | geocode = | iso_code = ES-EX | established_title = Statut o avtonomiji | established_date = 26. februar 1983 |latd=39 |latm=0 |lats=|latNS=N |longd=6 |longm=0 |longs=|longEW=W |HDI_year = 2025 |HDI = 0,876 |HDI_rank = 17. |HDI_ref =<ref name="GlobalDataLab">{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/ESP/?levels=1+4&years=2022&interpolation=0&extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2025-01-28}}</ref> | website = {{URL|http://www.juntaex.es}} | footnotes = }} '''Estremadura''' (estremadursko in falsko ''Extremaúra'', {{lang-es|Extremadura}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] v zahodni [[Španija|Španiji]] s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom [[Mérida, Španija|Mérida]]. Na zahodu meji na [[Portugalska|Portugalsko]], na severu na [[Kastilija in Leon|Kastilijo in Leon]] (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na [[Andaluzija|Andaluzijo]] (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastilijo - Mančo (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je [[španščina]]. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Estremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional). ==Zgodovina== [[File:Merida Roman Theatre1.jpg|thumb|upright=1.2|Arheološki rimski ansambel v Méridi (''[[Emerita Augusta]]''), glavnem mestu rimske province Hispania Lusitana]] V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo območje, ki je danes znano kot avtonomna skupnost Ekstremadura, del [[Luzitanija|Luzitanije]] – rimske province, ki je obsegala večino današnje [[Portugalska|Portugalske]] (z izjemo severnega dela, danes znanega kot regija Norte) ter osrednji zahodni del današnje Španije. Mérida (danes glavno mesto Ekstremadure) je postala prestolnica rimske province Luzitanije in eno najpomembnejših mest v Rimskem cesarstvu. Tako kot večino [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] so tudi to ozemlje v začetku 8. stoletja [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojili Omajadi]]. V okviru [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] in pozneje kalifata je območje večinoma predstavljalo teritorialno enoto (''kūra'') znotraj takratnih državnih tvorb, katerih središče je bila Mérida. Po propadu kalifata v začetku 11. stoletja – v obdobju, znanem kot ''fitna'' v [[Al Andaluz]]u – in posledičnem razpadu na številne kratkotrajne državice (t. i. ''[[taifa]]''), je večina ozemlja današnje Ekstremadure postala del (prve) taife Badajoz (''Baṭalyaws''). Središče te državice je bilo istoimensko mesto, ustanovil pa jo je Sapur, pripadnik skupine ''[[saqaliba]]'', ki ga je pred tem osvobodil [[Al Hakam II.]]{{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=102}} [[File:Toro de Plasencia.jpg|thumb|right|upright=1.2|Prizor z bikom v Plasencii, upodobljen v zbirki ''Cantigas de Santa Maria'']] Po drugi strani so kraljevine Leon, Kastilja in Portugalska (zlasti prva) v 11. in 12. stoletju prodirale na to ozemlje. To se je kazalo v dogodkih, kot so bila zaporedna osvajanja Corie s strani Leona (leta 1079{{Sfn|García Fitz|2002|p=47}} in 1142{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=14}}), poskusi Portugalske za širitev prek porečja reke Guadiane v drugi polovici 12. stoletja{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=18}} ter kastiljska ustanovitev mesta Plasencia leta 1186.{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=20}} Vendar pa so ta prizadevanja spremljali tudi neuspehi, ki so bili posledica prodorov [[Almoravidi|Almoravidov]] in [[Almohadi|Almohadov]]; slednji so med drugim povzročili propad prve in druge taife Badajoz in sicer v letih 1094 oziroma 1150.{{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=103}} V času Almohadov je njihova ofenziva leta 1174 odpravila leonsko oblast v vseh utrdbah južno od reke Tajo (vključno s Cáceresom).{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=19}} Po katastrofalnem porazu Almohadov v bitki pri Las Navas de Tolosa leta 1212 so preostali deli današnje Estremadure, ki so bili pod muslimansko oblastjo, prešli v roke vojsk pod poveljstvom leonskega kralja Alfonza IX. – to velja za Alcántaro (1214),{{sfn|Villarroel Escalante|2008|p=1257}} Cáceres (1227–1229),{{sfn|Bullón de Mendoza|2001|p=46}} Mérido (1230){{Sfn|Porrinas González|2018|p=651}} in Badajoz (1230){{Sfn|Domené Sánchez|2009|p=101}}. Kasneje so vojaška reda Santiago in Alcántara – v imenu kastiljskega kralja Ferdinanda III. – zavzela še Trujillo (1232){{sfn|Pino García|1985|p=381}} in Medellín (1234).{{sfn|Díaz Gil|2010|p=211}} Do leta 1248 so kristjani osvojili še zadnje utrdbe v Spodnji Estremaduri.{{Sfn|Clemente Ramos|Montaña Conchiña|2000|p=27}} V poznem srednjem veku je ozemlje današnje regije obsegalo posesti (t. i. ''mayorazgos'') vojaških redov Santiago in Alcántara (približno polovica ozemlja), plemiška gospostva (približno četrtina ozemlja) ter mesta v neposredni kraljevi lasti (preostala četrtina ozemlja).{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=238}} Med 15. in 16. stoletjem je prvotni pomen pojmov »leonska« in »kastiljska« Estremadura zbledel, ime pa se je sčasoma začelo nanašati na ozemlje današnje regije.{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=230}} Kljub temu na tem območju ni bilo skupnih vladnih ali upravnih institucij.{{Sfn|Ladero Quesada|1992|p=239}} Med letoma 1570 in 1572 je krona na to območje prisilno naselila približno 11.000 moriskov; šlo je za del izgona prebivalcev Granade po zadušitvi upora v Alpujarrasu.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=89}} Naseljevanje je potekalo precej kaotično, vendar so se pri določanju lokacij za naselitev granadskih moriskov izognili krajem, kjer je že živelo »nevarno« število moriskov (kot so Hornachos, Magacela in Benquerencia).{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=93}} Dve generaciji pozneje, leta 1609, se je začel izgon moriskov iz regije; prvi so bili na vrsti moriski iz Hornachosa, kar je predstavljalo prvi izgon v okviru Kastiljske krone.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=114}} Do septembra 1610 je bila izgnana že približno dve tretjini moriskov iz Estremadure, do leta 1611 pa je njihovo število doseglo 12.776.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|p=117}} Tisti, ki so se izognili prvim ukazom o izgonu, so se sklicevali na to, da so »dobri kristjani«, ali pa so uveljavljali status »starih moriskov«. Še leta 1612 so poročali o prisotnosti moriskov v mestih Trujillo, Mérida in Plasencia.{{Sfn|Hernández Bermejo|Sánchez Rubio|Testón Núñez|1995|pp=117–118}} [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|right|upright=1.2|Panorama mesta Badajoz iz 17. stoletja]] Ozemlje, ki je ležalo na najprimernejši poti med osrednjo planoto ([[Osrednja Mezeta]]) in Portugalsko, je hudo trpelo zaradi vojskovanja med portugalsko restavracijsko vojno (1640–1668).{{Sfn|García Barriga|2008|p=31}} Za to obdobje niso bila značilna premikanja velikih vojsk, temveč plenjenje, manjši spopadi, vpadi ter uničevanje gospodarskih virov in naselij na obeh straneh meje (t. i. ''Raya'').] Vse večji pomen utrjenega mesta Badajoz (ki leži na pol poti med Lizbono in Madridom) je – v povezavi z ustanovitvijo generalnega kapitanata Estremadure – okrepil vpliv vojske v tej regiji.{{Sfn|Naranjo Sanguino|Roso Díaz|Ruiz Rodríguez|2013|p=25}} Do konca 18. stoletja je podeželje Estremadure propadalo in se znašlo v globoki krizi. Delež zemljišč, namenjenih poljedelstvu, se je zmanjševal. Širitev živinoreje je privedla do nastanka novih pašnikov, kar je še poglobilo strukturno težavo, ki je izvirala iz izjemno visoke koncentracije zemljiške posesti. Ob koncu starega reda (''Ancien Régime'') so imeli duhovščina, občinski sveti in kraljeva vojska večji pomen kot plemstvo, katerega vloga je bila tedaj že manjša.{{Sfn|Naranjo Sanguino|Roso Díaz|Ruiz Rodríguez|2013|p=25}} Železniško omrežje se je razvilo v drugi polovici 19. stoletja. Septembra 1863 je v Badajoz iz portugalskega mesta Elvas prispel potniški vlak. To je bil prvi vlak v regiji in prva mednarodna povezava na Iberskem polotoku.<ref>{{cite web|url=https://www.hoy.es/extremadura/frontera-records-20200706002133-ntvo.html|website=[[Hoy (Extremadura)|Hoy]]|title=La frontera de los récords|date=6 July 2020|first=J.R.|last=Alonso de la Torre}}</ref>{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|p=446}} Leta 1866 je bila dokončana proga Badajoz–Ciudad Real, ki je omogočila povezavo z Madridom.{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|pp=448–449}} Proga Madrid–Valencia de Alcántara, nova povezava, ki je potekala skozi provinco Cáceres, je bila v celoti dokončana leta 1881.{{Sfn|Blanch Sánchez|2013|pp=453}} Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] (1936–1939) je nacionalistična enota »Columna Madrid« avgusta 1936 hitro napredovala skozi provinco Badajoz, pri čemer je za seboj pustila neusmiljeno represijo in številne žrtve.{{Sfn|Chaves Palacios|2007|pp=205–206}} Badajoz je bil španska provinca, ki je med vojno in v neposrednem povojnem obdobju utrpela sorazmerno največ žrtev zaradi frankistične represije; v provinci je bilo izvedenih približno 12.000 usmrtitev (od skupno 14.000 v celotni regiji), medtem ko je bilo žrtev republikanske represije približno 1600.{{Sfn|Chaves Palacios|2007|p=205}} Sredi 20. stoletja je frankistična diktatura v regiji izvajala politiko kolonizacije in agrarne reforme z namenom spodbujanja gospodarstva. Pri tem so na tisoče hektarjev suhih kmetijskih površin preoblikovali v namakana zemljišča, Nacionalni inštitut za kolonizacijo (INC) pa je poskrbel tudi za ustanovitev 63 novih naselij.ref>{{Cite journal|url=https://www.mapa.gob.es/es/ministerio/publicaciones-archivo-biblioteca/mediateca/coloniz-extremadura-abujeta_tcm30-440811.pdf|title=Los pueblos de colonización de Extremadura. Evolución y estado, medio siglo después de su construcción|first=Esther|last=Abujeta|journal=Dominación y (Neo-)extractivismo|page=71}}</ref> V drugi polovici 20. stoletja je prišlo do množičnega izseljevanja prebivalstva z podeželja – tako v industrijska območja Španije (kar se je začelo že leta 1955) kot v bogatejše evropske države (kot so Nemčija, Francija in Švica). Ti procesi so se zlasti okrepili po letu 1959, ko je bil sprejet stabilizacijski načrt (v primeru selitev v tujino pa tudi po sklenitvi dvostranskih sporazumov z državami gostiteljicami).{{Sfn|Cayetano Rosado|2007|pp=1290; 1309}} Regija je v naslednjih letih utrpela hud demografski udarec, saj jo je zapustilo skoraj 40 % prebivalstva, predvsem mladih.{{sfn|Cayetano Rosado|2007|p=1309}} Z zakonom iz leta 1978 je bil v Estremaduri ustanovljen predavtonomni vladni organ (''Junta Regional de Extremadura''), ki je imel pristojnosti nad provincama Badajoz in Cáceres.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=545}} Leta 1980 se je začela priprava osnutka regionalnega statuta o avtonomiji, kar je bil prvi korak k temu, da je Estremadura postala ena od španskih avtonomnih skupnosti.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=544}} Besedilo je uspešno prestalo zadnjo oviro, ko je bilo leta 1982 sprejeto kot organski zakon.{{Sfn|Chaves Palacios|2002|p=545}} Prve volitve v Skupščino Estremadure so potekale maja 1983. ==Geografija== Edtremadura leži na Južni planoti med 37° 57' in 40° 29' S zemljepisne širine ter 4° 39' in 7° 33' Z zemljepisne dolžine in je del Centralne planote ([[Osrednja Mezeta]]) in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost. ===Topografija=== Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (ali El Torreón) (2401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Na območju, ki ga pogosto imenujejo ''extremadurska Mezopotamija'', se dviga gorovje Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |title=Pico la Villuerca |accessdate=2013-12-16 |archive-date=2013-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216082427/http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |url-status=dead }}</ref> Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Edtremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1104 m). ===Hidrografija=== V Edtremaduri so štiri različna porečja: *Porečje reke [[Tajo]] z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega. *Drugo je porečje reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel. *Porečje reke [[Guadalquivir]], ki v Estremaduri obsega 1411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja. *Porečje Duera meri v Estremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja. [[Slika:Monfrague pan.jpg|thumb|700px|center|Reka Tajo v Narodnem parku Monfragüe]] ==Podnebje== Večji del Estremadure ima [[sredozemsko podnebje]] z vročimi poletji (oznaka ''Csa'' po Köppnovi podnebni klasifikaciji), v nekaterih območjih pa prevladuje hladno polsušno podnebje (oznaka ''BSk'' po Köppnovi podnebni klasifikaciji).<ref>{{Cite web |title=Evolucion de los climas de Köppen en España en el periodo 1951-2020 | url=https://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/recursos_en_linea/publicaciones_y_estudios/publicaciones/NT_37_AEMET/NT_37_AEMET.pdf |access-date=2024-05-04 |website=Agencia Estatal de Meteorologia}}</ref> Izjema je njen severni del, ki ima [[podnebje|celinsko podnebje]]. Na severozahodu je zaradi vpliva [[Atlantik]]a celinsko podnebje bolj milo. Povprečne letne temperature v Estremaduri so na splošno nekoliko višje kot v večjem delu notranjosti Iberskega polotoka, pri čemer je opazen temperaturni gradient v smeri sever–jug.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|p=103}} Letna temperaturna amplituda običajno znaša od 16 do 19 °C. Povprečna letna temperatura je približno 16,4 °C, povprečna letna količina padavin pa znaša okoli 588 mm.<ref>{{cite web|url=https://www.aemet.es/es/datos_abiertos/estadisticas/vigilancia_clima|title=Climate normals 1991-2020|publisher=AEMET|language=es|access-date=10 August 2025}}</ref> V delih gorovja Sistema Central pade več kot 1500 mm padavin, medtem ko v nekaterih delih province Badajoz količina padavin komaj doseže 400 mm.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|pp=103–104}} Poletja so zelo vroča in suha, padavine pa so skoncentrirane v hladnejših mesecih, kar v poletnem času povzroča izrazito pomanjkanje vode.{{Sfn|Pulido|Sanz|Abel|Ezquerra|2007|pp=104}} === Uprva delitev === [[File:Spain Extremadura map.png|thumb|Zemljevid provinc v Extremaduri in njihovih dveh največjih mest]] Extremadura je razdeljena na 2 provinci, ti pa sta nadalje razdeljeni na 388 občin. {{Static row numbers}}{{sticky header}} {| class="static-row-numbers plainrowheaders vertical-align-top sticky-header-multi sort-under sortable wikitable" |- class="static-row-header" style="text-align:center;vertical-align:bottom;" !Provinca !Glavno mesto !Štev. prebivalcev (2025)<ref name="population" /> !Površina (km²)<ref name="area" /> !Gostota preb. (inh./km²) !Občine |- |[[File:Provincia de Badajoz - Escudo.svg|23x23px]] Provinca Badajoz |[[Badajoz]] |665.155 |21.769,11 |30,6 |165 |- |[[File:Escudo de la Diputación de Cáceres.svg|23x23px]] Provinca Cáceres |[[Cáceres]] |388.190 |19.864,50 |19,5 |223 |} V Estremaduri obstajajo tudi tradicionalna območja (špansko ''comarcas''), kot sta Las Villuercas in Las Hurdes, vendar ta nimajo večjega uradnega priznanja. ==Prebivalstvo== {| class="toc" cellpadding="0" cellspacing="0" style="width:22%; float:right; text-align:center; clear:all; margin-right:8px; font-size:90%;" ! colspan="8" style="background:black; color:white;"|Najbolj naseljena mesta<ref>INE, Instituto Nacional de Estadística, 1. januar 2006, Real Decreto 1627/2006 z dne 29. decembra 2006.</ref> |- style="background:#efefef;" !width=4% |Velikost !width=87% |Mesto !width=9% |Število prebivalcev |- |1||align=left|Badajoz||align=right|151.565 |- |2||align=left|[[Cáceres]]||align=right|95.026 |- |3||align=left|[[Mérida, Španija|Mérida]]||align=right|57.797 |- |4||align=left|[[Plasencia]]||align=right|41.392 |- |5||align=left|Don Benito||align=right|36.660 |- |6||align=left|Almendralejo||align=right|34.319 |- |7||align=left|Villanueva de la Serena||align=right|26.076 |- |8||align=left|Navalmoral de la Mata||align=right|17.386 |- |9||align=left|Zafra||align=right|16.577 |- |10||align=left|Montijo||align=right|16.267 |} Leta 2025 je prebivalstvo štelo 1.053.345 ljudi, od tega je bilo 49,4 % moških in 50,6 % žensk. Mladoletniki predstavljajo 15,4 % prebivalstva, starejši pa 22,9 %.<ref name="population" /> Po popisu prebivalstva v provincah Kraljevine Kastilje iz leta 1591 je Estremadura štela približno 540.000 prebivalcev, kar je predstavljalo 8 % celotnega prebivalstva Španije. Do leta 1717, ko so v Estremaduri našteli 326.358 prebivalcev, ni bilo izvedenega nobenega drugega popisa. Leta 1833 je število prebivalcev znašalo 547.420.<ref>{{cite book |title=The National Cyclopaedia of Useful Knowledge |date=1848 |publisher=Charles Knight |location=London |page=954|volume=V |edition=First}}</ref> Od tega obdobja dalje je število prebivalcev enakomerno naraščalo vse do 4960-ih. (leta 1960 je bilo 1.406.329 prebivalcev). Po letu 1960 je izseljevanje v gospodarsko uspešnejše dele Španije in Evrope povzročilo zmanjšanje števila prebivalcev. V naselitveni mreži prevladujejo tri občine s 50.000 do 200.000 prebivalci (Badajoz, Cáceres in Mérida), sledijo pa jim Plasencia, somestje Don Benito–Villanueva de la Serena in Almendralejo. Med druge občine z več kot 10.000 prebivalci spadajo Zafra, Montijo, Villafranca de los Barros, Navalmoral de la Mata in Coria.<ref name="caixa">{{Cite web| url=https://www.caixabankresearch.com/sites/default/files/content/file/2019/03/64906_extremadura_cast_definitiu.pdf|page=19; 42–44|title= La economía de la Comunidad Autónoma de Extremadura: diagnóstico estratégico|year=2019|publisher=Caixabank}}</ref> ==Jeziki== {{glavni|Estremadurščina}} Uradni jezik v Estremaduri je [[španščina]]. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo. Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečje [[portugalščina|portugalščine]]. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih estremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti. [[falščina|Jezik fala]], ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Estremadure na meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Estremadurski jezik je soroden z [[leonščina|leonskim]] in [[asturščina|asturskim]] (vsi ti trije jeziki so različice t. i. [[asturleonščina|asturleonščine]]).<ref>[http://www.unesco.es Unesco.es]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno. == Gospodarstvo == Bruto domači proizvod (BDP) Estremadure je leta 2018 znašal 20 milijard evrov, kar je predstavljalo 1,7 % španske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 20.100 evrov oziroma 67 % povprečja EU-27. Extremadura je bila skupnost z drugim najnižjim BDP na prebivalca v Španiji pred Melillo.<ref>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat|date=5 March 2020|access-date=26 June 2024}}</ref> Izvozno blago (večinoma hrana in polizdelki) se pošilja predvsem na evropski trg, vendar se je v letih 2010 povečeval delež izvoznih destinacij zunaj EU. Trgovinska bilanca je na splošno pozitivna. Stopnja brezposelnosti je leta 2022 znašala 17,3 %, kar je bistveno manj kot v prejšnjem desetletju.<ref>{{Cite web|url= https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00010/default/table?lang=en|title=Unemployment rate by NUTS 2 regions |website=Eurostat|date=13 June 2024|access-date=26 June 2024}}</ref> === Kmetijstvo === [[File:Cerdos ibericos.jpg|thumb|left|Iberski prašiči v Estremaduri]] [[File:LA VERA.CACERES 2.010 plantacion de tabaco - panoramio.jpg|thumb|Polje tobaka v pokrajini La Vera]] Na tem območju se prosto gibljejo črni iberski prašiči, ki se hranijo z [[želod]]om v hrastovih gozdovih. Te prašiče uporabljajo za pripravo sušene šunke, znane kot ''[[Jamón Ibérico]]''. Višji kot je delež želoda v prehrani prašičev, dragocenejša je šunka. Tako lahko na primer ''jamón ibérico'', pridobljen iz prašičev, katerih prehrano je sestavljalo vsaj 90 % želoda, doseže več kot dvakrat višjo ceno od šunke, pri kateri je delež želoda v prehrani prašičev v povprečju znašal manj kot 70 %. V ZDA je bil uvoz šunke ''jamón ibérico'' neposredno iz Estremadure – v kosu s kostjo – do približno leta 2005 prepovedan. Ker je bilo v ZDA dovolj restavracij, ki so povpraševale po tej specialiteti, se je Španija odločila za izvoz šunke brez kosti, kar je bilo v skladu z zdravstvenimi predpisi ameriškega ministrstva za kmetijstvo (in je tako še danes). 85 občin v Estremaduri spada pod okrilje zaščitene označbe porekla (ZOP) ''Dehesa de Extremadura'', ki ščiti šunke in plečke (''jamones'' in ''paletas'' – zadnje in sprednje prašičje noge), pridobljene iz iberskih prašičev ter križancev med iberskimi prašiči in pasmo Duroc-Jersey.<ref>{{Cite web|url=https://www.hoy.es/agro/201605/31/municipios-dehesa-extremadura-20160531175846.html|website=Hoy|title=85 municipios en la D.O. Dehesa de extremadura|date=31 May 2016}}</ref> Leta 2021 je Estremadura proizvedla približno 98 % vsega [[tobak]]a v Španiji in bila s tem vodilna evropska regija na tem področju.<ref name=tobacco>{{Cite web|url=https://www.eleconomista.es/next-generation/noticias/11326094/07/21/Un-eslabon-imprescindible-Extremadura-produce-el-98-del-tabaco-que-se-cultiva-en-Espana.html|website=El Economista|title=Un eslabón imprescindible: Extremadura produce el 98% del tabaco que se cultiva en España|date=4 September 2021}}</ref> Pridelava tobaka je osredotočena na območjih La Vera in Campo Arañuelo. Pridelava [[paradižnik]]a (leta 2017 je znašala 2.122.000 ton) je skoncentrirana predvsem ob rečnih bregovih rek Guadiana ter Alagón-Árrago.<ref>{{Cite web|url=https://www.hoy.es/agro/extremadura-logra-mejor-20180311002242-ntvo.html|website=Hoy|title=Extremadura logra su mejor campaña de tomate al crecer un 13% en 2017|date=11 March 2018|first=Celestino J.|last=Vinagre}}</ref> Velik del regije spada pod zaščiteno označbo porekla (ZOP) ''Ribera del Guadiana'', ki se deli na vinorodne podregije Ribera Alta, Tierra de Barros, Matanegra, Ribera Baja, Montánchez in Cañamero.{{Sfn|Piñero Chacón|1999|pp=201–202}} Ta ZOP ščiti vina, pridelana iz različnih sort črnega in belega grozdja.{{Sfn|Piñero Chacón|1999|p=202}} Leta 2021 je bila Estremadura za [[Andaluzija|Andaluzijo]] druga največja regija za pridelavo riža v Španiji.<ref name=efeagro>{{Cite web|url=https://www.efeagro.com/noticia/sector-arroz-espana-futuro/| website=EfeAgro|publisher=EFE|date=11 May 2021|title=El sector del arroz en España teme por su futuro pese a los buenos precios}}</ref> Zaradi suše in velike porabe vode na riževih poljih se od konca desetletja 2010 daje prednost riževim poljem brez namakanja.<ref>{{Cite web|url=https://www.efe.com/efe/andalucia/economia/la-sequia-meteorologica-pasa-factura-al-algodon-y-los-herbaceos-del-suroeste/50001111-4560655|website=[[EFE]]|title=La sequía meteorológica pasa factura al algodón y los herbáceos del suroeste|date=12 June 2021}}</ref> Estremadura je, skupaj z Murcio, pomembna proizvajalka paprike, ki je v prvi vrsti namenjena španskemu trgu. Papriko gojijo v okviru zaščitene označbe porekla (ZOP) ''Pimentón de la Vera'', ki obsega območja (''comarcas'') La Vera, Campo Arañuelo, Valle del Ambroz in Valle del Alagón. V letu 2020 je bilo v okviru te ZOP pridelanih 3860 ton. == Glej tudi == * [[Estremadurski nacionalizem]] == Sklici == {{sklici}} ;Bibliography * {{Cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIX/2013/T.%20LXIX%20n.%201%202013%20en.-abr/63044.pdf|journal=Revista de Estudios Extremeños|year=2013|volume=69|issue=1|title=La llegada del ferrocarril a Extremadura: una época de especulación y corrupción|first=Antonio|last=Blanch Sánchez|issn=0210-2854|pages=437–460}} * {{cite journal|url=http://revistas.ucm.es/index.php/MILT/article/viewFile/MILT0101120039A/3316|pages= 39–52|number=15|year=2001|journal=Militaria. Revista de Cultura Militar|issn=0214-8765|title=Las Órdenes Militares en la Reconquista de Extremadura|first=Alfonso|last=Bullón de Mendoza|format=pdf}} * {{cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIII/2007/T.%20LXIII%20n.%203%202007%20sept.-dic/RV001314.pdf|title=Emigración extremeña durante el desarrollismo español (1961-1975)|first=Moisés|last=Cayetano Rosado|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|volume=63|issue=3|year=2007|pages=1275–1310}} * {{Cite book|chapter-url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/793307.pdf|first=Julián|last=Chaves Palacios|title=Actas del III Simposio de Historia Actual: Logroño, 26-28 de octubre de 2000|volume=2|year=2002|isbn=84-95747-23-5|pages=531–548|chapter=Desarrollo democrático. Extremadura y su estatuto autonómico (1977-1983)|publisher=Instituto de Estudios Riojanos }} * {{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/pdf/5215/521552316011.pdf|first=Julián|last=Chaves Palacios|title=La represión en la guerra civil: últimas aportaciones bibliográficas y movimientos sociales por la memoria|journal=Pasado y Memoria. Revista de Historia Contemporánea|issue=6|year=2007|pages=191–211|location=San Vicente del Raspeig|publisher=Universidad de Alicante|doi=10.14198/PASADO2007.6.11}} * {{cite book|last1=Clemente Ramos|first1=Clemente|last2=Montaña Conchiña|first2=Juan Luis de la|year=2000|chapter-url=https://www.academia.edu/11086955|chapter=Repoblación y ocupación del espacio en Extremadura (1142-c. 1350)|title=Actas de las I Jornadas de Historia Medieval de Extremadura|location=Cáceres|pages=11–38}} * {{cite journal|last=Díaz Gil|year=2010|title=La orden de Alcántara y La Serena (1234-1259)|first=Fernando|journal=Studia historica. Historia medieval|issn=0213-2060|number=28|pages=207–215|format=pdf|url=http://revistas.usal.es/index.php/Studia_H_Historia_Medieval/article/viewFile/7668/8917|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010121904/http://revistas.usal.es/index.php/Studia_H_Historia_Medieval/article/viewFile/7668/8917|archive-date=2014-10-10}} * {{Cite journal|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXV/2009/T.%20LXV%20n.%201%202009%20en.-abr/RV12677.pdf|year=2009|last=Domené Sánchez|first=Domingo|title=Fueros y privilegios del Badajoz medieval|issue=1|volume=LXV|pages=101–142}} * {{Cite journal|year=2008|title=Sociedad y conflicto bélico en la Edad Moderna: Extremadura ante la guerra con Portugal, 1640-1668|journal=Norbes. Revista de Historia|volume=27|issn=0213-375X|pages=29–47|url=https://core.ac.uk/download/pdf/304880388.pdf|first=Felicísimo|last=García Barriga}} * {{cite book |title=Relaciones políticas y guerra: la experiencia castellano-leonesa frente al Islam, siglos XI-XIII|url=https://books.google.com/books?id=3o0CJVLbZKIC|last=García Fitz|first=Francisco|publisher=Universidad de Sevilla|year=2002|isbn=8447207080}} * {{Cite journal|pages=213–233|url=https://core.ac.uk/download/pdf/304886539.pdf|title=Extremadura a fines del siglo XVIII y comienzos del XIX: conflictos campesinos, crisis agrarias y crisis de subsistencias y agobios fiscales|year=1984|last1=García Pérez|first1=Juan|last2=Sánchez Marroyo|first2=Fernando|journal=Norba. Revista de Historia|issue=5|issn=0213-375X|access-date=2021-09-28|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928141257/https://core.ac.uk/download/pdf/304886539.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|journal=Revista de Estudios Extremeños|volume=70|issue=2|pages=1153–1194|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXX/2014/T.%20LXX%20n.%202%202014%20mayo-ag/72451.pdf|title=La dialectología en la Revista de Estudios Extremeños (1927-2013)|year=2014|first=José Antonio|last=González Salgado}} * {{Cite journal|last1=Hernández Bermejo|last2=Sánchez Rubio|last3=Testón Núñez|first1=Mª Ángeles|first2=Rocío|first3=Isabel|year=1995|pages=89–118|volume=13|title=Los moriscos en Extremadura 1570-1613 |location=Salamanca|publisher=Ediciones Universidad de Salamanca|url=https://gredos.usal.es/bitstream/handle/10366/70046/Los_moriscos_en_Extremadura_1570-1613.pdf;jsessionid=91EEFDEDB4ABB0A79060EB6BED6EE732?sequence=1|journal=Studia Historica. Historia Moderna|issn=0213-2079}} * {{Cite journal|title=Las regiones históricas y su articulación política en la Corona de Castilla durante la Baja Edad Media|first=Miguel Ángel| url=https://revistas.ucm.es/index.php/ELEM/article/view/ELEM9292110213A/23629|location=Madrid|publisher=Ediciones Complutense|last=Ladero Quesada|journal=En la España medieval|issn=0214-3038|issue=15|year=1992|volume=15|pages=213–248}} * {{Cite journal|last1=Mateos Dávila|first1=Juan Luis|last2=Hernández González|first2=Juan Manuel|title=La energía en Extremadura|year=1983|journal=Revista de Estudios Económicos y Empresariales|volume=3|pages=65–96|issn=0212-7237}} * {{Cite journal|year=2013|last1=Naranjo Sanguino|last2=Roso Díaz|last3=Ruiz Rodríguez|first1=Miguel Ángel|first2=Manuel|first3=Juan Ángel|title=La propiedad de la tierra en la Extremadura del siglo XIX: Estado de la cuestión|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIX/2013/T.%20LXIX%20n.%201%202013%20en.-abr/62992.pdf|journal=Revista de Estudios Extremeños|volume=69|issue=1|pages=23–94}} * {{Cite journal|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/109811.pdf|title=Vías naturales de comunicación y asentamiento en el Sur de la provincia de Cáceres durante la prehistoria|first1=María Isabel|last1=Ongil Valentín|first2=María Isabel|last2=Sauceda Pizarro|journal=Norba: Revista de historia|issn=0213-375X|issue=7|year=1986|page=155}} * {{cite journal|title=Génesis y evolución de las ciudades realengas y señoriales en la Extremadura medieval|url=http://helvia.uco.es/xmlui/bitstream/handle/10396/2185/ELEM8585120379A.pdf|last=Pino García|first=José Luis del|pages=379–402|journal=En la España Medieval|issn=0214-3038|number=6|year=1985|access-date=2020-03-08|archive-date=2013-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512041157/http://helvia.uco.es/xmlui/bitstream/handle/10396/2185/ELEM8585120379A.pdf|url-status=bot: unknown}} * {{Cite book|chapter=La denominación de origen de vinos "Ribera del Guadiana"|first=Yolanda|last=Piñero Chacón|chapter-url=https://www.unex.es/conoce-la-uex/centros/eia/archivos/iag/1998/1998_14%20La%20denominacion%20de%20origen%20de%20vinos%20Ribera%20del%20Guadiana.pdf|pages=199–225|publisher=Caja de Ahorros de Badajoz|year=1999|title=La agricultura y ganadería extremeñas}} * {{Cite book|chapter=La conquista cristiana de Mérida en 1230 Contextos, textos y protagonistas|title=Historia de Mérida|volume=I|editor-first=Juan Carlos|editor-last=López Díaz|editor-first2=Javier|editor-last2=Jiménez Ávila|editor-first3=Félix|editor-last3=Palma García|year=2018|chapter-url=https://www.academia.edu/38228310|isbn=978-84-09-06775-6|location=Mérida|publisher=Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida|pages=649–688|last=Porrinas González|first=David}} * {{Cite book|title=Los bosques de Extremadura|publisher=Consejería de Agricultura, Desarrollo Rural, Medio Ambiente y Energía. Junta de Extremadura| url=http://extremambiente.juntaex.es/pdf/LibroBosquesWeb.pdf|year=2007|isbn=978-84-8107-064-4|chapter=Síntesis de la distribución actual|last1=Pulido|first1=Fernando|last2=Sanz|first2=Rubén|last3=Abel|first3=Daniel|last4=Ezquerra|first4=Francisco Javier|last5=Gil|first5=Alberto|last6=González|first6=Guillermo|last7=Hernández|first7=Ana|last8=Moreno|first8=Gerardo|last9=Pérez|first9=Juan José|last10=Vázquez|first10=Francisco}} * {{cite journal|title=La fortaleza de Alcántara: El tesoro ignorado|first=Juan J.|last=Villarroel Escalante|journal=Revista de Estudios Extremeños|issn=0210-2854|volume=64|number=3|year=2008|pages=1251–1302|url=http://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LXIV/2008/T.%20LXIV%20n.%203%202008%20sept.-dic/RV001975.pdf}} == Zunanje povezave == {{commons category|Extremadura}} {{Wikivoyage|Extremadura}} * [https://maps.google.com/maps?q=Extremadura%2C+Spain Extremadura, Spain - Google Maps] * {{cite EB1911|wstitle=Estremadura |volume=9 |pages=801–802 |short=x}} * [https://www.histclo.com/country/spa/reg/reg/sr-ext.html Spanish regions: Extremadura traditional clothing] [[Kategorija:Estremadura| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] {{normativna kontrola}} kdcc1ys5xbjgb9yt4keyf8op2ugpyqj Nada Gogala 0 366849 6771394 6522332 2026-10-28T09:38:19Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ pnp 6771394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Nada Gogala | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | field = [[fiziologija rastlin]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | doctoral_advisor = [[Miran Vardjan]] }} '''Nada Gogala''', [[Slovenci|slovenska]] [[biologija|biologinja]], * [[9. maj]] [[1937]], [[Ljubljana]], † november [[2013]]. Znana je po svojem obsežnem delu na področju [[fiziologija rastlin|rastlinske fiziologije]] in velja za pionirko raziskav rastlinskih [[tkivna kultura|tkivnih kultur]] na slovenskem. == Življenje in delo == Že od mladosti jo je zanimala narava, zato je po srednji šoli vpisala študij biologije na takratni [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Usmerila se je v [[mikologija|mikologijo]] in že v času študija postala najprej demonstratorka, nato pa laborantka na [[Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo]], kamor je bil preseljen študij biologije. Za diplomsko delo na temo [[ekologija|ekologije]] združbe [[glive|gliv]] osamelca Kostanjevica na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] je leta 1960 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Na isti fakulteti, ki se je kmalu po tistem preoblikovala v [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniško fakulteto]], je postala [[asistent]]ka in sodelovala pri vzpostavljanju predmeta fiziologija rastlin. Leta 1974 je bila izvoljena za [[docent|docentko]] in do leta 1990 napredovala v naziv redne profesorice na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo]]. Od leta 1981 je vodila tudi katedro za fitofiziologijo. Njeno znanstveno delo je bilo osredotočeno na fiziologijo interakcij med glivami in rastlinami - [[mikoriza|mikorizo]]; objavila je 68 izvirnih znanstvenih člankov in številne druge strokovne prispevke ter različne učbenike in poljudnoznanstvena dela s širšega področja. Aktivna je ostala tudi po upokojitvi leta 1997. Njen mož je bil zoolog in akademik [[Matija Gogala]], sin [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] je bil prav tako biolog in entomolog. == Priznanja == Za svoj prispevek znanosti je poleg študentske Prešernove nagrade prejela več priznanj, med njimi [[Red zaslug za ljudstvo|red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo]] (1987), [[nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1989) in Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete (1994). 1998 je bila imenovana za zaslužno profesorico [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. == Viri == * {{navedi revijo |last=Devetak |first=Dušan |date=januar 1998 |title=Jubilanta Nada in Matija Gogala |journal=[[Proteus (revija)|Proteus]] |volume=60 |issue=5 |pages=220–224}} * {{navedi revijo |last=Regvar |first=Marjana |year=2007 |title=Jubilej: rastlinska fiziologinja in zaslužna profesorica, dr. Nada Gogala |url=http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/50_1/ABS_50_1_Regvar_2007_65-67.pdf |journal=Acta Biologica Slovenica |volume=50 |issue=1 |pages=65–67}} * {{navedi novice |url=http://www.botanicni-vrt.si/dogodki-novice/529-prof-dr-nadi-gogala-v-slovo |title=Prof. dr. Nadi Gogala v slovo |publisher=Botanični vrt Univerze v Ljubljani |date=18.11.2013 |accessdate=24.12.2013}} {{Normativna kontrola}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Gogala, Nada}} [[Kategorija:Slovenski botaniki]] [[Kategorija:Slovenski mikologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] h8zyty7n3nzbjtic0h6z4afhauhhtsn Bolgarska akademija znanosti 0 401277 6771366 6659658 2026-10-28T08:52:48Z Yerpo 8417 /* Viri */ pp ref 6771366 wikitext text/x-wiki [[slika:Bulgarian-Academy-of-Sciences 4.jpg|thumb|280px|Sedež akademije v središču Sofije]] '''Bolgarska akademija znanosti''' ({{jezik-bg|Българска академия на науките|Balgarska akademija na naukite}}, okrajšano БАН oz. '''BAN''') je narodna [[Akademija (ustanova)|akademija]] in ena najpomembnejših [[znanost|znanstvenih]] ustanov v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Upravlja jo odbor direktorjev, izvršni svet in generalni zbor. Od konca leta 2024 je predsednica generalnega zbora [[elektrokemija|elektrokemičarka]] Evelina Slavčeva.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bta.bg/en/news/culture/791849-corresponding-member-evelina-slavcheva-elected-academy-of-sciences-president |title=Corresponding Member Evelina Slavcheva Elected Academy of Sciences President |date=2024-12-02 |publisher=Bolgarska tiskovna agencija |accessdate=2025-03-23}}</ref> Pod okriljem akademije deluje 87 različnih raziskovalnih in podpornih skupin, od tega 52 inštitutov, ki delujejo na različnih področjih znanosti in predstavljajo velik delež znanstvene produkcije v državi. So razmeroma avtonomni. Poleg tega se ustanova ukvarja tudi z izobraževanjem (podeljuje svoje visokošolske nazive) in znanstvenim založništvom. Skupno ima skoraj 7500 raziskovalcev različnih profilov. == Zgodovina == Akademijo so leta 1869 kot ''Bolgarsko društvo učenjakov'' ustanovili izseljenski izobraženci v [[Brăila|Brăili]] ([[Romunija]]), v času, ko je bila Bolgarija pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo. Po osvoboditvi so člani izglasovali selitev v [[Sofija|Sofijo]], kjer jim je mestni svet zgradil sedež, pokrovitelj pa je postal princ [[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander I.]] Leta 1911 je prevzela ime Bolgarska akademija znanosti, leto kasneje je bil sprejet prvi statut. Leta 1940 se je preimenovala v Bolgarsko akademijo znanosti in umetnosti; kljub protestom je bolgarska vlada v tem času prevzela nadzor nad imenovanjem sekretarja. Sedež je bil poškodovan zaradi bombardiranja med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zato je akademija začasno prekinila delovanje, kmalu po ponovnem zagonu leta 1945 pa je bila reorganizirana. Statut je bil nadomeščen z zakonsko ureditvijo, takrat je bila znova preimenovana v sedanje ime. Leta 1971 je nadzor prevzela [[Komunistična partija Bolgarije|Komunistična partija Bolgarije]]. Dve desetletji po tem akademija ni bila avtonomna, imela pa je praktično monopolni položaj v znanosti. Znova je postala samostojna po padcu komunističnega režima leta 1991. Od takrat se sooča z upadanjem javnega financiranja, zaradi česar so bili ukinjeni številni oddelki, a ohranja svojo vodilno vlogo v državi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=7.4.2010 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=4.4.2015}} * {{navedi splet| url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Societies/Bulgarian_Academy.html |title=The Bulgarian Academy of Sciences |work=Mathematical Societies, Medals, Prizes and other honours |publisher=School of Mathematics and Statistics, University of St Andrews |accessdate=4.4.2015}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Bulgarian Academy of Sciences}} * {{official|http://www.bas.bg}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Bolgarska akademija znanosti| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1869]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bolgariji]] tf80d15333a2rrmikvmrbrdzrprjvdg Ponsse 0 402318 6771326 6770623 2026-10-28T07:14:44Z NDG 244193 +Infobox 6771326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Ponsse Oyj | logo = Ponsse (company) logo.svg | type = [[Delniška družba]] | ISIN = FI0009005078 | industry = Gozdarska mehanizacija | founded = 1970 | hq_location_city = [[Vieremä]] | hq_location_country = [[Finska]] | key_people = {{ubl|Juho Nummela (CEO)|Petri Härkönen (CFO)}} | products = {{ubl|Gozdarski kombajni (harvesterji)|Zgibni polprikoličarji (forwarderji)|Drugi gozdarski stroji}} | revenue = 749,9 milijona [[evro|evrov]] (2025) | num_employees = 2.083 | num_employees_year = 2025 | website = https://www.ponsse.com | footnotes = <ref name="AR2025">{{Navedi splet |url=https://mb.cision.com/Main/18192/4319426/3976708.pdf |title=Annual Report 2025 |publisher=Ponsse Oyj |date=11. marec 2026 |language=en}}</ref> }} [[File:Ponsse Buffalo parked.JPG|thumb|Ponsse Buffalo stroj za premikanje hlodov]] '''Ponsse Oyj''' je [[finska|finsko]] podjetje, ki proizvaja stroje za [[gozdarstvo]] kot npr. [[Stroj za podiranje dreves|stroje za podiranje dreves]] in [[Vlačilec hlodov|vlačilce hlodov]]. Podjetje je ustanovil [[Einari Vidgrén]] leta 1970, podjetje je poimenovano po vrsti [[lovski pes|lovskega psa]]. Sedež podjetje je v mestu [[Vieremä]]. ==Zunaje povezave== {{Commons category-inline|Ponsse}} * [http://www.ponsse.com/ Uradna stran] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Finske]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1970]] {{normativna kontrola}} 5lfzwdlrjl7q40rzruek9tke4pnxl24 6771328 6771326 2026-10-28T07:15:57Z NDG 244193 finnish word for type 6771328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Ponsse Oyj | logo = Ponsse (company) logo.svg | type = [[Delniška družba|Osakeyhtiö]] | ISIN = FI0009005078 | industry = Gozdarska mehanizacija | founded = 1970 | hq_location_city = [[Vieremä]] | hq_location_country = [[Finska]] | key_people = {{ubl|Juho Nummela (CEO)|Petri Härkönen (CFO)}} | products = {{ubl|Gozdarski kombajni (harvesterji)|Zgibni polprikoličarji (forwarderji)|Drugi gozdarski stroji}} | revenue = 749,9 milijona [[evro|evrov]] (2025) | num_employees = 2.083 | num_employees_year = 2025 | website = https://www.ponsse.com | footnotes = <ref name="AR2025">{{Navedi splet |url=https://mb.cision.com/Main/18192/4319426/3976708.pdf |title=Annual Report 2025 |publisher=Ponsse Oyj |date=11. marec 2026 |language=en}}</ref> }} [[File:Ponsse Buffalo parked.JPG|thumb|Ponsse Buffalo stroj za premikanje hlodov]] '''Ponsse Oyj''' je [[finska|finsko]] podjetje, ki proizvaja stroje za [[gozdarstvo]] kot npr. [[Stroj za podiranje dreves|stroje za podiranje dreves]] in [[Vlačilec hlodov|vlačilce hlodov]]. Podjetje je ustanovil [[Einari Vidgrén]] leta 1970, podjetje je poimenovano po vrsti [[lovski pes|lovskega psa]]. Sedež podjetje je v mestu [[Vieremä]]. ==Zunaje povezave== {{Commons category-inline|Ponsse}} * [http://www.ponsse.com/ Uradna stran] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Finske]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1970]] {{normativna kontrola}} 8yqbpl67mligsc2lnqhrwpqft4z1p3x Letalski center Maribor 0 436486 6771427 6770580 2026-10-28T11:27:41Z Nareto 77605 /* Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine */ 6771427 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi knjigo |title=Vojna enciklopedija. 5, Lafos - Naukrat |publisher=Beograd : Redakcija Vojne enciklopedije |isbn=COBISS.SR-ID 72960519, UDK 355(031.021.2) |publication-date=1973 |language=Srpski}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Prvo potniško letalo, ki je uradno letelo iz letališča Maribor v Tivat je bil JAT-ov McDonnell Douglas DC-9, ki ga je pilotiral kapetan, član LCM, Stanko Weber. Nekaj minut za tem je priletel Tupoljev Tu-134, letalske družbe Aviogenex iz Beograda. Zagrebška Pan Adria je priletela z letalom Fokker-50, ki ga je pilotiral član LCM, kapitan Tone Rajšp. Predsednik prve uprave aerodroma je bil član LCM Janez Jerman. Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli na motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] n8perx47u2crglaojfmpkdlb5pc41ce 6771430 6771427 2026-10-28T11:40:39Z Nareto 77605 /* Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva */ 6771430 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> [[Slika:Arms_of_the_Duchy_of_Styria.svg|alt=File:Arms of the Duchy of Styria.svg|sličica|175x175_pik|Grb Vojvodine [[Štajerska|Štajerske]] do 1918]] ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi knjigo |title=Vojna enciklopedija. 5, Lafos - Naukrat |publisher=Beograd : Redakcija Vojne enciklopedije |isbn=COBISS.SR-ID 72960519, UDK 355(031.021.2) |publication-date=1973 |language=Srpski}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Prvo potniško letalo, ki je uradno letelo iz letališča Maribor v Tivat je bil JAT-ov McDonnell Douglas DC-9, ki ga je pilotiral kapetan, član LCM, Stanko Weber. Nekaj minut za tem je priletel Tupoljev Tu-134, letalske družbe Aviogenex iz Beograda. Zagrebška Pan Adria je priletela z letalom Fokker-50, ki ga je pilotiral član LCM, kapitan Tone Rajšp. Predsednik prve uprave aerodroma je bil član LCM Janez Jerman. Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli na motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] opzs31qhg81s9qjann8gykil889rq19 6771444 6771430 2026-10-28T11:55:58Z Nareto 77605 /* Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club */ 6771444 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> [[Slika:Arms_of_the_Duchy_of_Styria.svg|alt=File:Arms of the Duchy of Styria.svg|sličica|175x175_pik|Grb Vojvodine [[Štajerska|Štajerske]] do 1918]] ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Letalska folklora brca v zadnjico ==== Običaj brce v zadnjico po prvem samostojnem letu (t.i. laširanje) izhaja iz tradicije evropskih jadralnih krogov, kjer so mladega pilota simbolično krstili ob pomembnem mejniku v njegovem letalskem življenju. Po eni od razlag naj bi brca šaljivo izboljšala pilotov občutek za letenje »prek sedeža hlač«.<ref>{{Navedi splet |last=EAA |date=2018-11-01 |title=A Primitive First Solo Initiation |url=https://inspire.eaa.org/2018/11/01/a-primitive-first-solo-initiation/ |access-date=2026-10-28 |website=Hangar Flying |language=en-US}}</ref> Običaj se je skozi generacije letalcev ohranil tudi v slovenskih deželah, kjer še danes predstavlja del letalske folklore in sprejema pilota v skupnost. ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi knjigo |title=Vojna enciklopedija. 5, Lafos - Naukrat |publisher=Beograd : Redakcija Vojne enciklopedije |isbn=COBISS.SR-ID 72960519, UDK 355(031.021.2) |publication-date=1973 |language=Srpski}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Prvo potniško letalo, ki je uradno letelo iz letališča Maribor v Tivat je bil JAT-ov McDonnell Douglas DC-9, ki ga je pilotiral kapetan, član LCM, Stanko Weber. Nekaj minut za tem je priletel Tupoljev Tu-134, letalske družbe Aviogenex iz Beograda. Zagrebška Pan Adria je priletela z letalom Fokker-50, ki ga je pilotiral član LCM, kapitan Tone Rajšp. Predsednik prve uprave aerodroma je bil član LCM Janez Jerman. Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli na motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] fmzz2gwkdut6nq92qafe7jqgo7qv8c2 Gary McKinnon 0 444608 6771407 6215119 2026-10-28T10:25:40Z ~2026-57221-03 268035 /* Zunanje povezave */ New external link add for more information 6771407 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Gary McKinnon''', [[Škoti|škotski]] [[Administrator operacijskega sistema|sistemski skrbnik]] in [[heker]], * [[10. februar]] [[1966]], [[Glasgow]], [[Škotska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Najbolj znan je po svojem vdoru v računalniške sisteme [[NASA|Nase]] in [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Pentagon]]. Napad je bil kasneje označen za enega izmed največjih vojaških računalniških vdorov v zgodovini človeštva. Po desetih letih pravnih postopkov zoper McKinnona, natančneje 16. oktobra 2012, se je primer zaključil v Garyevo korist.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://celebiography.net/gary-mckinnon.html|title=Gary Mckinnon biography, pictures of Gary Mckinnon, photos|accessdate=2018-01-24|website=celebiography.net|language=en|archive-date=2018-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125074605/http://celebiography.net/gary-mckinnon.html|url-status=dead}}</ref> == Zgodnje življenje == Ko je bil star 6 let sta se, zaradi ločitve njegovih staršev, skupaj z materjo Janis Sharp preselila v [[London]]. Gary je dobil svoj prvi računalnik pri štirinajstih letih in se že takrat začel ukvarjati z razvijanjem programske opreme. Tri leta kasneje je pustil šolo in postal frizer, vendar so ga v zgodnjih 90-ih prijatelji prepričali, da se specializira na področju [[Računalništvo|računalništva]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.biogs.com/famous/mckinnon.html|title=Biogs.com: Reliable Biographies|accessdate=2018-01-24|website=Biogs}}</ref> Po uspešno dokončanem tečaju specializacije je začel opravljati pogodbena dela, kot sistemski administrator. Poleg računalnikov pa so bili njegova velika strast tudi [[Neznani leteči predmet|NLP-ji]]. Zaradi filma ''[[WarGames]]'' iz leta 1983 je začel iskati dokaze o obstoju le-teh.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/northamerica/usa/4320901/Gary-McKinnon-profile-Autistic-hacker-who-started-writing-computer-programs-at-14.html|title=Gary McKinnon profile: Autistic 'hacker' who started writing computer programs at 14|date=2009|accessdate=2018-01-24|language=en-GB|issn=0307-1235}}</ref> Strast se je kmalu sprevrgla v obsedenost in McKinnon se je pridružil internetni skupini, imenovani The Disclosure Project. Odločil se je, da bo svoje računalniško znanje uporabil za vdor v vladne računalniške sisteme, saj je verjel, da so tam skriti dokazi o obstoju nezemljanov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/technology/2009/jul/31/gary-mckinnon-hacking-extradition|title=Profile: Gary McKinnon|date=2009-07-31|accessdate=2018-01-24|website=the Guardian|last=Tran|first=Mark|language=en}}</ref> == Vdor med letoma 2001 in 2002 == Iz stanovanja, ki je pripadalo teti njegove punce v Londonu, je med letoma 2001 in 2002 vdrl v 97 ameriških vojaških računalnikov v Pentagonu in NASI.<ref name=":1" /> Pod vzdevkom Solo je povzročil škodo, ki je bila kasneje ocenjena na 800.000 ameriških dolarjev.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/uk-19946902|title=Profile: Gary McKinnon|date=2012-12-14|newspaper=BBC News|accessdate=2018-01-24|language=en-GB}}</ref> Preko programa Landsearch je pridobil dostop do najbolj tajnih dokumentov in si s tem omogočil dostop do ostalih shranjenih datotek na vseh napravah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.welivesecurity.com/2015/12/08/gary-mckinnon-reveals-detail-on-nasa-data-breach-and-extraterrestrial-life/|title=Gary McKinnon reveals detail on NASA data breach and ‘extraterrestrial life’|date=2015-12-08|newspaper=WeLiveSecurity|accessdate=2018-01-25|language=en-US}}</ref> Po 11. septembru 2001 je onesposobil pomembne sisteme in izbrisal popise orožja. S tem je povzročil nedelovanje 300 računalnikov v omrežju in zaustavil dostavo streliva ameriški vojski. Obtožen je bil tudi kopiranja datotek, uporabniških računov in gesel. Kot glavni razlog za te vdore je navedel svojo radovednost, željo po razkritju podatkov o vesoljskih ladjah. McKinnona so ujeli leta 2002 pri poskusu prenosa zrnate črno-bele slike, za katero je verjel, da prikazuje vesoljsko ladjo.<ref name=":1" /> Policija ga je zlahka izsledila, saj je za vdor uporabil svoj elektronski naslov. 19. marca 2002 je bil aretiran in novembra se je začelo sojenje. Dejanja ni nikoli zanikal, še poudaril je, da je prav zastrašujoče, kako slabo je poskrbljeno za varnost na državnem nivoju. Še več, ob vdoru je na namizjih puščal sporočilo: »Your security is really crap« (''Vaša varnost je res zanič''). Medtem ko je preiskoval visoko zmogljive računalniške sisteme, je njegovo življenje propadlo. Izgubil je službo, družino in kljub temu, da so mu prijatelji svetovali naj preneha z vdiranjem, tega ni storil. Njegovo vedenje je kazalo vse znake [[Aspergerjev sindrom|Aspergerjevega sindroma]]. To obliko [[Avtizem|avtizma]] so mu diagnosticirali leta 2008 in je bila ob sojenju izpostavljena kot olajševalna okoliščina.<ref name=":2" /> == Sodni proces == Po aretaciji je bilo splošno mišljenje, da bo sojenje potekalo v Angliji. Pričakovana kazen je bila tri do štiri leta, vendar pa so postopki trajali kar 10 let. V tem času se je obtoženi Gary McKinnon pritožil na House of Lords in na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], a obakrat neuspešno.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/science/gary-mckinnon-inside-the-head-of-a-super-hacker-6095677.html|title=Gary McKinnon: Inside the head of a super hacker|date=2006-07-12|newspaper=The Independent|accessdate=2018-01-24|language=en-GB}}</ref> Ena glavnih točk nesoglasja je bila v tem, ali se primer zaključi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ali naj sojenje poteka v Združenem kraljestvu. McKinnon je bil prepričan, da v ZDA ne bo deležen pravičnega sojenja. Primer je bil v rokah [[Theresa May|Therese May]], ki se je na podlagi njegovega zdravstvenega stanja oktobra 2010 odločila, da primer ne bo izročen naprej. Po desetih letih je bila končna odločitev sprejeta v prid McKinnonu<ref name=":3" /> == Podporne skupine == Ko je za McKinnonov primer izvedela javnost, je marsikdo izrazil mnenje o nedolžnosti obtoženega, ker so dejali, da je njegovo dejanje posledica njegove bolezni in ne bi smelo biti obravnavano kot kaznivo dejanje. Posledično je nastalo veliko skupin, ki so podpirale McKinnona in vztrajale pri njegovi oprostitvi. Leta 2008 je bil načrtovan dobrodelni koncert, katerega glavna pobuda je bila, da se sojenje izvede v Združenem kraljestvu. Za nastop na koncertu se je javilo veliko slavnih glasbenikov, kot so [[Sting]], Marillion, Trudie Styler, [[David Gilmour]], Graham Nash in številni drugi.<ref name=":0" /> Podjetnik Luke Heron se je celo javil, da bo v primeru izročitve ZDA poravnal vse stroške sojenja. Tudi mnogi mediji so izrazili svojo podporo, med njimi ''Daily Mail'', in izvedli kampanjo proti McKinnonovi izročitvi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.heraldscotland.com/news/12502366.Hacker_backer_pays___100k_to_prevent_McKinnon_US_trial/|title=Hacker backer pays L100k to prevent McKinnon US trial|accessdate=2018-01-24|website=HeraldScotland|language=en}}</ref> Obtoženčeva mati, Janis Sharp je o primeru celo napisala knjigo z naslovom ''Saving Gary McKinnon: A mother´s story''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.victoriasadler.com/saving-gary-mckinnon-one-year-on-with-janis-sharp/|title=Saving Gary McKinnon: One Year On with Janis Sharp {{!}} Victoria Sadler|accessdate=2018-01-24|website=www.victoriasadler.com|language=en-GB|archive-date=2018-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125021804/http://www.victoriasadler.com/saving-gary-mckinnon-one-year-on-with-janis-sharp/|url-status=dead}}</ref> V namen ozaveščanja o primeru je bila avgusta 2009 izdana tudi pesem »Chicago - Change the World« avtorja Davida Gilmourja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.londontv.net/freegarymckinnon.html|title=FREE GARY McKINNON - CHICAGO CHANGE THE WORLD|accessdate=2018-01-24|website=www.londontv.net|archive-date=2012-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120226005557/http://www.londontv.net/freegarymckinnon.html|url-status=dead}}</ref> Po zaključeni desetletni sagi primera McKinnon, danes Gary ponuja osebne in cenovno dostopne storitve na področju [[Optimizacija spletnih strani|optimizacije spletnih strani]] preko strani SmallSEO.co.uk. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.gov.uk/government/news/latest-on-gary-mckinnon-case Latest on Gary McKinnon case] *[https://www.wired.com/2006/06/ufo-hacker-tells-what-he-found/ Ufo hacker tells what he found] *[https://smallseo.co.uk/ smallseo.co.uk] *[https://bigbenseo.co.uk/ bigbenseo.co.uk] {{DEFAULTSORT:McKinnon, Gary}} [[Kategorija:Britanski hekerji]] [[Kategorija:Britanski računalnikarji]] geabg0d1mi824qmx686zt0qyp0husui Tadej Pišek 0 448207 6771155 6752712 2026-10-27T18:00:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771155 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Tadej Pišek''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[26. oktober]] [[1988]], [[Ljubljana]] Na [[AGRFT]] je diplomiral iz igralstva. Bil je član [[SSG Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pišek|url=https://sigledal.org/geslo/Tadej_Pi%C5%A1ek|website=Geslo|accessdate=2024-02-22|language=sl|archive-date=2024-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240222175239/https://sigledal.org/geslo/Tadej_Pi%C5%A1ek|url-status=dead}}</ref> == Zasebno == S partnerko ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski igralec delil prvo fotografijo s svojim sinom|url=https://www.bibaleze.si/novice/traci/slovenski-igralec-delil-fotografijo-s-svojim-sinom.html|website=www.bibaleze.si|accessdate=2024-02-22}}</ref> ==Film in televizija== *''Med staro šaro'' (Viki, lastnik starinarnice) (2023) *[[Reka ljubezni|''Reka ljubezni'']] (Rok Slak, mizar) (2017/2018) *[[Usodno vino|''Usodno vino'']] (Alex, prijatelj Erika Habijana) (2017) *[[Pozabljeni zaklad|''Pozabljeni zaklad'']] (Srček, vodja gange Žabarji) (2002) == Nagrade in priznanja == * 2021: [[Valvasorjeva nagrada]] za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945 v Tržiškem muzeju ([[Muzej novejše zgodovine Slovenije]], Tržiški muzej) - kot del ekipe. Pri projektu je sodeloval s svojim zavodom Godot.<ref name=":19">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2020] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240702165508/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf |date=2024-07-02 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.teaterssg.com/actor/tadej-pisek/ Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180504090520/http://www.teaterssg.com/actor/tadej-pisek/ |date=2018-05-04 }} na teaterssg.com {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pišek, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] rxkdq2kq5623wcekwpspwo549w8w8fy Sergio Mattarella 0 449676 6771053 6668107 2026-10-27T14:11:46Z TadejM 738 --archive.today 6771053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Sergio Mattarella |death_place= |successor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |website= |footnotes= |signature= |religion= |education= |profession= |children= |spouse= |party = Krščanska demokracija&nbsp;(do 1994)<br />Italijanska ljudska stranka (1994-2002)<br />Demokracija je svoboda - Ivanjščica&nbsp;(2002-2007)<br />Demokratska stranka&nbsp;(2007-2009) |constituency= |death_date= |image=<!-- WD --> |birth_place= |birth_date= |successor2= |predecessor2= |term_end2= |term_start2= |successor= |predecessor=[[Giorgio Napolitano]] |term_end= |term_start=3. februar 2015 |order=[[Predsednik Italije]] |caption= |smallimage= |imagesize= |predecessor1= |primeminister=|premier=[[Matteo Renzi]]<br>[[Paolo Gentiloni]]<br>[[Giuseppe Conte]]<br>[[Mario Draghi]]<br>[[Giorgia Meloni]]}} '''Sergio Mattarella''' [sèrdžo mattarèlla], [[Italijani|italijanski]] odvetnik in sodnik, [[Predsednik Italijanske republike|predsednik Italije]], [[23. julij]] [[1941]], [[Palermo]], [[Sicilija (dežela)|Sicilija]]. Krščansko-levičarski politik Mattarella je bil vodilni član stranke ''[[Democrazia Cristiana]]'' od zgodnjih osemdesetih let dvajsetega stoletja do njenega razpada. Od leta 1987 do 1989 je bil minister za parlamentarne odnose in minister za izobraževanje med letoma 1989 in 1990. Leta 1994 je bil med ustanovitelji [[Italijanska ljudska stranka|Italijanske ljudske stranke]] (PPI), med letoma 1998 in 1999 pa podpredsednik vlade Italije, in minister za obrambo od 1999 do 2001. Stranki ''La Margherita'' se je pridružil leta 2002 in bil eden od ustanoviteljev Demokratske stranke (PD) leta 2007. Zapustil jo je, ko se je leta 2008 politično upokojil. Med letoma 2011 in 2015 je bil ustavni sodnik 2011 do 2015.<ref>{{navedi novice|url=https://www.quirinale.it/page/biografia|title=La biografia del Presidente Sergio Matatrella|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|date=3 February 2015|access-date=7 February 2022}}</ref> 31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen na mesto [[Predsednik Italijanske republike|predsednika države]], podprla pa ga je levosredinska koalicijska večina, ki jo vodijo PD in sredinske stranke.<ref>{{navedi splet|title=L'elezione del Presidente Sergio Mattarella|url=https://www.quirinale.it/page/elezione|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=1 January 2022|archive-date=18 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220118120705/https://www.quirinale.it/page/elezione|url-status=live}}</ref> Za drugi mandat je bil ponovno izvoljen 29. januarja 2022, s čimer je postal drugi ponovno izvoljen italijanski predsednik, prvi je bil njegov predhodnik [[Giorgio Napolitano]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.ansa.it/english/news/politics/2022/01/29/mattarella-re-elected-italian-president-for-second-term_361f6785-35ec-4ac0-8a46-834b6e20d352.html|title=Mattarella re-elected Italian president for second term|publisher=ANSA|language=it|date=29 January 2022|access-date=4 February 2022}}</ref> Od leta 2022 so pod njegovim predsedovanjem delovali štirje premierji, med njimi [[Matteo Renzi]], tedanji vodja PD in glavni podpornik njegove predsedniške kandidature,<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum|work=The Telegraph|date=3 December 2016|last1=Foster|first1=Peter|last2=Squires|first2=Nick|last3=Vogt|first3=Andrea}}{{cbignore}}</ref> [[Paolo Gentiloni]], vodilni član PD, ki je Renzija nasledil po njegovem odstopu leta 2016. [[Giuseppe Conte]], takrat neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,<ref>{{navedi novice|last=Borrelli|first=Silvia Sciorilli|title=Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM|url=https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|access-date=5 September 2019|work=Politico|date=9 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190816182951/https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|archive-date=16 August 2019|url-status=live}}</ref> in [[Mario Draghi]], bankir in nekdanji predsednik [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]], ki ga je Mattarella imenoval za vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2021/feb/13/mario-draghi-sworn-in-as-prime-minister-of-italy|title=Mario Draghi sworn in as prime minister of Italy|work=The Guardian|date=13 February 2021|access-date=8 February 2022}}</ref> == Mladost == [[Slika:Bernardo e Sergio Mattarella.jpg|sličica|Sergio Mattarella (levo) in oče Bernardo]] Mattarella se je rodil v Palermu v ugledni sicilijanski družini. Njegov oče [[Bernardo Mattarella]] je bil antifašist, ki je skupaj z [[Alcide De Gasperi|Alcidejem De Gasperijem]] in drugimi vidnimi katoliškimi politiki ustanovil [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščansko demokracijo]] (DC), ki je prevladovala na italijanski politični sceni skoraj petdeset let, Bernardo je bil večkrat tudi minister.<ref>{{navedi splet|url=http://www.trapaninostra.it/Foto_Trapanesi/Didascalie/Mattarella_Bernardo.htm|title=Personaggi Trapanesi – Bernardo Mattarella|author=Gigante Lorenzo|work=trapaninostra.it|accessdate=2022-01-30|archive-date=2020-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201217022813/http://www.trapaninostra.it/Foto_Trapanesi/Didascalie/Mattarella_Bernardo.htm|url-status=dead}}</ref> Njegova mati Maria Buccellato je izhajala iz družine Trapani iz višjega srednjega razreda.<ref>{{navedi splet|last1=Santoro|first1=Gianpaolo|title=La saga dei Mattarella|url=http://ilnapoletano.org/2015/01/sergiuzzo-la-saga-dei-mattarella/|website=il Napoletano|access-date=1 January 2022|language=it|date=30 January 2015}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Bolignani|first=Giovanni|title=Bernardo Mattarella: biografia politica di un cattolico siciliano|url=https://books.google.com/books?id=txQyvq_6chsC&pg=PA97|year=2001|publisher=Rubbettino Editore|isbn=978-88-498-0214-6|pages=97–}}</ref> [[Slika:Sergio Mattarella daticamera 1992.jpg|sličica|Sergio Mattarella leta 1992|226x226_pik]] V mladosti se je Sergio Mattarella zaradi očetove politične službe preselil v [[Rim]]. Tam je postal član [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]] (AC), velikega katoliškega laičnega združenja, in bil med letoma 1961 in 1964 regionalni predsednik za Lazio. Po tem, ko je obiskoval Istituto San Leone Magno, klasični licej (liceo classico) v Rimu<ref>{{navedi novice|title=Dagli ex popolari agli amici del San Leone il mondo riservato del giudice costituzionale - la Repubblica.it|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2015/01/30/dagli-ex-popolari-agli-amici-del-san-leone-il-mondo-riservato-del-giudice-costituzionale06.html|access-date=1 January 2022|work=la Repubblica|date=30 January 2015|language=it}}</ref> je študiral pravo na rimski [[Rimska univerza La Sapienza|univerzi Sapienza]], kjer se je pridružil Italijanski katoliški federaciji univerzitetnih študentov.<ref>{{navedi splet|title=Mattarella, Sergio nell'Enciclopedia Treccani|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/sergio-mattarella|website=Treccani|access-date=1 January 2022|language=it}}</ref> == Politično delovanje == Je politik [[Katolištvo|katoliške]] [[Politična levica|levice]]. Med letoma 1987 in 1989 je bil minister za parlamentarne odnose, minister za [[javno šolstvo]] od 1989 do 1990, podpredsednik vlade Italije od 1998 do 1999 in [[Minister za obrambo Italijanske republike|minister za obrambo]] od 1999 do 2001. Leta 2011 je bil za sodnika na [[Ustavno sodišče Italijanske republike|ustavnem sodišču]]. 31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen za [[Predsednik Italijanske republike|predsednika Italijanske republike]], ki ga je podprla široka sredinska in levosredinska večina, ki jo je vodila [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] (PD).<ref>{{navedi splet|title=l'elezione del Presidente Sergio Mattarella|url=https://www.quirinale.it/page/elezione|website=Quirinale|access-date=1 January 2022|language=it}}</ref> === Predsedovanje === Do leta 2022 so pod Mattarellovim predsedovanjem delovali štirje ministrski predsedniki: [[Matteo Renzi]], takrat vodja PD in glavni podpornik Mattarellove kandidature,<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-date=2022-01-12|url-access=subscription|url-status=live|title=Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum|newspaper=The Telegraph|date=3 December 2016|last1=Foster|first1=Peter|last2=Squires|first2=Nick|last3=Vogt|first3=Andrea}}{{cbignore}}</ref> [[Paolo Gentiloni]], vodilni član Demokratske stranke, ki je nasledil Renzija po njegovem odstopu leta 2016,<ref name="cor2">{{navedi novice|author=Rovelli, Michela|title=Governo, Gentiloni accetta l'incarico di governo: "Un grande onore"|url=https://www.corriere.it/la-crisi-di-governo/notizie/crisi-governo-sergio-mattarella-convoca-gentiloni-quirinale-6b7c7ed8-bf78-11e6-ab31-2a5a06e0ce0a.shtml|language=it|access-date=14 April 2019|work=[[Corriere della Sera]]|date=11 December 2016}}</ref> [[Giuseppe Conte]], neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,<ref>{{navedi novice|last1=Borrelli|first1=Silvia Sciorilli|title=Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM|url=https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|access-date=5 September 2019|work=POLITICO|date=9 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190816182951/https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|archive-date=16 August 2019|url-status=live}}</ref> nazadnje pa tudi [[Mario Draghi]], bankir in nekdanji predsednik [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]]. Slednjemu je Mattarella naložil vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/feb/12/mario-draghis-new-italian-government-to-be-sworn-in-on-saturday|title=Mario Draghi's new government to be sworn in on Saturday|date=12 February 2021|website=The Guardian}}</ref> Ob koncu prvega mandata se sprva za ponovno izvolitev ni odločil. Na prigovarjanje pa je v ponovno izvolitev za predsednika republike privolil 29. januarja 2020, po sedmih neuspešnih krogih iskanja njegovega naslednika in bil istega dne tudi izvoljen.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski predsednik Mattarella uslišal prošnje in privolil v nov mandat|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/italijanski-predsednik-mattarella-uslisal-prosnje-in-privolil-v-nov-mandat/610494|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sergio Mattarella izvoljen za predsednika Italije|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/sergio-mattarella-izvoljen-za-predsednika-italije/610494|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-29|language=sl}}</ref> ==== Odnos do Slovenije in Slovencev v Italiji ==== [[Slika:Sergio Mattarella e Borut Pahor al Palazzo del Quirinale 2021 (6).jpg|sličica|Mattarella s slovenskim predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]] na [[Kvirinalska palača|Kvirinalu]]]] 13. julija 2020 sta s slovenskim predsednikom [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] položila vence k bazoviškim junakom in [[Bazoviški šoht|bazoviškem šohtu]], skupaj sta se udeležila tudi vrnitve [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst|Trstu]] slovenski narodni skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/borut-pahor-bazovica-narodni-dom-trst-fojba-529826|website=siol.net|accessdate=2020-10-21|language=sl}}</ref> Skupaj sta podprla tudi dodelitev naziva Evropska prestolnica kulture [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor na srečanju z Matarrello: Gorici se zraščata "v eno mesto"|url=https://n1info.si/novice/svet/pahor-in-mattarella-na-srecanju-v-novi-gorici/|website=N1|date=2021-10-21|accessdate=2022-01-23|language=sl-SI}}</ref> Ob izteku prvega predsedniškega mandata se mu je [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] zahvalila za njegovo vlogo pri gradnji medsebojnega spoštovanja in utrditvi ugleda države.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SKGZ ob iztekanju mandata z zahvalo Mattarelli|url=https://www.sta.si/2992472/skgz-ob-iztekanju-mandata-z-zahvalo-mattarelli|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-23}}</ref> 21. oktobra 2021 mu je bil podeljen red za izredne zasluge Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/60383#&gid=1&pid=34|title=Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica}}</ref> Ob vnovični izvolitvi na mesto predsednika Italijanske republike je Mattarella [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] povabil na zasebno večerjo v predsedniško palačo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11|archive-date=2022-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220211203845/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|url-status=dead}}</ref> == Osebno življenje == Mattarella je bil poročen z Mariso Chiazzese, hčerko [[Lauro Chiazzese|Laura Chiazzeseja]], profesorja rimskega prava in rektorja [[Univerza v Palermu|univerze v Palermu]]. Njegova žena je umrla leta 2012. Ima tri otroke:<ref>{{navedi splet|url=http://www.panorama.it/news/politica/sergio-mattarella-lato-privato-uomo-misurato/|title=Sergio Mattarella: profilo privato di un uomo misurato|publisher=Panorama|date=30 January 2015|accessdate=31 January 2015|language=it}}</ref> Bernardo Giorgio (rojen 1968),<ref>{{navedi splet|title=Prof. Bernardo Giorgio Mattarella, ordinario dell'Università Luiss|url=https://www.irpa.eu/istituto/soci/bernardo-giorgio-mattarella/prof-bernardo-giorgio-mattarella-ordinario-delluniversita-di-siena-docente-della-scuola-superiore-della-pubblica-amministrazione/|website=IRPA - Istituto di Ricerche sulla Pubblica Amministrazione|accessdate=29 May 2018|archive-date=2018-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180530034712/https://www.irpa.eu/istituto/soci/bernardo-giorgio-mattarella/prof-bernardo-giorgio-mattarella-ordinario-delluniversita-di-siena-docente-della-scuola-superiore-della-pubblica-amministrazione/|url-status=dead}}</ref> Laura (1968) in Francesco (1973). Njegovega brata [[Piersanti Mattarella|Piersantija Mattarella]] je leta 1980 na [[Sicilija|Siciliji]] umorila [[Cosa Nostra]], medtem, ko je bil predsednik [[Sicilija (dežela)|regionalne vlade Sicilije]]. Drugi brat, [[Antonio Mattarella]], je bil med letoma 2005 in 2017 generalni direktor oddelka za investicijsko bančništvo pri [[Goldman Sachs|Goldman Sachsu]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2015/02/01/nino-mattarella-fratello-presidente-i-prestiti-dallusuraio-enrico-nicoletti/1388349/|title=Nino Mattarella, il fratello del presidente e i prestiti dall'usuraio Enrico Nicoletti|first1=Marco|last1=Lillo|date=1 February 2015|language=it|url-status=live|access-date=6 June 2020}} and [https://archive.today/20200606144222/https://www.linkedin.com/in/antonino-mattarella-29346570/?originalSubdomain=it professional profile].</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dagospia.com/rubrica-4/business/oggi-goldman-sachs-non-ha-piu-bisogno-prodi-monti-letta-che-57546.htm|title=Oggi Goldman Sachs non ha più bisogno dei Prodi, Monti, Letta, che la introducano ai tavoli che tavoli che contano. La partita si è fatta più europea|language=it|date=12 June 2013|archive-url=https://archive.today/20200606144303/https://www.dagospia.com/rubrica-4/business/oggi-goldman-sachs-non-ha-piu-bisogno-prodi-monti-letta-che-57546.htm|archive-date=6 June 2020|url-status=live|access-date=6 June 2020}}</ref> Njegova hči Laura je delovala kot ''[[de facto]]'' prva dama in spremljala svojega očeta na uradnih potovanjih zunaj Italije.<ref>{{navedi novice|last=Gadici|first=Sofia|date=29 January 2022|url=https://video.repubblica.it/dossier/mattarella-bis/laura-mattarella-chi-e-la-first-lady-italiana/406945/407656|title=Laura Mattarella, chi è la first lady italiana|work=La Repubblica|language=it|access-date=30 January 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Palazzo|first=Silvana|date=29 January 2022|url=https://www.ilsussidiario.net/autori/silvana-palazzo|title=Laura Mattarella, chi è la figlia del Presidente della Repubblica Sergio Mattarella/ È ancora la First Lady|work=Il Sussidiario|language=it|access-date=30 January 2022}}</ref> == Odlikovanja == === Italijanska odlikovanja === * {{ITA}}: Vodja in veliki križ z ovratnikom [[Red za zasluge Italijanske republike|Reda za zasluge Italijanske republike]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Vodja [[Vojaški red Italije|Vojaškega reda Italije]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Vodja [[Red za zasluge za delo (Italija)|Reda za zasluge za delo]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Vodja [[Red zvezde Italije|Reda zvezde Italije]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Prejemnik [[Italijanski red za zasluge za kulturo in umetnost|Italijanskega reda za zasluge za kulturo in umetnost]] (27. december 1991) === Tuja odlikovanja === * {{DZA}}: Ovratnik [[Državni red za zasluge (Alžirija)|Državnega reda za zasluge]] (6. november 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.emb-argelia.pt/president-tebboune-awards-medal-of-national-merit-to-italian-counterpart/|title=President Tebboune awards Medal of National Merit to Italian counterpart|publisher=Algerian Embassy in Lisbon|date=8 November 2021|access-date=7 February 2022}}</ref> * {{ARG}}: Ovratnik [[Red Osvoboditelja general Sveti Martin|Reda Osvoboditelja general Sveti Martin]] (8. maj 2017)<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QSww3DZVXOU|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/QSww3DZVXOU|archive-date=12 December 2021|url-status=live|title=Declaración conjunta de los presidentes Mauricio Macri y Sergio Mattarella|date=8 May 2017|publisher=Casa Rosada|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref> * {{ARM}}: Grand Cross of the [[Order of Glory (Armenia)|Order of Glory]] (30. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.am/en/press-release/item/2018/07/30/President-Armen-Sarkissian-met-with-President-of-Italy//|title=Meeting of the Presidents of Armenia and Italy took place at the Presidential Palace|publisher=Presidency of the Republic of Armenia|date=30 July 2018|access-date=29 June 2019|archive-date=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129014704/https://www.president.am/en/press-release/item/2018/07/30/President-Armen-Sarkissian-met-with-President-of-Italy/|url-status=live}}</ref> * {{AUT}}: Grand Star of the [[Decoration of Honour for Services to the Republic of Austria]] (1. julij 2019) * {{AZE}}: [[Heydar Aliyev Order]] (18. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://president.az/en/articles/view/29515|title=The Order of the President of the Republic of Azerbaijan on awarding "Heydar Aliyev" Order to Sergio Mattarella|publisher=Presidency of the Azerbaijan Republic|date=18 July 2018|access-date=7 February 2022}}</ref> * {{BEL}}: Grand Cordon of the [[Order of Leopold (Belgium)|Order of Leopold]] (1. december 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/61400|title=Incontro con S.M. il Re Filippo dei Belgi, in visita ufficiale|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=1 December 2021|archive-date=1 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211201160115/https://www.quirinale.it/elementi/61400|url-status=live}}</ref> * {{BGR}}: Grand Cross of the [[Order of the Stara Planina|Order of the Balkan Mountains]] (12. september 2016) * {{CAM}}: Grand Cross of the [[Order of Valour|Cameroon Order of Valour]] (11. marec 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5492|title=Il Presidente Sergio Mattarella accolto dal Presidente della Repubblica del Camerun, Paul Biya|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126064710/https://www.quirinale.it/elementi/5492|url-status=live}}</ref> * {{EST}}: Ovratnik [[Order of the Cross of Terra Mariana]] (2. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.ee/en/estonia/decorations/bearer/19761/sergio-mattarella/|title=Estonian State Decoarations|publisher=Presidency of the Republic of Estonia|access-date=15 November 2018|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204100342/https://www.president.ee/en/estonia/decorations/bearer/19761/sergio-mattarella|url-status=dead}}</ref> * {{FIN}}: Grand cross with Collar of the [[Order of the White Rose]] (27. september 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ritarikunnat.fi/index.php/fi/ritarikunnat/rekisterit/216-suomen-valkoisen-ruusun-ritarikunnan-suurristin-ketjuineen-saajat-ulkomaalaiset/|title=Suomen Valkoisen Ruusun ritarikunnan suurristin ketjuineen ulkomaalaiset saajat|website=Ritarikunnat|publisher=Presidency of the Republic of Finland|language=fi|access-date=14 April 2019|archive-date=4 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154004/http://www.ritarikunnat.fi/index.php/fi/ritarikunnat/rekisterit/216-suomen-valkoisen-ruusun-ritarikunnan-suurristin-ketjuineen-saajat-ulkomaalaiset|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6112|title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in Visita di Stato accolto dal Presidente della Repubblica di Finlandia, Sauli Niinistö|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=21 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200721091821/https://www.quirinale.it/elementi/6112|url-status=live}}</ref> * {{FRA}}: Grand Cross of the Order of the [[Legion of Honour]] (5. julij 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/58918#&gid=1&pid=3/|title=Pranzo di Stato offerto dal Presidente della Repubblica Francese in onore del Presidente Mattarella|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=6 July 2021|archive-date=9 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184216/https://www.quirinale.it/elementi/58918#&gid=1&pid=3/|url-status=live}}</ref> * {{DEU}}: Grand Cross Special Class of the [[Order of Merit of the Federal Republic of Germany]] (19. september 2019)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/36765#&gid=1&pid=1/|title=Visita di Stato del Presidente della Repubblica Federale di Germania, Frank-Walter Steinmeier – Villa Rosebery|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=20 September 2019|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204100935/https://www.quirinale.it/elementi/36765#&gid=1&pid=1/|url-status=live}}</ref> * {{GRE}}: Veliki križ [[Red Odrešenika (Grčija)|Reda Odrešenika]] (26. november 2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5374|title=Il Presidente Sergio Mattarella accoglie al Quirinale il Presidente della Repubblica Ellenica, Prokopios Pavlopoulos|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126070012/https://www.quirinale.it/elementi/5374|url-status=live}}</ref> * {{LAT}}: Commander Grand Cross with Chain of the [[Order of the Three Stars]] (29. junij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vestnesis.lv/|title=Par Triju Zvaigžņu ordeņa piešķiršanu|website=Latvijas Vēstnesis|language=lv|publisher=Presidency of the Republic of Latvia|access-date=11 April 2019|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411083056/https://www.vestnesis.lv/op/2014/61.18/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/9224/|title=Cerimonia di benvenuto al Castello di Riga|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008102510/https://www.quirinale.it/elementi/9224/|url-status=live}}</ref> * {{LIT}}: Veliki križ z zlato verigo [[Red Vitautasa Velikega|Reda Vitautasa Velikega]] (5. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.lrp.lt/en/press-centre/press-releases/lithuania-and-italy-stand-united-against-challenges/30409|title=Lithuania and Italy stand united against challenges|publisher=Presidency of the Republic of Lithuania|language=lt|access-date=30 January 2022|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204100916/https://www.lrp.lt/en/press-centre/press-releases/lithuania-and-italy-stand-united-against-challenges/30409|url-status=live}}</ref> * {{MLT}}: Honorary Companions of Honour with Collar of the [[National Order of Merit (Malta)|National Order of Merit]] (13. september 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6094|title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in visita di Stato a Malta accolto dal Presidente della Repubblica, Marie Louise Coleiro Preca|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126071324/https://www.quirinale.it/elementi/6094|url-status=live}}</ref> * {{MEX}}: Ovratnik [[Order of the Aztec Eagle]] (4. julij 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5626|title=Il Presidente della Repubblica Italiana, Sergio Mattarella, accolto dal Presidente degli Stati Uniti Messicani, Enrique Peña Nieto, a Palacio Nacional|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=19 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201119094105/https://www.quirinale.it/elementi/5626|url-status=live}}</ref> * {{NLD}}: Grand Cross of the [[Order of the Netherlands Lion]] (20. junij 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6035|title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella accoglie al Quirinale le Loro Maestà il Re Willem Alexander e la Regina Máxima dei Paesi Bassi in Visita di Stato in Italia|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129135708/https://www.quirinale.it/elementi/6035|url-status=live}}</ref> * {{NOR}}: Grand Cross of the [[Order of Saint Olav]] (6. april 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/7412/|title=Arrivo delle LL.MM. il Re Harald V e la Regina Sonja di Norvegia in Visita di Stato|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008185938/https://www.quirinale.it/elementi/7412/|url-status=live}}</ref> * {{PRT}}: Veliki ovratnik [[Red svobode (Portugalska)|Reda svobode]] (6. december 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6196|title=Il Presidente Sergio Mattarella accolto a Praça do Império dal Presidente della Repubblica Portoghese Marcelo Rebelo de Sousa|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=8 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200808145215/https://www.quirinale.it/elementi/6196|url-status=live}}</ref> * {{ROM}}: Ovratnik [[Order of the Star of Romania]] (11. junij 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5606|title=Il Presidente Sergio Mattarella al suo arrivo a Bucarest per la visita ufficiale in Romania|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126074756/https://www.quirinale.it/elementi/5606|url-status=live}}</ref> * {{SMR}}: Ovratnik [[Red San Marina|Reda San Marina]] (5. oktober 2021) * {{SLO}}: Član [[Red za izredne zasluge (Slovenija)|Reda za izredne zasluge]] (21. oktober 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/60383#&gid=1&pid=34|title=Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica|access-date=21 October 2021|archive-date=21 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211021155032/https://www.quirinale.it/elementi/60383#&gid=1&pid=34|url-status=live}}</ref> * [[Suvereni malteški viteški red]]: Ovratnik [[Red pro Merito Melitensi|Reda pro Merito Melitensi]] (27. oktober 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5716|title=Il Presidente Sergio Mattarella accoglie S.A.E. il Principe e Gran Maestro del Sovrano Militare Ordine di Malta Frà Robert Matthew Festing, in visita ufficiale|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=31 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231120551/https://www.quirinale.it/elementi/5716|url-status=live}}</ref> * {{ESP}}: Ovratnik [[Red Izabele Katoliške]] (8. november 2021)<ref>{{navedi splet|title=Real Decreto 974/2021, de 8 de noviembre, por el que se concede el Collar de la Orden de Isabel la Católica a Su Excelencia señor Sergio Mattarella, Presidente de la República Italiana.|url=https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2021-18336|website=Boletín Oficial del Estado|access-date=1 January 2022|language=es|date=8 November 2021|archive-date=16 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211116212205/https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2021-18336|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/61069#&gid=1&pid=1/|title=Pranzo di Stato|access-date=17 November 2021|archive-date=17 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211117130933/https://www.quirinale.it/elementi/61069#&gid=1&pid=1/|url-status=live}}</ref> * {{SWE}}: Vitez [[Kraljevi red Serafimov|Kraljevega reda Serafimov]] (13. november 2018)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/18954|title=Pranzo di Stato al Palazzo Reale|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=14 November 2018|archive-date=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129143703/https://www.quirinale.it/elementi/18954|url-status=live}}</ref> * {{GBR}}: Častni vitez poveljnik [[Red britanskega imperija|Reda britanskega imperija]] (kot Minister za obrambo) (16. oktober 2000) * {{VAT}}: Ovratnik [[Red Pija IX.|Reda papeža Pija IX.]] (17. april 2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5115|title=Il Presidente Sergio Mattarella con S.E. Rev.ma Mons. Giovanni Angelo Becciu, Sostituto per gli Affari Generali della Segreteria di Stato, in occasione della consegna del Gran Collare|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=5 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205023004/https://www.quirinale.it/elementi/5115|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov Italijanske republike|Seznam predsednikov Italije]] * [[Ministrski predsednik Italijanske republike|Predsednik vlade Italije]] ==Sklici== {{sklici}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=Gaetano Gifuni}} {{s-ttl|title=[[Cabinet of Italy|Minister for Parliamentary Affairs]]|years=1987–1989}} {{s-aft|after=Egidio Sterpa}} |- {{s-bef|before=Giovanni Galloni}} {{s-ttl|title=[[Minister za izobraževanje Italijanske republike|Minister za izobraževanje]]|years=1989–1990}} {{s-aft|after=[[Gerardo Bianco]]}} |- {{s-bef|before=[[Walter Veltroni]]}} {{s-ttl|title=[[Podpredsednik vlade Italijanske republike|Podpredsednik vlade]]|years=1998–1999}} {{s-vac|next=[[Gianfranco Fini]]}} |- {{s-bef|before=[[Carlo Scognamiglio]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Italijanske republike|Minister za obrambo]]|years=1999–2001}} {{s-aft|after=[[Antonio Martino]]}} |- {{s-bef|before=[[Giorgio Napolitano]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Italijanske republike]]|years=2015–danes}} {{s-inc}} |- {{s-legal}} {{s-bef|before=Ugo De Siervo}} {{s-ttl|title=[[Ustavno sodišče Italijanske republike|Sodnik Ustavnega sodišča]]|years=2011–2015}} {{s-aft|after=[[Augusto Barbera]]}} |- {{s-prec|italy}} {{s-new|first}} {{s-ttl|title=[[Prednostni vrstni red Italijanske republike]]<br>''{{small|kot Predsednik}}''|years=}} {{s-aft|after=[[Maria Elisabetta Alberti Casellati]]<br>{{nowrap|''{{small|kot [[Senat Italijanske republike|Predsednik Senata]]}}''}}}} {{s-end}} {{Predsedniki IT}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Mattarella, Sergio}} [[Kategorija:Italijanski sodniki]] [[Kategorija:Italijanski politiki]] [[Kategorija:Italijanski politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Italije]] [[Kategorija:Predsedniki Italijanske republike]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Italijanske republike]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature IX Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature X Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XI Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XII Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XIII Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XIV Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XV Italijanske republike]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] k5jlgufz5r5fl6tpynjng8zvr2nm8g7 6771055 6771053 2026-10-27T14:13:23Z TadejM 738 --archive.today 6771055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Sergio Mattarella |death_place= |successor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |website= |footnotes= |signature= |religion= |education= |profession= |children= |spouse= |party = Krščanska demokracija&nbsp;(do 1994)<br />Italijanska ljudska stranka (1994-2002)<br />Demokracija je svoboda - Ivanjščica&nbsp;(2002-2007)<br />Demokratska stranka&nbsp;(2007-2009) |constituency= |death_date= |image=<!-- WD --> |birth_place= |birth_date= |successor2= |predecessor2= |term_end2= |term_start2= |successor= |predecessor=[[Giorgio Napolitano]] |term_end= |term_start=3. februar 2015 |order=[[Predsednik Italije]] |caption= |smallimage= |imagesize= |predecessor1= |primeminister=|premier=[[Matteo Renzi]]<br>[[Paolo Gentiloni]]<br>[[Giuseppe Conte]]<br>[[Mario Draghi]]<br>[[Giorgia Meloni]]}} '''Sergio Mattarella''' [sèrdžo mattarèlla], [[Italijani|italijanski]] odvetnik in sodnik, [[Predsednik Italijanske republike|predsednik Italije]], [[23. julij]] [[1941]], [[Palermo]], [[Sicilija (dežela)|Sicilija]]. Krščansko-levičarski politik Mattarella je bil vodilni član stranke ''[[Democrazia Cristiana]]'' od zgodnjih osemdesetih let dvajsetega stoletja do njenega razpada. Od leta 1987 do 1989 je bil minister za parlamentarne odnose in minister za izobraževanje med letoma 1989 in 1990. Leta 1994 je bil med ustanovitelji [[Italijanska ljudska stranka|Italijanske ljudske stranke]] (PPI), med letoma 1998 in 1999 pa podpredsednik vlade Italije, in minister za obrambo od 1999 do 2001. Stranki ''La Margherita'' se je pridružil leta 2002 in bil eden od ustanoviteljev Demokratske stranke (PD) leta 2007. Zapustil jo je, ko se je leta 2008 politično upokojil. Med letoma 2011 in 2015 je bil ustavni sodnik 2011 do 2015.<ref>{{navedi novice|url=https://www.quirinale.it/page/biografia|title=La biografia del Presidente Sergio Matatrella|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|date=3 February 2015|access-date=7 February 2022}}</ref> 31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen na mesto [[Predsednik Italijanske republike|predsednika države]], podprla pa ga je levosredinska koalicijska večina, ki jo vodijo PD in sredinske stranke.<ref>{{navedi splet|title=L'elezione del Presidente Sergio Mattarella|url=https://www.quirinale.it/page/elezione|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=1 January 2022|archive-date=18 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220118120705/https://www.quirinale.it/page/elezione|url-status=live}}</ref> Za drugi mandat je bil ponovno izvoljen 29. januarja 2022, s čimer je postal drugi ponovno izvoljen italijanski predsednik, prvi je bil njegov predhodnik [[Giorgio Napolitano]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.ansa.it/english/news/politics/2022/01/29/mattarella-re-elected-italian-president-for-second-term_361f6785-35ec-4ac0-8a46-834b6e20d352.html|title=Mattarella re-elected Italian president for second term|publisher=ANSA|language=it|date=29 January 2022|access-date=4 February 2022}}</ref> Od leta 2022 so pod njegovim predsedovanjem delovali štirje premierji, med njimi [[Matteo Renzi]], tedanji vodja PD in glavni podpornik njegove predsedniške kandidature,<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum|work=The Telegraph|date=3 December 2016|last1=Foster|first1=Peter|last2=Squires|first2=Nick|last3=Vogt|first3=Andrea}}{{cbignore}}</ref> [[Paolo Gentiloni]], vodilni član PD, ki je Renzija nasledil po njegovem odstopu leta 2016. [[Giuseppe Conte]], takrat neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,<ref>{{navedi novice|last=Borrelli|first=Silvia Sciorilli|title=Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM|url=https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|access-date=5 September 2019|work=Politico|date=9 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190816182951/https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|archive-date=16 August 2019|url-status=live}}</ref> in [[Mario Draghi]], bankir in nekdanji predsednik [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]], ki ga je Mattarella imenoval za vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2021/feb/13/mario-draghi-sworn-in-as-prime-minister-of-italy|title=Mario Draghi sworn in as prime minister of Italy|work=The Guardian|date=13 February 2021|access-date=8 February 2022}}</ref> == Mladost == [[Slika:Bernardo e Sergio Mattarella.jpg|sličica|Sergio Mattarella (levo) in oče Bernardo]] Mattarella se je rodil v Palermu v ugledni sicilijanski družini. Njegov oče [[Bernardo Mattarella]] je bil antifašist, ki je skupaj z [[Alcide De Gasperi|Alcidejem De Gasperijem]] in drugimi vidnimi katoliškimi politiki ustanovil [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščansko demokracijo]] (DC), ki je prevladovala na italijanski politični sceni skoraj petdeset let, Bernardo je bil večkrat tudi minister.<ref>{{navedi splet|url=http://www.trapaninostra.it/Foto_Trapanesi/Didascalie/Mattarella_Bernardo.htm|title=Personaggi Trapanesi – Bernardo Mattarella|author=Gigante Lorenzo|work=trapaninostra.it|accessdate=2022-01-30|archive-date=2020-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201217022813/http://www.trapaninostra.it/Foto_Trapanesi/Didascalie/Mattarella_Bernardo.htm|url-status=dead}}</ref> Njegova mati Maria Buccellato je izhajala iz družine Trapani iz višjega srednjega razreda.<ref>{{navedi splet|last1=Santoro|first1=Gianpaolo|title=La saga dei Mattarella|url=http://ilnapoletano.org/2015/01/sergiuzzo-la-saga-dei-mattarella/|website=il Napoletano|access-date=1 January 2022|language=it|date=30 January 2015}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Bolignani|first=Giovanni|title=Bernardo Mattarella: biografia politica di un cattolico siciliano|url=https://books.google.com/books?id=txQyvq_6chsC&pg=PA97|year=2001|publisher=Rubbettino Editore|isbn=978-88-498-0214-6|pages=97–}}</ref> [[Slika:Sergio Mattarella daticamera 1992.jpg|sličica|Sergio Mattarella leta 1992|226x226_pik]] V mladosti se je Sergio Mattarella zaradi očetove politične službe preselil v [[Rim]]. Tam je postal član [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]] (AC), velikega katoliškega laičnega združenja, in bil med letoma 1961 in 1964 regionalni predsednik za Lazio. Po tem, ko je obiskoval Istituto San Leone Magno, klasični licej (liceo classico) v Rimu<ref>{{navedi novice|title=Dagli ex popolari agli amici del San Leone il mondo riservato del giudice costituzionale - la Repubblica.it|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2015/01/30/dagli-ex-popolari-agli-amici-del-san-leone-il-mondo-riservato-del-giudice-costituzionale06.html|access-date=1 January 2022|work=la Repubblica|date=30 January 2015|language=it}}</ref> je študiral pravo na rimski [[Rimska univerza La Sapienza|univerzi Sapienza]], kjer se je pridružil Italijanski katoliški federaciji univerzitetnih študentov.<ref>{{navedi splet|title=Mattarella, Sergio nell'Enciclopedia Treccani|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/sergio-mattarella|website=Treccani|access-date=1 January 2022|language=it}}</ref> == Politično delovanje == Je politik [[Katolištvo|katoliške]] [[Politična levica|levice]]. Med letoma 1987 in 1989 je bil minister za parlamentarne odnose, minister za [[javno šolstvo]] od 1989 do 1990, podpredsednik vlade Italije od 1998 do 1999 in [[Minister za obrambo Italijanske republike|minister za obrambo]] od 1999 do 2001. Leta 2011 je bil za sodnika na [[Ustavno sodišče Italijanske republike|ustavnem sodišču]]. 31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen za [[Predsednik Italijanske republike|predsednika Italijanske republike]], ki ga je podprla široka sredinska in levosredinska večina, ki jo je vodila [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] (PD).<ref>{{navedi splet|title=l'elezione del Presidente Sergio Mattarella|url=https://www.quirinale.it/page/elezione|website=Quirinale|access-date=1 January 2022|language=it}}</ref> === Predsedovanje === Do leta 2022 so pod Mattarellovim predsedovanjem delovali štirje ministrski predsedniki: [[Matteo Renzi]], takrat vodja PD in glavni podpornik Mattarellove kandidature,<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/03/europe-holds-breath-italy-heads-polls-critical-referendum/|archive-date=2022-01-12|url-access=subscription|url-status=live|title=Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum|newspaper=The Telegraph|date=3 December 2016|last1=Foster|first1=Peter|last2=Squires|first2=Nick|last3=Vogt|first3=Andrea}}{{cbignore}}</ref> [[Paolo Gentiloni]], vodilni član Demokratske stranke, ki je nasledil Renzija po njegovem odstopu leta 2016,<ref name="cor2">{{navedi novice|author=Rovelli, Michela|title=Governo, Gentiloni accetta l'incarico di governo: "Un grande onore"|url=https://www.corriere.it/la-crisi-di-governo/notizie/crisi-governo-sergio-mattarella-convoca-gentiloni-quirinale-6b7c7ed8-bf78-11e6-ab31-2a5a06e0ce0a.shtml|language=it|access-date=14 April 2019|work=[[Corriere della Sera]]|date=11 December 2016}}</ref> [[Giuseppe Conte]], neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,<ref>{{navedi novice|last1=Borrelli|first1=Silvia Sciorilli|title=Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM|url=https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|access-date=5 September 2019|work=POLITICO|date=9 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190816182951/https://www.politico.eu/article/italy-salvini-calls-confidence-vote-in-pm-conte/|archive-date=16 August 2019|url-status=live}}</ref> nazadnje pa tudi [[Mario Draghi]], bankir in nekdanji predsednik [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]]. Slednjemu je Mattarella naložil vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/feb/12/mario-draghis-new-italian-government-to-be-sworn-in-on-saturday|title=Mario Draghi's new government to be sworn in on Saturday|date=12 February 2021|website=The Guardian}}</ref> Ob koncu prvega mandata se sprva za ponovno izvolitev ni odločil. Na prigovarjanje pa je v ponovno izvolitev za predsednika republike privolil 29. januarja 2020, po sedmih neuspešnih krogih iskanja njegovega naslednika in bil istega dne tudi izvoljen.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski predsednik Mattarella uslišal prošnje in privolil v nov mandat|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/italijanski-predsednik-mattarella-uslisal-prosnje-in-privolil-v-nov-mandat/610494|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sergio Mattarella izvoljen za predsednika Italije|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/sergio-mattarella-izvoljen-za-predsednika-italije/610494|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-29|language=sl}}</ref> ==== Odnos do Slovenije in Slovencev v Italiji ==== [[Slika:Sergio Mattarella e Borut Pahor al Palazzo del Quirinale 2021 (6).jpg|sličica|Mattarella s slovenskim predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]] na [[Kvirinalska palača|Kvirinalu]]]] 13. julija 2020 sta s slovenskim predsednikom [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] položila vence k bazoviškim junakom in [[Bazoviški šoht|bazoviškem šohtu]], skupaj sta se udeležila tudi vrnitve [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst|Trstu]] slovenski narodni skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/borut-pahor-bazovica-narodni-dom-trst-fojba-529826|website=siol.net|accessdate=2020-10-21|language=sl}}</ref> Skupaj sta podprla tudi dodelitev naziva Evropska prestolnica kulture [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor na srečanju z Matarrello: Gorici se zraščata "v eno mesto"|url=https://n1info.si/novice/svet/pahor-in-mattarella-na-srecanju-v-novi-gorici/|website=N1|date=2021-10-21|accessdate=2022-01-23|language=sl-SI}}</ref> Ob izteku prvega predsedniškega mandata se mu je [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] zahvalila za njegovo vlogo pri gradnji medsebojnega spoštovanja in utrditvi ugleda države.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SKGZ ob iztekanju mandata z zahvalo Mattarelli|url=https://www.sta.si/2992472/skgz-ob-iztekanju-mandata-z-zahvalo-mattarelli|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-23}}</ref> 21. oktobra 2021 mu je bil podeljen red za izredne zasluge Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/60383#&gid=1&pid=34|title=Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica}}</ref> Ob vnovični izvolitvi na mesto predsednika Italijanske republike je Mattarella [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] povabil na zasebno večerjo v predsedniško palačo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11|archive-date=2022-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220211203845/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|url-status=dead}}</ref> == Osebno življenje == Mattarella je bil poročen z Mariso Chiazzese, hčerko [[Lauro Chiazzese|Laura Chiazzeseja]], profesorja rimskega prava in rektorja [[Univerza v Palermu|univerze v Palermu]]. Njegova žena je umrla leta 2012. Ima tri otroke:<ref>{{navedi splet|url=http://www.panorama.it/news/politica/sergio-mattarella-lato-privato-uomo-misurato/|title=Sergio Mattarella: profilo privato di un uomo misurato|publisher=Panorama|date=30 January 2015|accessdate=31 January 2015|language=it}}</ref> Bernardo Giorgio (rojen 1968),<ref>{{navedi splet|title=Prof. Bernardo Giorgio Mattarella, ordinario dell'Università Luiss|url=https://www.irpa.eu/istituto/soci/bernardo-giorgio-mattarella/prof-bernardo-giorgio-mattarella-ordinario-delluniversita-di-siena-docente-della-scuola-superiore-della-pubblica-amministrazione/|website=IRPA - Istituto di Ricerche sulla Pubblica Amministrazione|accessdate=29 May 2018|archive-date=2018-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180530034712/https://www.irpa.eu/istituto/soci/bernardo-giorgio-mattarella/prof-bernardo-giorgio-mattarella-ordinario-delluniversita-di-siena-docente-della-scuola-superiore-della-pubblica-amministrazione/|url-status=dead}}</ref> Laura (1968) in Francesco (1973). Njegovega brata [[Piersanti Mattarella|Piersantija Mattarella]] je leta 1980 na [[Sicilija|Siciliji]] umorila [[Cosa Nostra]], medtem, ko je bil predsednik [[Sicilija (dežela)|regionalne vlade Sicilije]]. Drugi brat, [[Antonio Mattarella]], je bil med letoma 2005 in 2017 generalni direktor oddelka za investicijsko bančništvo pri [[Goldman Sachs|Goldman Sachsu]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2015/02/01/nino-mattarella-fratello-presidente-i-prestiti-dallusuraio-enrico-nicoletti/1388349/|title=Nino Mattarella, il fratello del presidente e i prestiti dall'usuraio Enrico Nicoletti|first1=Marco|last1=Lillo|date=1 February 2015|language=it|url-status=live|access-date=6 June 2020}}.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dagospia.com/rubrica-4/business/oggi-goldman-sachs-non-ha-piu-bisogno-prodi-monti-letta-che-57546.htm|title=Oggi Goldman Sachs non ha più bisogno dei Prodi, Monti, Letta, che la introducano ai tavoli che tavoli che contano. La partita si è fatta più europea|language=it|date=12 June 2013|url-status=live|access-date=6 June 2020}}</ref> Njegova hči Laura je delovala kot ''[[de facto]]'' prva dama in spremljala svojega očeta na uradnih potovanjih zunaj Italije.<ref>{{navedi novice|last=Gadici|first=Sofia|date=29 January 2022|url=https://video.repubblica.it/dossier/mattarella-bis/laura-mattarella-chi-e-la-first-lady-italiana/406945/407656|title=Laura Mattarella, chi è la first lady italiana|work=La Repubblica|language=it|access-date=30 January 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Palazzo|first=Silvana|date=29 January 2022|url=https://www.ilsussidiario.net/autori/silvana-palazzo|title=Laura Mattarella, chi è la figlia del Presidente della Repubblica Sergio Mattarella/ È ancora la First Lady|work=Il Sussidiario|language=it|access-date=30 January 2022}}</ref> == Odlikovanja == === Italijanska odlikovanja === * {{ITA}}: Vodja in veliki križ z ovratnikom [[Red za zasluge Italijanske republike|Reda za zasluge Italijanske republike]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Vodja [[Vojaški red Italije|Vojaškega reda Italije]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Vodja [[Red za zasluge za delo (Italija)|Reda za zasluge za delo]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Vodja [[Red zvezde Italije|Reda zvezde Italije]] (3. februar 2015) * {{ITA}}: Prejemnik [[Italijanski red za zasluge za kulturo in umetnost|Italijanskega reda za zasluge za kulturo in umetnost]] (27. december 1991) === Tuja odlikovanja === * {{DZA}}: Ovratnik [[Državni red za zasluge (Alžirija)|Državnega reda za zasluge]] (6. november 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.emb-argelia.pt/president-tebboune-awards-medal-of-national-merit-to-italian-counterpart/|title=President Tebboune awards Medal of National Merit to Italian counterpart|publisher=Algerian Embassy in Lisbon|date=8 November 2021|access-date=7 February 2022}}</ref> * {{ARG}}: Ovratnik [[Red Osvoboditelja general Sveti Martin|Reda Osvoboditelja general Sveti Martin]] (8. maj 2017)<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QSww3DZVXOU|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/QSww3DZVXOU|archive-date=12 December 2021|url-status=live|title=Declaración conjunta de los presidentes Mauricio Macri y Sergio Mattarella|date=8 May 2017|publisher=Casa Rosada|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref> * {{ARM}}: Grand Cross of the [[Order of Glory (Armenia)|Order of Glory]] (30. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.am/en/press-release/item/2018/07/30/President-Armen-Sarkissian-met-with-President-of-Italy//|title=Meeting of the Presidents of Armenia and Italy took place at the Presidential Palace|publisher=Presidency of the Republic of Armenia|date=30 July 2018|access-date=29 June 2019|archive-date=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129014704/https://www.president.am/en/press-release/item/2018/07/30/President-Armen-Sarkissian-met-with-President-of-Italy/|url-status=live}}</ref> * {{AUT}}: Grand Star of the [[Decoration of Honour for Services to the Republic of Austria]] (1. julij 2019) * {{AZE}}: [[Heydar Aliyev Order]] (18. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://president.az/en/articles/view/29515|title=The Order of the President of the Republic of Azerbaijan on awarding "Heydar Aliyev" Order to Sergio Mattarella|publisher=Presidency of the Azerbaijan Republic|date=18 July 2018|access-date=7 February 2022}}</ref> * {{BEL}}: Grand Cordon of the [[Order of Leopold (Belgium)|Order of Leopold]] (1. december 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/61400|title=Incontro con S.M. il Re Filippo dei Belgi, in visita ufficiale|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=1 December 2021|archive-date=1 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211201160115/https://www.quirinale.it/elementi/61400|url-status=live}}</ref> * {{BGR}}: Grand Cross of the [[Order of the Stara Planina|Order of the Balkan Mountains]] (12. september 2016) * {{CAM}}: Grand Cross of the [[Order of Valour|Cameroon Order of Valour]] (11. marec 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5492|title=Il Presidente Sergio Mattarella accolto dal Presidente della Repubblica del Camerun, Paul Biya|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126064710/https://www.quirinale.it/elementi/5492|url-status=live}}</ref> * {{EST}}: Ovratnik [[Order of the Cross of Terra Mariana]] (2. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.ee/en/estonia/decorations/bearer/19761/sergio-mattarella/|title=Estonian State Decoarations|publisher=Presidency of the Republic of Estonia|access-date=15 November 2018|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204100342/https://www.president.ee/en/estonia/decorations/bearer/19761/sergio-mattarella|url-status=dead}}</ref> * {{FIN}}: Grand cross with Collar of the [[Order of the White Rose]] (27. september 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ritarikunnat.fi/index.php/fi/ritarikunnat/rekisterit/216-suomen-valkoisen-ruusun-ritarikunnan-suurristin-ketjuineen-saajat-ulkomaalaiset/|title=Suomen Valkoisen Ruusun ritarikunnan suurristin ketjuineen ulkomaalaiset saajat|website=Ritarikunnat|publisher=Presidency of the Republic of Finland|language=fi|access-date=14 April 2019|archive-date=4 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154004/http://www.ritarikunnat.fi/index.php/fi/ritarikunnat/rekisterit/216-suomen-valkoisen-ruusun-ritarikunnan-suurristin-ketjuineen-saajat-ulkomaalaiset|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6112|title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in Visita di Stato accolto dal Presidente della Repubblica di Finlandia, Sauli Niinistö|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=21 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200721091821/https://www.quirinale.it/elementi/6112|url-status=live}}</ref> * {{FRA}}: Grand Cross of the Order of the [[Legion of Honour]] (5. julij 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/58918#&gid=1&pid=3/|title=Pranzo di Stato offerto dal Presidente della Repubblica Francese in onore del Presidente Mattarella|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=6 July 2021|archive-date=9 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184216/https://www.quirinale.it/elementi/58918#&gid=1&pid=3/|url-status=live}}</ref> * {{DEU}}: Grand Cross Special Class of the [[Order of Merit of the Federal Republic of Germany]] (19. september 2019)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/36765#&gid=1&pid=1/|title=Visita di Stato del Presidente della Repubblica Federale di Germania, Frank-Walter Steinmeier – Villa Rosebery|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=20 September 2019|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204100935/https://www.quirinale.it/elementi/36765#&gid=1&pid=1/|url-status=live}}</ref> * {{GRE}}: Veliki križ [[Red Odrešenika (Grčija)|Reda Odrešenika]] (26. november 2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5374|title=Il Presidente Sergio Mattarella accoglie al Quirinale il Presidente della Repubblica Ellenica, Prokopios Pavlopoulos|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126070012/https://www.quirinale.it/elementi/5374|url-status=live}}</ref> * {{LAT}}: Commander Grand Cross with Chain of the [[Order of the Three Stars]] (29. junij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vestnesis.lv/|title=Par Triju Zvaigžņu ordeņa piešķiršanu|website=Latvijas Vēstnesis|language=lv|publisher=Presidency of the Republic of Latvia|access-date=11 April 2019|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411083056/https://www.vestnesis.lv/op/2014/61.18/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/9224/|title=Cerimonia di benvenuto al Castello di Riga|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008102510/https://www.quirinale.it/elementi/9224/|url-status=live}}</ref> * {{LIT}}: Veliki križ z zlato verigo [[Red Vitautasa Velikega|Reda Vitautasa Velikega]] (5. julij 2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.lrp.lt/en/press-centre/press-releases/lithuania-and-italy-stand-united-against-challenges/30409|title=Lithuania and Italy stand united against challenges|publisher=Presidency of the Republic of Lithuania|language=lt|access-date=30 January 2022|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204100916/https://www.lrp.lt/en/press-centre/press-releases/lithuania-and-italy-stand-united-against-challenges/30409|url-status=live}}</ref> * {{MLT}}: Honorary Companions of Honour with Collar of the [[National Order of Merit (Malta)|National Order of Merit]] (13. september 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6094|title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in visita di Stato a Malta accolto dal Presidente della Repubblica, Marie Louise Coleiro Preca|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126071324/https://www.quirinale.it/elementi/6094|url-status=live}}</ref> * {{MEX}}: Ovratnik [[Order of the Aztec Eagle]] (4. julij 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5626|title=Il Presidente della Repubblica Italiana, Sergio Mattarella, accolto dal Presidente degli Stati Uniti Messicani, Enrique Peña Nieto, a Palacio Nacional|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=19 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201119094105/https://www.quirinale.it/elementi/5626|url-status=live}}</ref> * {{NLD}}: Grand Cross of the [[Order of the Netherlands Lion]] (20. junij 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6035|title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella accoglie al Quirinale le Loro Maestà il Re Willem Alexander e la Regina Máxima dei Paesi Bassi in Visita di Stato in Italia|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129135708/https://www.quirinale.it/elementi/6035|url-status=live}}</ref> * {{NOR}}: Grand Cross of the [[Order of Saint Olav]] (6. april 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/7412/|title=Arrivo delle LL.MM. il Re Harald V e la Regina Sonja di Norvegia in Visita di Stato|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008185938/https://www.quirinale.it/elementi/7412/|url-status=live}}</ref> * {{PRT}}: Veliki ovratnik [[Red svobode (Portugalska)|Reda svobode]] (6. december 2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/6196|title=Il Presidente Sergio Mattarella accolto a Praça do Império dal Presidente della Repubblica Portoghese Marcelo Rebelo de Sousa|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=8 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200808145215/https://www.quirinale.it/elementi/6196|url-status=live}}</ref> * {{ROM}}: Ovratnik [[Order of the Star of Romania]] (11. junij 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5606|title=Il Presidente Sergio Mattarella al suo arrivo a Bucarest per la visita ufficiale in Romania|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=26 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126074756/https://www.quirinale.it/elementi/5606|url-status=live}}</ref> * {{SMR}}: Ovratnik [[Red San Marina|Reda San Marina]] (5. oktober 2021) * {{SLO}}: Član [[Red za izredne zasluge (Slovenija)|Reda za izredne zasluge]] (21. oktober 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/60383#&gid=1&pid=34|title=Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica|access-date=21 October 2021|archive-date=21 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211021155032/https://www.quirinale.it/elementi/60383#&gid=1&pid=34|url-status=live}}</ref> * [[Suvereni malteški viteški red]]: Ovratnik [[Red pro Merito Melitensi|Reda pro Merito Melitensi]] (27. oktober 2016)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5716|title=Il Presidente Sergio Mattarella accoglie S.A.E. il Principe e Gran Maestro del Sovrano Militare Ordine di Malta Frà Robert Matthew Festing, in visita ufficiale|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=31 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231120551/https://www.quirinale.it/elementi/5716|url-status=live}}</ref> * {{ESP}}: Ovratnik [[Red Izabele Katoliške]] (8. november 2021)<ref>{{navedi splet|title=Real Decreto 974/2021, de 8 de noviembre, por el que se concede el Collar de la Orden de Isabel la Católica a Su Excelencia señor Sergio Mattarella, Presidente de la República Italiana.|url=https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2021-18336|website=Boletín Oficial del Estado|access-date=1 January 2022|language=es|date=8 November 2021|archive-date=16 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211116212205/https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2021-18336|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.quirinale.it/elementi/61069#&gid=1&pid=1/|title=Pranzo di Stato|access-date=17 November 2021|archive-date=17 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211117130933/https://www.quirinale.it/elementi/61069#&gid=1&pid=1/|url-status=live}}</ref> * {{SWE}}: Vitez [[Kraljevi red Serafimov|Kraljevega reda Serafimov]] (13. november 2018)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/18954|title=Pranzo di Stato al Palazzo Reale|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=14 November 2018|archive-date=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129143703/https://www.quirinale.it/elementi/18954|url-status=live}}</ref> * {{GBR}}: Častni vitez poveljnik [[Red britanskega imperija|Reda britanskega imperija]] (kot Minister za obrambo) (16. oktober 2000) * {{VAT}}: Ovratnik [[Red Pija IX.|Reda papeža Pija IX.]] (17. april 2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.quirinale.it/elementi/5115|title=Il Presidente Sergio Mattarella con S.E. Rev.ma Mons. Giovanni Angelo Becciu, Sostituto per gli Affari Generali della Segreteria di Stato, in occasione della consegna del Gran Collare|publisher=Presidency of the Italian Republic|language=it|access-date=15 November 2018|archive-date=5 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205023004/https://www.quirinale.it/elementi/5115|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov Italijanske republike|Seznam predsednikov Italije]] * [[Ministrski predsednik Italijanske republike|Predsednik vlade Italije]] ==Sklici== {{sklici}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=Gaetano Gifuni}} {{s-ttl|title=[[Cabinet of Italy|Minister for Parliamentary Affairs]]|years=1987–1989}} {{s-aft|after=Egidio Sterpa}} |- {{s-bef|before=Giovanni Galloni}} {{s-ttl|title=[[Minister za izobraževanje Italijanske republike|Minister za izobraževanje]]|years=1989–1990}} {{s-aft|after=[[Gerardo Bianco]]}} |- {{s-bef|before=[[Walter Veltroni]]}} {{s-ttl|title=[[Podpredsednik vlade Italijanske republike|Podpredsednik vlade]]|years=1998–1999}} {{s-vac|next=[[Gianfranco Fini]]}} |- {{s-bef|before=[[Carlo Scognamiglio]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Italijanske republike|Minister za obrambo]]|years=1999–2001}} {{s-aft|after=[[Antonio Martino]]}} |- {{s-bef|before=[[Giorgio Napolitano]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Italijanske republike]]|years=2015–danes}} {{s-inc}} |- {{s-legal}} {{s-bef|before=Ugo De Siervo}} {{s-ttl|title=[[Ustavno sodišče Italijanske republike|Sodnik Ustavnega sodišča]]|years=2011–2015}} {{s-aft|after=[[Augusto Barbera]]}} |- {{s-prec|italy}} {{s-new|first}} {{s-ttl|title=[[Prednostni vrstni red Italijanske republike]]<br>''{{small|kot Predsednik}}''|years=}} {{s-aft|after=[[Maria Elisabetta Alberti Casellati]]<br>{{nowrap|''{{small|kot [[Senat Italijanske republike|Predsednik Senata]]}}''}}}} {{s-end}} {{Predsedniki IT}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Mattarella, Sergio}} [[Kategorija:Italijanski sodniki]] [[Kategorija:Italijanski politiki]] [[Kategorija:Italijanski politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Italije]] [[Kategorija:Predsedniki Italijanske republike]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Italijanske republike]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature IX Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature X Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XI Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XII Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XIII Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XIV Italijanske republike]] [[Kategorija:Poslanci Legislature XV Italijanske republike]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] qh18q2wrack4czg2cm4c03k051rwb34 Kategorija:Zdravstvenega stanja ni v Wikipodatkih 14 456209 6771437 5089439 2026-10-28T11:46:14Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kategorija:Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih]] na [[Kategorija:Zdravstvenega stanja ni v Wikipodatkih]]: poenotenje z infopoljem 5089439 wikitext text/x-wiki {{hidden category}}{{tracking category}} To kategorijo polni predloga '''{{tl|Infopolje Medicinsko stanje}}'''. Sledi se: * člankom brez objekta povezanega v Wikipodatkih (članek sam nima Q-številke). : vzdrževanje: Zakaj ne obstaja objekt v Wikipodatkih? Je potrebno ustvariti nov objekt ali le povezati na obstoječega? * Članki vsebujejo parameter {{para|QID}}, ki je dodan ročno (za prikaz vsiljene povezave na objekt v Wikipodatkih). : Preverite: QID je lahko vnesen ročno takrat, ko se objekt v infopolju ne navezuje na objekt članka. Članek lahko vsebuje enega ali oba razloga. [[Kategorija:Sledilne kategorije podatkov, ki jih ni v Wikipodatkih]] 4tuf0a0slifed27xgmjwd7x1g2cwkz6 6771439 6771437 2026-10-28T11:46:43Z TadejM 738 pp 6771439 wikitext text/x-wiki {{hidden category}}{{tracking category}} To kategorijo polni predloga '''{{tl|Infopolje Zdravstveno stanje}}'''. Sledi se: * člankom brez objekta povezanega v Wikipodatkih (članek sam nima Q-številke). : vzdrževanje: Zakaj ne obstaja objekt v Wikipodatkih? Je potrebno ustvariti nov objekt ali le povezati na obstoječega? * Članki vsebujejo parameter {{para|QID}}, ki je dodan ročno (za prikaz vsiljene povezave na objekt v Wikipodatkih). : Preverite: QID je lahko vnesen ročno takrat, ko se objekt v infopolju ne navezuje na objekt članka. Članek lahko vsebuje enega ali oba razloga. [[Kategorija:Sledilne kategorije podatkov, ki jih ni v Wikipodatkih]] 0e93p6jnrmcpepzu7mttzp8iz3nocq0 Lovćen 0 456654 6771067 6770736 2026-10-27T14:16:29Z TadejM 738 --archive.today 6771067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Lovćen | other_name = Ловћен | photo = Lovcen-008-p1010045.jpg | photo_caption = Štirovnik, najvišji vrh Lovćena | elevation_m = 1749 | elevation_ref = | map = Črna gora | map_caption = Lega v Črni gori | map_size = 250 | location = [[Črna gora]] | range = | coordinates = {{koord novi|42.3991|18.8184|format=dms|display=inline,title|region:ME_type:mountain}} | type = | first_ascent = | easiest_route = | native_name = Ловћен }} '''Lovćen''' ({{Jezik-cnr|Ловћен}}, ''Lovćen'') je 1749 m visoka [[gora]] oz. gorski masiv na jugozahodu [[Črna gora|Črne gore]], ki se dviga nad vzhodnim delom [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. Predstavlja najjužnejši del zunanjih [[Dinarsko gorovje|Dinaridov]]. Proti severu in vzhodu se zlagoma spušča proti Njeguškemu in Cetinjskemu [[Kraško polje|polju]] ter kraškemu masivu Paštrovići, na južnem in zahodnem robu pa strmo proti [[Jadransko morje|Jadranskemu morju]]. Ima dva izrazita vrhova, [[Štirovnik]] (1749 m) in [[Jezerski vrh (Lovćen)|Jezerski vrh]] (1659 m).<ref>{{cite journal |first1=Uroš |last1=Stepišnik |first2=Manja |last2=Zebre |first3=Jure |last3=Tičar |first4=Matej |last4=Lipar |first5=Mateja |last5=Ferk |first6=Blaž |last6=Kodelja |first7=Ivan |last7=Klemenčič |year=2010 |title=Obseg pleistocenske poledenitve na Lovčenu v Črni gori |journal=Geografski vestnik |volume=82 |issue=1 |pages=9–22 |cobiss=44776546}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GC5ZXIYO|tip=kratko}}</ref> Ime ''Črna gora'' (''Crna gora'') se prvič pojavi v listini [[Stefan Milutin|Stefana Milutina]] leta 1276, kar naj bi se nanašalo na videz Lovćena, pokritega z gostim, temnim gozdom. To je kasneje služilo kot navdih za ime države.<ref>{{navedi splet |url=https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/montenegro/historical-development_lv?2nd-language=me |title=Crna Gora:Istorijski razvoj |work=Eurydice |publisher=[[Evropska komisija]] |date=2021-12-01 |accessdate=2022-05-05}}</ref> Zdaj velja za enega simbolov Črne gore; znan je tudi po tem, da na Jezerskem vrhu stoji [[mavzolej]] črnogorskega nacionalnega pesnika [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II. Petrovića Njegoša]].<ref name="Baskar">{{cite journal |last=Baskar |first=Bojan |authorlink=Bojan Baskar |year=2016 |title=Njegoš na Jadranu : kaj imata črnogorski nacionalni pesnik in njegovo »gorsko zatočišče«" opraviti z Mediteranom? |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |volume=56 |issue=1/2 |pages=14–26 |cobiss=61051490}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-53EN1VB3|tip=kratko}}</ref> == Njegošev mavzolej == [[slika:Lovcen-024-p1010064.jpg|thumb|left|Njegošev mavzolej, zgrajen leta 1974 na Jezerskem vrhu]] Njegoš je zadnja leta svojega življenja preživel v bližnjem [[Prčanj]]u na obali Boke Kotorske in si je zaželel biti pokopan na vrhu Lovćena, kjer je v ta namen po svojih zamislih narisal in dal sezidati [[kapela|kapelo]]. Vendar je bil po smrti zaradi bojazni, da bi njegov grob na tako odmaknjeni lokaciji oskrunili [[Turki]], sprva pokopan v [[samostan Cetinje|samostanu na Cetinju]] in šele leta 1855 so njegove ostanke prenesli na Lovćen. Ta kapela je bila uničena v avstrijskem obstreljevanju med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], zato so bili Njegoševi ostanki znova prenešeni na [[Cetinje]].<ref name="b92">{{navedi novice |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?dd=13&mm=02&nav_id=1229946&yyyy=2017 |title=Kapela na Lovćenu Njegoševo remek-delo |date=2017-02-13 |work=[[B92]] |accessdate=2022-05-06}}</ref> Po vojni je kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]] razmišljal o postavitvi obeležja in prosil znamenitega arhitekta [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], naj naredi osnutek. Ta je predlagal postavitev mavzoleja, a se je Aleksander zaradi finančne stiske odločil za manjšo kapelo, zgrajeno leta 1925. Ta je bila nekoliko večja od prvotne in za razliko od nje obdana s podpornim zidom, pa tudi opremljena z vpadljivim razglasom, da jo je kralj izročil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni Cerkvi]]; predvsem slednje ni bilo pogodu zavednim Črnogorcem. Ob bližanju stote obletnice Njegoševe smrti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je potekal proces »kanonizacije« Njegoša kot zdaj [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] nacionalnega pesnika, v sklopu česar je vzniknila zamisel, da bi kapelo nadomestili z večjim [[mavzolej]]em.<ref name="Baskar"/> Odbor je pripravil razpis, a nobena od prispelih rešitev ni bila izbrana, zato je takratni predsednik črnogorske vlade [[Blažo Jovanović]] stopil v stik z Meštrovićem, ki je pristal na to, da zaključi delo, začeto med vojnama. Zaradi političnih in organizacijskih zapletov, ki jih je spremljal močan javen odpor Cerkve ter vidnih intelektualcev, je bila končna odločitev o rušenju kapele in postavitvi mavzoleja sprejeta šele konec 1960. let. Dela so se pričela leta 1971 in tri leta kasneje je bil postavljen sedanji mavzolej.<ref name="b92"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.mnmuseum.org/NJMZmn.htm |title=Njegošev mauzolej na Lovćenu |publisher=Narodni muzej Črne gore |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180206150253/http://www.mnmuseum.org/NJMZmn.htm |archivedate=2018-02-06 |url-status=dead |accessdate=2022-05-06}}</ref> Mavzolej, zgrajen iz [[granit]]nih blokov iz jablaniškega kamnoloma, je zdaj priljubljena turistična destinacija. == Narodni park == Narodni park Lovćen, ustanovljen leta 1952, obsega območje gorskega masiva na površini 62,2 km².<ref>{{navedi splet |url=https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/wdpa/2519 |title=Nacionalni Park Lovcen |work=Digital Observatory for Protected Areas (DOPA) Explorer |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=2022-05-07 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011825/https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/wdpa/2519 |url-status=dead }}</ref> Tu se na razmeroma majhnem prostoru pojavljajo številne [[kras (območje)|kraške]] oblike. Zaradi lege na prehodu med sredozemskim in kontinentalnim podnebjem na območju parka uspeva raznovrstno življenje, med drugim tretjina vseh [[rastline|rastlinskih]] vrst, ki rastejo na ozemlju Črne gore. Znotraj parka je vzpostavljenih pet naravnih rezervatov s strožjim režimom varstva.<ref>{{navedi splet |url=http://nparkovi.me/np-lovcen/ |title=NP Lovćen |work=Nacionalni Parkovi Crne Gore |accessdate=2022-05-07 |archive-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220618155415/http://nparkovi.me/np-lovcen/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mount Lovćen}} * [https://web.archive.org/web/20051204025723/http://www.discover-montenegro.com/lovcen.htm Narodni park Lovćen] * [https://web.archive.org/web/20090725063658/http://www.nparkovi.co.me/ Uradna spletna stran NP Lovćen] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=24&Itemid=37 NP Lovćen] [[Kategorija:Gore v Črni gori]] [[Kategorija:Narodni parki Črne gore]] [[Kategorija:Tisočaki]] 4ze2b8l7snq721bw0ujw2hsm4pwvvfn Tadej Pogačar 0 461397 6771086 6767764 2026-10-27T15:00:06Z Sportomanokin 14776 6771086 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–26) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 276 tednov (in rekordnih 266 zapored). Rekordnih 6-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2026). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.130 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] b8fzkz8mplj8o3zjp4ttbsn2lfuqw96 Špil liga 0 464458 6771363 6688725 2026-10-28T08:40:10Z Anzet 118843 6771363 wikitext text/x-wiki '''Špil liga − prva liga dijaških bendov''' je natečaj Kina Šiška, namenjen dijaškim glasbenim skupinam, pa tudi solistom. V sklopu Špil lige se odvije serija koncertnih nastopov, v finalu katere se okrona zmagovalca oz. prvaka sezone. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Ostali finalisti !! Žirija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] | * Ice on Fire * Sober Assault * The Broken Input | rowspan=2| * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut | * Furu Efu * No Agenda * Night Flight |- | III. || 2015/16 || Infected | * Teenagers * In the Attic * Attic Mist | * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || [[Joker Out]] | * Rock Heroes * Lapsus * [[The Mint]] | rowspan="2"| * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || [[In the Attic]] | * Sickbreed * Garlik * O.K. Junior |- | VI. || 2018/19 ||[[Kiwi Flash]] | * Macbeth * Blerim Rexhepi * Tooth in the Sky | * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot |- | VII. || 2019/20 || Before Time | * JAJA BOJZ * Shiver River * DeBeat | * Dominika Maša Kozar * Andi Koglot * Pavel Lipovšek |- | VIII. || 2020/21 || Masaž | * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * Birdland * Plateau | * Andi Koglot * Tadej Košir * Urška Preis |- | IX. || 2021/22 || BibliBan | * Amos Vamos & Škaf * Sthenge * the tree man band | * Andi Koglot * Žiga Drofenik * Brigita Gračner |- | X. || 2022/23 || Špil ligni | * Black Camo * Harvi * Razpad sistema | * Borja Močnik * Andi Koglot * Maša Pavoković |- | XI. || 2023/24 || Ghastly Ashes | * Nimfort * Lev B Marn * Night Crawler | * Andi Koglot * Maša Pavoković * Nika Vogrič Dežman |- | XII. || 2024/25 || Kultivator | * Kresnik * Iza Napotnik * Stone Head | * Mitja Kralj * Andi Koglot * Manca Ogrin |- | XIII. || 2025/26 || Maxilla | * Linija 6 * 6DmusicSimulator * Enginetail | rowspan=2| * Ira Kolbezen * Maša Pavoković * Andrej Pervanje |- | XIV. || 2026/27 || || |} ==Format== Na Špil ligo se lahko prijavijo dijaški bendi (vsaj polovica članov mora imeti status dijaka; lahko so tudi osnovnošolci) in solo izvajalci iz Republike Slovenije, ki ustvarjajo tudi avtorsko glasbo (imeti morajo vsaj dve avtorski skladbi) in so sposobni izvesti 20 minut koncertnega nastopa v živo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spilliga.si/pravila/ |title=Ligaška pravila |accessdate=12. 8. 2019 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Žanrskih omejitev ni. Špil liga poteka v 3 krogih: * predtekmovanje (ligaški večeri oz. tekmovalni špili) * polfinale * finale Vsi sodelujoči izvajalci se najprej pomerijo na predtekmovalnih večerih. Iz vsakega predtekmovalnega večera se v polfinale uvrstita 2 izvajalca: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva, ki glasuje z SMS-i. Natančneje: žirija izbere dva izvajalca (svojega zmagovalca in drugouvrščenega), ki bi po njenem mnenju morala napredovati v polfinale. Če je zmagovalec občinstva enak zmagovalcu žirije, se poleg njega v polfinale uvrsti drugouvrščeni žirije, če pa se zmagovalca razlikujeta, se uvrstita zmagovalec žirije in zmagovalec občinstva. Na enak način poteka tudi izbor finalistov v polfinalu. V finalu, v katerem se pomerijo 4 izvajalci, pa tako žirija kot občinstvo podelita točke od 1 do 4 (4 za najboljšega, 1 za najslabšega), ki se seštejejo. Zmagovalec (prvak) sezone postane tisti, ki ima najvišji seštevek točk. V primeru izenačenja za 1. mesto zmaga tisti, ki je prejel več točk od žirije. Zmagovalci za nagrado praviloma prejmejo snemanje pesmi v studiu in nastop v Kinu Šiška, v radijski oddaji ali na festivalu. Predtekmovalni in polfinalni večeri potekajo v Kinu Šiška (dvorana Komuna), finale pa je bil prve tri sezone na Kongresnem trgu, odtlej pa je prav tako v Kinu Šiška (oz. kot je bilo v primeru 4. sezone, pred njim). Vse večere Špil lige povezuje Ivan Cepanec. ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 izvajalcev (14 bendov in en solist): {{stolpci|5| * {{highlight|[[Koala Voice]]}} * Sober Assault * [[Lynch]] * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Žirijo so sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103530/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |url-status=dead }}</ref><br><small>25. 10. 2013</small> !! colspan=3|2. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>22. 11. 2013</small> !! colspan=3|3. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>6. 12. 2013</small> !! colspan=3|4. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103522/https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>17. 1. 2014</small> !! colspan=3|5. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 2. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Koala Voice''' || 1. || '''45,57''' || '''High 5''' ||'''1.'''|| 24,29 || '''Kung Fu Vegan''' ||'''1.'''|| 14,69 || '''Below Zero''' ||'''1.'''|| 19,68 || '''Dehrotom''' ||'''1.'''|| 2,54 |- | Lynch || 3. || 45,09 || '''Ice on Fire''' || 2. ||'''63,96'''|| Netherworld || 3. || 16,43 || Vertigo || 2. || 17,94 || '''Fonem''' || 3. ||'''51,8''' |- | '''Sober Assault''' || '''2.''' || 9,34 || The Perception || 3. || 11,76 || '''Vogi''' || 2. ||'''68,88'''||'''The Broken Input''' || 3. ||'''62,39'''|| Night Flight || 2. || 45,66 |- ! colspan=15|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|[[Miha Guštin]]|| colspan="3" |Tomaž Štular || colspan=3|Ivo Rimc || colspan=3|Mate Brodar || colspan=3|Črt Batagelj |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 3. 2014</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 4. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''The Broken Input''' || || '''47,28''' || '''Sober Assault''' || '''1.''' || 20,44 |- | Vogi || 2. || 23,83 || '''Ice on Fire''' || || '''63,78''' |- | Below Zero || || 14,87 || High 5 || 2. || 11,47 |- | '''Koala Voice''' || '''1.''' || 14,02 || Kung Fu Vegan || || 4,31 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Alen Steržaj, Robi Bulešić || colspan=3|Robi Bulešić, Borut Marolt |} V polfinale so se iz predtekmovalnih večerov uvrstili tudi Fonem in Dehrotom (prvi bi morali nastopiti v 1. polfinalu, drugi v 2.), a ne eni ne drugi niso nastopili (Fonem so nastop zaradi bolezni odpovedali v zadnjem trenutku). ;Finale − 13. 6. 2014, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Ice on Fire || 2 + 3 = 5 |- | Sober Assault || 3 + 1 = 4 |- | The Broken Input || 1 + 4 = 5 |-bgcolor="gold" | Koala Voice || 4 + 2 = 6 |} Koala Voice so kot zmagovalci sezone za nagrado dobili snemanje 3 singlov na SAE Institutu in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * {{highlight|StillOut}} * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Žirijo so zopet sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref name="druga"/><br><small>16. 12. 2014</small> !! colspan=3|2. špil<ref name="druga"/><br><small>23. 1. 2015</small> !! colspan=3|3. špil<ref name="druga"/><br><small>13. 2. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''No Agenda''' ||'''1.'''|| 7,85 || The Pyramids || 3. || 13,03 || '''Kung Fu Vegan''' || '''1.''' || 10,57 |- | z3ro z3ro || 2. || 17,52 || '''StillOut''' || '''1.''' || 31,38 || The Lyrium || 2. || 2,09 |- | '''Apokalipsa''' || 3. ||'''74,62'''||'''Night Flight''' || 2. || '''55,59''' || '''Furu Efu''' || 3. || '''87,34''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Tadej Košir || colspan=3|Robert Šercer || colspan=3|Klavdija Kopina <small>(+ Endre Sík iz A.M.D.)</small> |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref name="druga"/><br><small>6. 3. 2015</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref name="druga">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |url-status=dead }}</ref><br><small>10. 4. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Kung Fu Vegan || 2. || 9,13 || '''Night Flight''' || '''1.''' || 35,11 |- | '''StillOut''' || '''1.''' || 36,54 || '''Furu Efu''' || 3. || '''36,88''' |- | '''No Agenda''' || 3. || '''54,33''' || Apokalipsa || 2. || 28,01 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žirant</small> |- | colspan=6|Robi Bulešić |} ;Finale – 21. 6. 2015, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="druga"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Furu Efu || 1 + 4 = 5 |- | No Agenda || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | StillOut || 4 + 3 = 7 |- | Night Flight || 3 + 2 = 5 |} Kot zmagovalci sezone so StillOut posneli 3 (demo)pesmi na SAE Institutu in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * {{highlight|Infected}} * [[Lumberjack]] * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * [[In the Attic]] }} Žirijo so sestavljali: * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Miha Prašnikar || Jaka Golob || [[Hamo]]|| Peter Baroš |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="tretja">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103525/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 3. 2016 !! rowspan=2|2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Infected''' || 2. || '''30,47''' || rowspan=4|'''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- | '''Teenagers''' || '''1.''' || 29,59 |- | VestriPullum || 3. || 27,27 |- | Blank Page || 4. || 12,67 |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Antonio Križnič ||? |} ;Finale – 17. 6. 2016, Kongresni trg Stalnim žirantom Toniju, Tomažu in Klavdiji se je v finalu pridružil Andi Koglot. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="tretja"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Teenagers || 2 + 3 = 5 |- | In the Attic || 1 + 2 = 3 |-bgcolor="gold" | Infected || 3 + 4 = 7 |- | Attic Mist || 4 + 1 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Teenagers (30,8 % oz. 2572 glasov), In the Attic (23,2 % oz. 1937 glasov), Infected (41,6 % oz. 3474 glasov), Attic Mist (4,4 % oz. 367 glasov) Kot zmagovalci so Infected za nagrado dobili snemanje demoposnetka v studiu SAE Instituta, nastop v oddaji Generator na [[Val 202|Valu 202]] (19. junija) in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2016/17== IV. sezona Špil lige je potekala od novembra 2016 do junija 2017. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * Rock Heroes * Tetrarh * {{highlight|[[Joker Out]]}} * Liburoa * Lapsus * [[The Mint]] * Peš POT Band * Alarm * Buržuazija * O.K. Band * Dark Heart * Distortion * Wet Cassette }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Toni Cahunek * Jernej Sobočan in Žiga Klančar (slednja izmenjujoče; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>10. 11. 2016</small> !! 2. špil<br><small>16. 12. 2016</small> !! 3. špil<br><small>20. 1. 2017</small> !! 4. špil<br><small>17. 2. 2017</small> |- | '''Rock Heroes''' <small>(žirija)</small><br>Tetrarh†<br>'''Joker Out''' <small>(občinstvo)</small> || '''Lapsus''' <small>(občinstvo)</small><br>'''The Mint''' <small>(žirija)</small><br>Peš POT band<br>Liburoa† || '''Buržuazija''' <small>(občinstvo)</small><br>Alarm†<br>'''O.K. Band''' <small>(žirija)</small> || Dark Heart<br>'''Distortion'''† <small>(žirija)</small><br>'''Wet Cassette''' <small>(občinstvo)</small> |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Domen Don Holc ||? | Matic Urbanc || Sašo Benko - Bekko |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Beletrine za najboljše besedilo. Prejeli so jo Tetrarh, Liburoa, Alarm in Distortion (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>24. 3. 2017</small> !! colspan=3|2. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>21. 4. 2017</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Lapsus''' || 3. || '''52,95''' || '''Joker Out''' || 2. || '''75,67''' |- | O.K. Junior || 2. || 15,42 || Distortion || 4. || 0,06 |- | Wet Cassette || 4. || 28,88 || '''The Mint''' || '''1.''' || 1,6 |- | '''Rock Heroes''' || '''1.''' || 2,75 || Buržuazija || 3. || 22,67 |} ;Finale – 17. 6. 2017, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="četrta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103526/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Rock Heroes || 2 + 1 = 3 |- | Lapsus || 1 + 3 = 4 |- | The Mint || 4 + 2 = 6 |-bgcolor="gold" | Joker Out || 3 + 4 = 7 |} Joker Out so kot zmagovalci sezone posneli singel v studiu Vala 202 in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2017/18== V. sezona Špil lige je potekala od novembra 2017 do junija 2018 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * O.K. Junior * Sickbreed * Sex Demons * Tetrarh * Goldhorn * Panika * Fat Pigeon * {{highlight|[[In the Attic]]}} * Bajta 23 * Garlik * [[Lumberjack]] * Jaja Bojz * Luxeleutheria }} Žirijo so sestavljali: * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar in Jernej Sobočan (slednja izmenjujoče kot predstavnika Vala 202; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. tekmovalni špil<br><small>24. 11. 2017</small> !! 2. tekmovalni špil<br><small>15. 12. 2017</small> !! 3. tekmovalni špil<br><small>12. 1. 2018</small> !! 4. tekmovalni špil<br><small>9. 2. 2018</small> |- | '''O.K. Junior'''<br>'''''Sickbreed'''''<br>Sex Demons || Tetrarh <small>(20,91)</small><br>'''''Fat Pigeon''''' <small>(23,03)</small><br>Goldhorn† <small>(7,58)</small><br>'''Panika''' <small>(48,48)</small> || '''''In the Attic''''' <small>(43,9)</small><br>Bajta 23 <small>(11,99)</small><br>'''Garlik''' <small>(44,11)</small> || '''''Lumberjack'''''<br>Luxeleutheria†<br>'''Jaja Bojz''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Schatz! ||? |? |? |} † nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo večera V krepkem so bendi, ki so se v polfinale uvrstili po izboru občinstva (torej zmagovalci občinstva), v krepkem in ležečem pa tisti, ki so napredovali po izboru žirije. ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni špil<ref name="peta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103541/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |url-status=dead }}</ref><br><small>9. 3. 2018</small> !! colspan=3|2. polfinalni špil<ref name="peta"/><br><small>13. 4. 2018</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''O.K. Junior''' || 3. || '''43,91''' || Jaja Bojz || || 18,55 |- | Fat Pigeon || 4. || 0,75 || Panika || || 10,22 |- | Lumberjack || 2. || 12,59 || '''In the Attic''' || '''1.''' || 32,01 |- | '''Garlik''' || '''1.''' || 42,76 || '''Sickbreed''' || 2. || '''39,22''' |} ;Finale – 22. 6. 2018, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103521/https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Sickbreed || 3 + 2 = 5 |-bgcolor="gold" | In the Attic || 4 + 1 = 5 |- | Garlik || 2 + 3 = 5 |- | O.K. Junior || 1 + 4 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Sickbreed (19,36), In the Attic (18,4), Garlik (29,91), O.K. Junior (32,33) Kot prvaki sezone so In the Attic za nagrado dobili snemanje v studiu Vala 202. ==2018/19== VI. sezona Špil lige je potekala od novembra 2018 do junija 2019 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 9 izvajalcev (8 bendov in en solist): {{stolpci|3| * Bajta 23 * Bizarregood * Blerim Rexhepi * Drone Society * Garlik * {{highlight|[[Kiwi Flash]]}} * Macbeth * M8s * Tooth in the Sky }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y-t1UHGQCvw spil liga 7.11.2018]</ref><br><small>8. 11. 2018</small> !! colspan=3|2. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4jEQH9XSq9M spil liga 8.12.2018]</ref><br><small>7. 12. 2018</small> !! colspan=3|3. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jBQBE67HYt0 Špil Liga 2019]</ref><br><small>18. 1. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Macbeth'''† || 2. || '''57,88''' || Bizarregood || 3. || 9,49 || '''Tooth in the Sky'''† || '''1.''' || 37,01 |- | M8s || 3. || 7,81 || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 1,09 || Bajta 23 || 3. || 24,39 |- | '''Kiwi Flash''' || '''1.''' || 34,32 || '''Garlik'''† || 1. || '''89,42''' || '''Drone Society''' || 2. || '''38,6''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Gregor Strasbergar || colspan=3|<s>Ines Midžan</s> || colspan=3|Peter Dekleva |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo. Prejeli so jo Macbeth, Garlik in Tooth in the Sky (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=2|1. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-0sN6jWMhYg ŠPIL LIGA prvi polfinalni špil 2019]</ref><br><small>8. 3. 2019</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sY7qnClsra4 ŠPIL LIGA]</ref><br><small>12. 4. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Tooth in the Sky || 1. || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 11,09 |- | Macbeth || 2. || Drone Society || 3. || 25,74 |- | <s>Garlik</s> || || '''Kiwi Flash''' || 1. || '''63,17''' |} V prvem polfinalu bi morali nastopiti tudi Garlik, a so zaradi bolezni nastop odpovedali. Ker sta torej nastopila samo dva benda, sta se oba avtomatično uvrstila v finale. ;Finale – 1. 6. 2019, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=hlqu_EPSyXQ ŠPIL LIGA FINALE 6 SEZONE]</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim Rexhepi || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |-bgcolor="gold" | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) Kot zmagovalci sezone so si Kiwi Flash prislužili nastop na Zmajevem festivalu na Ljubljanskem gradu, medtem ko so organizatorji Lenta za nastop na Mladininem odru izbrali Tooth in the Sky. Vsi 4 finalisti so dobili snemanje singla, vsak v svojem studiu: Macbeth na [[Radio Študent|Radiu Študent]], Blerim v studiu Home of Bombyx Lori, Tooth in the Sky na Valu 202 in Kiwi Flash v studiu BearTracks. ==2019/20== V VII. sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|4| * Almebo * {{highlight|Before Time}} * [[EMBER|DeBeat]] * Everyday Bread * FTD * Granitna kocka * Insekti * JAJA BOJZ * Le Fam * Lights Out * [[Manifest (glasbena skupina)|Manifest]] * Shiver River }} Strokovno komisijo so sestavljali Dominika Maša Kozar, Andi Koglot in Pavel Lipovšek. ;Predtekmovalni špili {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil – 25. 10.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=V2CBsi8WAdU Špil liga - prvi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|2. špil − 8. 11.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=D_0Ay-06Q88 ŠPIL LIGA drugi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|3. špil − 20. 12.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=3APZY4IuE7s ŠPIL LIGA tretji špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|4. špil − 31. 1.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=TkSf21LnWm8 Špil liga - Četrti špil sezone 2019/2020]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Manifest†''' || '''2.''' || 31,58 || Le Fam† || 3. || 16,9 || '''DeBeat†''' || '''1.''' || 30,61 || '''Lights Out''' || '''1.''' || 21,31 |- | Everyday Bread || 3. || 32,89 || '''JAJA BOJZ''' || '''2.''' || 38,03 || Almebo || 3. || 22,45 || FTD || 2. || 12,57 |- | '''Shiver River''' || 1. || '''35,53''' || '''Before Time''' || 1. || '''45,07''' || '''Insekti''' || 2. || '''46,94''' || '''Granitna kocka†''' || 3. || '''66,12''' |- ! colspan=12|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Luka Flegar || colspan=3|Saša Vipotnik || colspan=3|[[Zalagasper|Zala Kralj in Gašper Šantl]] || colspan="3" |[[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž O. Rous]] <small>(Nina Zajc namesto Lipovška)</small> |} Na vsakem predtekmovalnem špilu je bila podeljena nagrada (Mladinske knjige) za najboljše besedilo, ki so jo prejeli Manifest, Le Fam, DeBeat in Granitna kocka (†). ;Polfinalna večera Prvi polfinale bi prvotno moral biti 13. marca 2020, a je bil zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, prestavljen. Na njem bi morali nastopiti JAJA BOJZ, Lights Out in Shiver River. Oba polfinalna večera sta se zgodila v okviru Štreama v Kinu Šiška pred prazno dvorano z neposrednim spletnim prenosom preko Zooma. Čeprav so se Insekti in Granitna kocka uvrstili v naslednji krog, v polfinalu niso nastopili. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer – 6. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DH299t2Qu1M štream x Špil liga: 1. polfinalni večer]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer – 13. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N_IYOJLhjPk štream x Špil liga: 2. polfinalni večer]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Shiver River''' || '''2.''' || ?? || '''JAJA BOJZ''' || 3. || '''48''' |- | Lights Out || 3. || ?? || '''DeBeat''' || '''1.''' || 34,4 |- | '''Before Time''' || 1. || '''1.''' || Manifest || 2. || 17,6 |} Na predtekmovalni in polfinalni stopnji sta se vsak večer v naslednji krog uvrstila dva benda: eden po izboru občinstva, eden pa po izboru žirije. V primeru, da sta imela občinstvo in žirija istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. ;Finale Finale sedme sezone je potekal v okviru dogodka Šiška Open pred Kinom Šiška 18. septembra 2020. Zmagali so Before Time.<ref>https://www.facebook.com/SpilLiga/photos/pcb.3239176962856096/3239158852857907</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | JAJA BOJZ || 3 + 2 = 5 |- | Shiver River || 1 + 1 = 2 |- | DeBeat || 2 + 3 = 5 |-bgcolor="gold" | Before Time || 4 + 4 = 8 |} Vsi finalisti so imeli možnost snemanja v enem izmed štirih studiev: studio Vala 202, studio Radia Študent, BearTracks Studio in Home of Bombyx Lori. Prvotno naj bi zmagovalci za nagrado dobili nastop na Zmajevem festivalu, eden izmed bendov pa naj bi nastopil na Mladinskem odru Lenta, a se ne eno ne drugo zaradi koronavirusa ni zgodilo. ==2020/21== V osmi sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|2| * Acetylen * Birdland * Code * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * {{highlight|Masaž}} * MYA * Plateau * Škis * the tree man band * Uninvited }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Tadej Košir in Urška Preis. ;1. krog Prvi krog nastopov je potekal v (zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, prazni) veliki dvorani Kina Šiška z neposrednim spletnim prenosom na platformi DICE. Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 12. 2020<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=JZ5UC0b6knA ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. večer − 22. 1. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Ijps0LbtrUU Špil liga: 2. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|3. večer – 5. 2. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jv_4dZLOXRM Špil liga: 3. večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Škis || 2. || 27,27 % || the tree man band† || 2. || 21,05 % || Code || 3. || 20,91 % |- | '''MYA†''' || '''1.''' || 34,09 % || Acetylen || 4. || 16,11 % || '''Plateau†''' || 1. || '''40,3 %''' |- | '''Uninvited''' || 3. || '''38,64 %''' || '''LPS''' || '''1.''' || 8,61 % || '''Masaž''' || '''2.''' || 38,79 % |- | colspan=3|&nbsp; || '''Birdland''' || 3. || '''54,23 %''' || colspan=3|&nbsp; |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinalna večera sta se odvila v Kinu Šiška brez občinstva z neposrednim spletnim prenosom. Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 19. 3. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DPwgg-kTGxc ŠPIL LIGA: 1. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 16. 4. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lKcSGF5Cszk ŠPIL LIGA: 2. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Plateau''' || 1. || '''41,77 %''' || MYA || 2. || 15,63 % |- | '''LPS''' || '''2.''' || 27,85 % || '''Birdland''' || 3. || '''50 %''' |- | Uninvited || 3. || 30,38 % || '''Masaž''' || '''1.''' || 34,38 % |} ;Finale Finale osme sezone je potekal 22. junija 2021 na Kongresnem trgu (v okviru festivala Junij v Ljubljani). O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so Masaž.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-wI5vb4laHs Špil liga 2020/2021: finale 8. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | LPS || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | Masaž || 3 + 4 = 7 |- | Birdland || 1 + 3 = 4 |- | Plateau || 4 + 2 = 6 |} Odstotki prejetih glasov: LPS – 7,3; Masaž – 43,95; Birdland – 27,27; Plateau – 21,47. Masaž so kot zmagovalci za nagrado prejeli nastop na Večerovem odru festivala Lent, izobraževanje na akademiji United POP in udeležbo na delavnici Jazzinty. Izbrani so bili tudi za nastop v Jazz Clubu na Ljubljanskem gradu. Vsi štirje finalisti so za nagrado prejeli snemanje singla v enem izmed štirih studiev (studio [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], BearTracks Studio, studio Radia Študent, Home of Bombyx Lori). ==2021/22== V deveti sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|3| * Amos Vamos & Škaf * {{highlight|BibliBan}} * Dunraven * Lan Tertinek * Overheat * Pamži * Sthenge * the tree man band * Žavbi Brothers }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Žiga Drofenik in Brigita Gračner. Koglota je v 3. predtekmovalnem večeru nadomeščal Robi Bulešić. Po dve letih sta prva dva kroga (četrtfinalni in polfinalna večera) zopet potekala pred živim občinstvom. ;»Predtekmovalni« večeri Trije predtekmovalni (četrtfinalni) večeri so potekali v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (spremljati pa jih je bilo mogoče tudi preko neposrednega spletnega prenosa). Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=0jLRKcE_5no ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|2. večer − 25. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=UqFY2QvocL8 Špil liga: 2. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|3. večer – 4. 3. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=X3OftBbye3Q ŠPIL LIGA: 3. večer sezone 2021/2022]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''BibliBan''' || '''1.''' || 19,8 % || '''Overheat†''' || '''1.''' || 25,13 % || '''Sthenge''' || 3. || '''46,61 %''' |- | Lan Tertinek† || 3. || 23,76 % || '''the tree man band''' || 2. || '''64,32 %''' || Dunraven† || 2. || 12,71 % |- | '''Pamži''' || 2. || '''56,44 %''' || Žavbi Brothers || 3. || 10,55 % || '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 40,68 % |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinala sta se odvila v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (ter v neposrednem spletnem prenosu). Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 22. 4. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=mBUD4D0-Npw ŠPIL LIGA: 1. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 13. 5. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=NGblrJNWt4s ŠPIL LIGA: 2. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Pamži || 3. || 24,39 % || '''BibliBan''' || '''1.''' || 10,34 % |- | '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 10,16 % || Overheat || 3. || 29,66 % |- | '''the tree man band''' || 2. || '''65,45 %''' || '''Sthenge''' || 2. || '''60 %''' |} ;Finale Finale devete sezone je potekal 13. junija 2022 na Kongresnem trgu. O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so BibliBan.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lOAM6OYB7hQ Špil liga 2021/2022: Finale 9. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Amos Vamos & Škaf || 3 + 1 = 4 |-bgcolor="gold" | BibliBan || 4 + 2 = 6 |- | Sthenge || 1 + 3 = 4 |- | the tree man band || 2 + 4 = 6 |} V primeru izenačenja imajo večjo težo glasovi žirije. Odstotki prejetih glasov: Amos Vamos & Škaf − 8,52; BibliBan − 12,53; Sthenge − 30,33; the tree man band − 48,62. Nagrade: * snemanje demoposnetka ali singla v enem izmed štirih studiev (studio Kina Šiška/Studio Šiška, studio Radia Študent, studio Vala 202, BearTracks Studio) * izobraževanje na akademiji United Pop * nastop na Lentu (Mladinin/Večerov oder) * izobraževanje na Jazzintyju * nastop na Ljubljanskem gradu ==2022/23== Ligaši 10. sezone: {{stolpci|2| * Aneks * AR'n'BI * Black Camo * Hana Bric * Cherry Flavoured * Discloc8 * Full House * Harvi * Ka te trga * Liquid Gasoline * Razpad sistema * Sex Dolls * Sol May * Sugar Majo * '''Špil ligni''' * Ukulada * Volak }} ==2023/24== Ligaši 11. sezone: {{#invoke:list|horizontal|BTW (Break the Wall)|Capuchini|Fallen Division|'''Ghastly Ashes'''|Lev B Marn|Limomci|Night Crawler|Nimfort|Semo|Slow Monkeys|SP!CY|Tristan}} ==2024/25== Ligaši 12. sezone: * DTN * Erida * Gastritis * Jahn Kemper * Kresnik * '''Kultivator''' * Mind Juice * Iza Napotnik * Stone Head * TIASA ==2025/26== Ligaši 13. sezone: {{stolpci|2| * 5.linija * 6DmusicSimulator * Alter Ace * Demonbox * EMONA * Enginetail * GRABN * Linija 6 * Mascha * {{highlight|Maxilla}} * Melomani * Mind Juice * NFS – needzaspeed * Petrichor * Šunder in Organiziran Kaos * The Silver Beetle Band }} ;Nagrade * nastop na festivalih Kamfest in Superval+ (zmagovalec) * snemanje singla in fotografiranje (vsi finalisti) * priložnost za nastop na festivalih JEFF Festival 2026, Oživela ulica 2026 ali Spranfest vol. 3 * priložnost za nastop na Kunigundi ali v Celici * naročnina A1 Vajb za celo leto * knjižne nagrade Mladinske knjige za najboljša besedila ;Finale – 12. junij, Kongresni trg {| class="wikitable" ! Izvajalec |- | Enginetail |- | Linija 6 |- | Maxilla |- | 6DmusicSimulator |} ==2026/27== Ligaši 14. sezone: {{stolpci|2| * 3 Man Mission * 5.linija * Ambedo * DEMONBOX * Impulz * Insert name * Last minute * Lena Jerončič * Luka Drobež * Maytsen * Mixi * Mrtev Signal * Mya&kompanija * Necrotize * No Entrée * OG Nebula * Peroxid * Petrichor * PRANGER * Rok Gril * Šaman * TAJM * The Volume * Vrba }} ;Nagrade * nastopi na Kamfestu, v Kinu Šiška kot predskupina/izvajalec in na zagrebškem Supervalu+ (zmagovalec) * udeležba na delavnici Jazzinty (zmagovalec) * snemanje singla v enem izmed štirih studiev: BearTracks Studio (producent Robi Bulešić), HUBBLE Studio (Matej Humar), Studio Šiška (Simon Penšek), Studio AarrgghH (Aleksandar Kotnik) [vsi finalisti] * nastop v Kopru na enem izmed osrednjih poletnih dogodkov Kluba študentov občine Koper (eden izmed finalistov) * nastop na Kunigundi (eden izmed finalistov) * nastop v Celici (eden izmed finalistov) * fotografije v sodelovanju s SŠOF * nagrade Mladinske knjige za najboljša besedila ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/spil-liga-hitra-cesta-do-statusa-big-foot-mame-in-podobnih/313695 |title="Špil liga" - hitra cesta do statusa Big Foot Mame in podobnih |accessdate=8. 8. 2019 |date=22. 7. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-di-v-jaska-energija-ki-je-zagnala-kolesje-spil-lige/321116 |title=Foto in video: Di(v)jaška energija, ki je zagnala kolesje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=26. 10. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-mladi-mojster-rim-vogi-osvojil-obcinstvo-spil-lige/324432 |title=Foto in video: Mladi mojster rim Vogi osvojil občinstvo Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=7. 12. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042619908/magazin/aktualno/spil-liga-iz-garaze-v-kino-siska |title=Špil liga: Iz garaže v Kino Šiška |accessdate=8. 8. 2019 |date=16. 1. 2014 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ker-smo-iskali-spil-in-ker-smo-prva-liga/327655 |title=Špil liga: "Ker smo iskali 'špil' in ker smo prva liga" |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 1. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ljubljenci-obcinstva-fonem-in-zirije-dehrotom-v-polfinale/329929|title=Špil liga: ljubljenci občinstva Fonem in žirije Dehrotom v polfinale |accessdate=8. 8. 2019 |date=15. 2. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/srednjesolci-v-boj-za-kongresni-trg-226384 |title=Srednješolci v boj za Kongresni trg |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 3. 2014 |format= |work=Žurnal24 }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-koala-voice-prvaki-med-najboljsimi-dijaskimi-skupinami/339386 |title=Foto in video: Koala Voice, prvaki med najboljšimi dijaškimi skupinami |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 6. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/novi-upi-zmagovalci-tretje-izvedbe-spil-lige-so-infected/396019 |title=Novi upi: zmagovalci tretje izvedbe Špil lige so Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |title=Zmaga v roke ptujskih rokerjev Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=19. 6. 2016 |format= |work= |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808165110/https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373 |title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/cas-je-za-novo-generacijo-kdo-bo-nasledil-joker-out/458377 |title=Čas je za novo generacijo: kdo bo nasledil Joker Out? |accessdate=8. 8. 2019 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kiwi-flash-so-zmagovalci-letosnje-spil-lige.html |title=Kiwi Flash so zmagovalci letošnje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=6. 6. 2019 |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://www.spilliga.si/ Spletna stran Špil lige] [[Kategorija:Slovenska glasba]] d3qw7xq4w0l0o10ykb58l7mjgmlealn Miro Kregar 0 465626 6771101 6659884 2026-10-27T15:30:00Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6771101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miro Kregar''', [[Slovenci|slovenski]] [[triatlon]]ec, * [[1962]]. Velja za pionirja triatlona v Sloveniji, udeležil se je triatlona na Bledu leta 1984, ki je bil prvo tovrstno tekmovanje v takratni Jugoslaviji. Leta 1995 je osvojil medaljo na evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu, leta 2013 pa je na Havajih postal svetovni prvak v Ultramanu. Je tudi inovator - leta 1995 je patentiral pripomoček za učenje smučanja, otroške smučarske vajeti, za katere je prejel srebrno plaketo Zveze inovatorjev Slovenije. == Viri == * {{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/miro-kregar-tik-pred-koncem-pa-ne-bom-odnehal-181271.html |title=Miro Kregar: Tik pred koncem pa ne bom odnehal |date=2019-05-12 |last=Porenta |first=Janez |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2019-09-06}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175257859 Miro Kregar: Gorenjska trma me je vedno gnala do cilja]. Nedeljski gost (18. oktober 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{Sportnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Kregar, Miro}} [[Kategorija:Slovenski triatlonci]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kregar, Miro]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kregar, Miro]] fj1hxdmg10bu1kr4k1hi8b4kgwbehqx Transjordanija (regija) 0 466097 6771288 6621046 2026-10-27T22:42:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771288 wikitext text/x-wiki '''Transjordanija''', '''Vzhodni breg'''<ref>{{cite journal | author = N. Orpett | title = The Archaeology of Land Law: Excavating Law in the West Bank | journal = International Journal of Legal Information | volume = 40 | year = 2012 | pages = 344–391}}</ref> ali '''Transjordansko višavje''' ({{jezik-ar|شرق الأردن}}) je del južnega [[Levant]]a vzhodno od reke [[Jordan]], ki ga večinoma vsebuje današnja [[Jordanija]]. Regijo, znano kot Transjordanija, so skozi zgodovino obvladovale številne sile. V zgodnjem modernem obdobju je bila vključena v pristojnost [[Osmanska Sirija|osmanskih sirskih]] provinc. Po veliki [[Arabska vstaja|arabski vstaji]] zoper osmansko vladavino je čezmejni Emirat leta 1921 ustanovil hašemitski emir [[Abdulah Ibn Husein|Abdullah]], Emirat pa je postal britanski protektorat. Leta 1946 je Emirat dosegel neodvisnost od Britancev in leta 1952 je država spremenila ime v Hašemitsko kraljestvo Jordanija. == Ime == Predpona ''trans-'' je latinska in pomeni 'čez' ali 'onstran', zato se 'Transjordanija' nanaša na deželo na ''drugi strani reke Jordan''. Enakovreden izraz za zahodno stran je 'Cisjordanija' - dobesedno, ''na tej strani [reke] Jordan''. Tanakh ({{jezik-he|בְּעֵבֶר הַיַּרְדֵּן מִזְרַח הַשָּׁמֶשׁ|be·êv·er hay·yar·dên miz·raḥ hash·shê·mesh|onstran Jordana proti sončnemu vzhodu}}<ref>{{navedi knjigo|title=Hebrew Bible|url=https://books.google.com/books?id=KJyyluL2booC&pg=PA155|year=1892|publisher=Trowitzsch|page=155|chapter=Joshua 1:15|quote=בעבר הירדן מזרח השמש}}</ref> je v [[Septuaginta|Septuaginti]]<ref>{{navedi knjigo|title=The Septuagint Version of the Old Testament, with an English translation; and with various readings and critical notes. Gr. & Eng|url=https://books.google.com/books?id=yeFUAAAAcAAJ&pg=PA281|year=1870|publisher=S. Bagster & Sons|page=281|chapter=Joshua 1:15}}</ref> v starogrščino preveden kot {{jezik-grc|πέραν τοῦ Ιορδάνου|péran toú Jordánou|onstran Jordana|label=none}}, ki je bilo nato prevedeno v latinščino kot ''trans Iordanen'', dob. 'onstran Jordana' v Bibliji Vulgati. Nekateri avtorji utemeljujejo hebrejski עבר הירדן, latinizirano ''Ever HaYarden'', dob. 'onstran Jordana' kot podlago za Transjordanija, ki je danes tudi v sodobni hebrejski uporabi.<ref>{{navedi knjigo|last=Merrill|first=Selah|title=East of the Jordan: A Record of Travel and Observation in the Countries of Moab, Gilead and Bashan|url=https://books.google.com/books?id=QkYKAQAAIAAJ&pg=PA444|year=1881|publisher=C. Scribner's sons|page=444}}</ref> Ker se v arabščini uporablja izraz 'vzhod' kot 'proti sončnemu vzhodu' شرق الأردن, romanizirano ''Sharq al ʾUrdun'', lit. 'Vzhodno od Jordana'. == Zgodovina == [[File:NearEast3.png|150px|left|thumb|{{legend|#00ff00|Srednji vzhod}}{{legend|#008000|Bližnji vzhod—v okviru sodobne arheološke in zgodovinske znanosti.}}]] [[File:Semitic languages.svg|right|thumb|Zgodovinsko semitsko območje, ki je opredeljeno s predislamsko distribucijo semitskih jezikov (zelo približno sovpadajo; kulturno, politično in zgodovinsko).]] [[File:Levant_Amarna.svg|150px|thumb|left|Egipčanske pokrajine regije Retenu, Amurru in Apu 1300 pred našim štetjem]] [[File:Near East in 1000bc (en).jpg|right|thumb|Bližnji vzhod 1000 pr. n. št.]] {{glej tudi| Starodavni Bližnji vzhod}} === Egipčansko obdobje === {{glej tudi| Kanaan| Zgodovina antičnega Izraela in Judeje}} Šasu so bili semitsko govoreči govedoreji nomadi v Levantu od pozne bronaste do zgodnje železne dobe. Na seznamu sovražnikov iz 15. stoletja pred našim štetjem, vpisanih na bazah stebrov templja v Solebu ([[Nubija]]), ki ga je zgradil [[Amenhotep III.]], je omenjenih šest skupin Šasu; Šasu ''S'rr'', Šasu ''Rbn'', Šasu ''Sm't'', Šasu ''Wrbr'', Šasu ''Yhw'' in Šasu ''Pysps''. Nekateri učenjaki povezujejo [[Izraelci|Izraelce]] in čaščenje [[božanstvo|božanstva]], imenovanega [[Jahve]], s Šasuji. Egiptovski geografski izraz [[Retenu]] je tradicionalno označeval območje, ki zajema Sinaj in Kanaan južno od Libanona<ref>{{navedi knjigo|last1=Ryholt|first1=K. S. B.|last2=Bülow-Jacobsen|first2=Adam|title=The Political Situation in Egypt During the Second Intermediate Period, C. 1800-1550 B.C.|url=https://books.google.com/books?id=ANRi7cM5ZwsC&pg=PA131|year=1997|publisher=Museum Tusculanum Press|isbn=978-87-7289-421-8|page=131}}</ref>, z območjema [[Amurru]] in Apu na severu. In tako so nekateri deli Kanaana in jugozahodne Sirije pripadli egipčanskim faraonom v zgodnji pozni bronasti dobi. Ko so se kanaanske konfederacije osredotočile na [[Megido]] in [[Kadeš]], so prišle pod nadzor [[Novo egipčansko kraljestvo|Egipčanskega kraljestva]]. Vendar je bil nadzor kraljestva sporadičen in premalo močan, da bi preprečil pogoste lokalne upore in medmestne spore. === Transjordanska ljudstva === [[File:Houghton Reuben and Gad ask for land.jpg|thumb|left|260px|"Reuben in Gad prosita za zemljo", graviranje Arthurja Boyda Houghtona na podlagi 4. Mojzesove knjige, poglavje 32.]] [[4. Mojzesova knjiga]] (poglavje 32) pripoveduje, kako sta plemeni Reuben in Gad prišla k [[Mojzes]]u, da bi vprašali ali se lahko naselijo v Transjordaniji. Mojzes dvomi, vendar obe plemeni obljubljata, da se bosta pridružila osvajanju dežele in Mojzes jim podeli to območje, da se naselijo. Pol pleme Manaše se ne omenja vse do verza 33. David Jobling meni, da je to zato, ker so se Manaši naselili v deželi, ki je prej pripadala Ogom, severno od Jabboka, medtem ko sta plemeni Reuben in Gad naselili Sihonovo deželo, ki je ležala južno od Jabboka. Ker ozemlje Ogov ni bilo na poti proti Kanaanu, je bilo »bolj naravno del obljubljene dežele«, zato je status Manašev manj problematičen kot status Reubencev ali Gadov. Jošua v [[Jozue (svetopisemska knjiga) |knjigi Jozue]] (1) potrjuje Mojzesovo odločitev in moške obeh in pol plemen poziva, naj pomagajo pri osvajanju, kar so pripravljeni storiti. V Jozue 22 se transjordanska plemena vračajo in ob Jordanu postavijo ogromen oltar. To povzroči, da se »celotna skupnost Izraelcev« pripravi na vojno, vendar najprej pošljejo delegacijo k transjordanskim plemenom, ki jih obtožijo, da je Bog jezen in da nakazuje, da je njihova dežela morda nečista. V odgovor na to transjordanska plemena odgovorijo da oltar ni v dar, ampak je le 'priča'. Zahodna plemena so zadovoljna in se vrnejo domov. Assis trdi, da nenavadne dimenzije oltarja nakazujejo, da »ni bil namenjen žrtveni uporabi«, ampak je »dejansko pritegnil pozornost drugih plemen« in sprožil reakcijo.<ref>Elie Assis, "For it shall be a witness between us: a literary reading of Josh 22," ''Scandinavian Journal of the Old Testament'' 18 (2004) 216.</ref> Po naseljih izraelskih plemen vzhodno od Jordana ugotavlja Burton MacDonald; <blockquote> Za 4. Mojzesovo knjigo, [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomija]], Jozue, Sodbo in 1 kroniko plemenskih ozemelj in mest plemen Reuben, Gad in pol plemena Manaše, stojijo različne tradicije. Nekatere od teh ponujajo le idealizirano sliko posestva Izraelcev vzhodno od Jordana; druge niso nič drugega kot nejasne posplošitve. Mojzesova 21.21–35 na primer pravi le, da se je dežela, ki so jo zasedli prebivalci, razširila od Wadi Arnon do Wadi Jabbok, meje Amoritov. <ref>{{navedi knjigo|last1=MacDonald|first1=Burton|editor1-last=Matthews|editor1-first=Victor|title=EAST OF THE JORDAN: Territories and Sites of the Hebrew Scriptures|date=2000|publisher=American Schools of Oriental Research|page=149|chapter=Settlement of the Israelite Tribes East of the Jordan|url=http://www.asor.org/pubs/books-monographs/macdonald.pdf|access-date=2019-09-16|archive-date=2014-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140601155031/http://www.asor.org/pubs/books-monographs/macdonald.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140601155031/http://www.asor.org/pubs/books-monographs/macdonald.pdf |date=2014-06-01 }}</ref></blockquote> === Status === [[File:Joshua Crossing Jordan (89396850).jpg|thumb|270px|''Otroci Izraela, ki prečkajo Jordan'', gravura Gustava Doréja. Moshe Weinfeld trdi, da je Jordan v knjigi Jozueja prikazan kot 'ovira za obljubljeno deželo'.]] Nekaj dvoumnosti glede statusa Transjordanije je v mislih biblijskih pisateljev. Horst Seebass trdi, da se v Mojzesovi »nekdo zaveda Transjordanije kot svetega [[Tetragramaton|YHWH]]«. To zagovarja na podlagi prisotnosti tamkajšnjih pribežališč in ker je zemlja, odvzeta v sveti vojni, vedno sveta. Richard Hess na drugi strani zatrjuje, da »transjordanska plemena niso bila v obljubljeni deželi«. Moshe Weinfeld trdi, da je Jordan v knjigi Jozue prikazan kot »ovira za obljubljeno deželo«, toda v Deuteronomiji 1:7 in 11:24 je Transjordanija »sestavni del obljubljene dežele«. Za razliko od drugih ozemlje Transjordanije ni bilo ločeno z žrebom. Jakob Milgrom predlaga, da ga je dodelil Mojzes in ne Bog. Lori Rowlett trdi, da v knjigi Jozue (svetopisemska knjiga) transjordanska plemena delujejo kot inverzija Gibeonitov (omenjena v Jošui 9). Medtem ko imajo prvi pravilno etnično, vendar napačno geografsko lego, nekateri napačno etnično pripadnost, vendar so »znotraj meje« čiste »geografske lege«. === Drugi Transjordanski narodi === Po [[1. Mojzesova knjiga|Genezi]] (19: 37–38) sta se Amon in [[Moab]] rodila Lotu in Lotovi mlajši in starejši hčeri po uničenju Sodome in Gomore. Biblija omenja tako Amonce kot Moabite kot 'Lotove otroke'. V celotni Bibliji so Amonci in Izraelci predstavljeni kot medsebojni antagonisti. Med eksodusom so Izraelci Amoncem prepovedali prehod po njihovih deželah (Deuteronomija 23: 4). Amonci v knjigi o sodnikih sodelujejo z Eglonom, moabitskim kraljem proti Izraelu. Napadi Amoncev na izraelske skupnosti vzhodno od Jordana so bili spodbuda za združevanje plemen pod Saulom (1. Samuel 11: 1-15). Glede na Knjige kraljev (14: 21–31) in Knjige kronik (12,13) je bila Naama Amonka. Bila je edina žena kralja [[Salomon]]a, ki so jo v ]]Hebrejska biblija|Tanaku]] omenjali po imenu, da je rodila otroka. Bila je mati Salomonovega naslednika Reboboama. Amonci so predstavljali hude težave [[farizeji|farizejem]], ker je bilo v dneh Nehemije (Nehemija 13:23) sklenjenih veliko zakonskih zvez z ženami Amonitov (in Moabitov). Moški so se brez spreobrnitev poročili z ženskami različnih narodov, zaradi česar otroci niso bili [[Judje]]. Upravičenost Davidovega zahtevka za licenčnino je bila oporekana zaradi njegovega potomstva iz Ruth, Moabitko. [[Kralj David]] je preživel čas v Transjordaniji, potem ko je pobegnil od upora svojega sina Absaloma (2. Samuel 17-19). === Propad v bronasti dobi === Med propadom pozne bronaste dobe so sirski Amoriti izginili, potem ko jih je izpodrinil ali prevzel nov val pol nomadskih zahodno semitsko govorečih ljudstev, ki so skupaj znani kot Ahlamu. Sčasoma so se Aramejci uveljavili kot prevladujoče pleme med Ahlamu; z uničenjem [[Hetiti|Hetitov]] in propadom [[Asirija|Asirije]] v poznem 11. stoletju pred našim štetjem so pridobili nadzor nad večino Sirije in Transjordanije. Regije, ki so jih naselili, so postale znane kot Aram (Arameja) in Eber-Nari. === Klasično obdobje === {{glej tudi| Zgodovina Palestine}} {{glej tudi|Zgodovina Jordanije }} [[File:Palestine, Ptolemy, Claude R Conder, 1889.jpg|thumb|Palestina in Coele-Sirija po Ptolemaju (zemljevid Claude Reignier Conder iz Palestinskega raziskovalnega sklada)]] [[File:Iturea-Trachonitis.PNG|thumb|left|Iturea, Gaulanitis (Golan), Trahonitis (Lajat), Auranitis (Hauran) in Batanaea v 1. st. n. št.]] [[File:The-Decapolis-map.svg|thumb|right|Mesta Dekapolisa]] [[Dekapolis]] je dobil ime po desetih mestih, ki jih je popisal [[Plinij starejši]]. Kar Plinij imenuje Dekapolis, Ptolemaj pravi ''Cœle-Sirija''. Ptolemaj ne uporablja izraza 'Transjordanija', temveč perifrazo 'čez Jordan'. [20] In našteva mesta; Cosmas, Libias, Callirhoe, Gazorus, Epicaeros - v tem okrožju - vzhodno od Jordana, da [[Jožef Flavij]] imenuje Perea. <ref>{{navedi knjigo|last=Taylor|first=Joan E.|title=The Essenes, the Scrolls, and the Dead Sea|url=https://books.google.com/books?id=C3dYCwAAQBAJ&pg=PA238|date=30 January 2015|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-870974-9|page=238|quote=Ptolomejeva "Geographica" je zagotovila veliko zbirko znanja v smislu umestitev mest in zemljišč v starodavnem svetu, informacije, ki bi bile osnova srednjeveške kartografije, kar bi imelo za posledico standardni ptolemajski zemljevid Azije, vključno s Palestino. Podatki o Judeji se pojavljajo v 5. knjigi, kjer so omenjeni ''pars Asphatitem lacum'' kot tudi glavna mesta. V regiji vzhodno od Jordana obstajajo mesta, ki jih ni vse enostavno določiti: Cosmas, Libias, Callirhoe, Gazorus, Epicaeros (Ptolemy, Geogr. 5: 15: 6).}}</ref> Džeraš je bil pomembna osrednja skupnost za okoliško regijo v obdobju [[neolitik]]a<ref>{{navedi novice|author1=Dana Al Emam|title=Two human skulls dating back to Neolithic period unearthed in Jerash|url=http://www.jordantimes.com/news/local/two-human-skulls-dating-back-neolithic-period-unearthed-jerash|accessdate=4 July 2016|publisher=The Jordan Times|date=15 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406171950/http://jordantimes.com/news/local/two-human-skulls-dating-back-neolithic-period-unearthed-jerash|archive-date=2016-04-06|url-status=dead}}</ref> in je bil naseljen tudi v bronasti dobi. Starogrški napisi iz mesta ter literarna dela [[Jamblih]]a in ''Etymologicum Magnum'' kažejo, da je bilo mesto kot 'Gerasa' ustanovil [[Aleksander Veliki]] ali njegov general Perdik, da bi se naselili upokojeni makedonski vojaki (γῆρας - ''gēras'' - pomeni 'starost' v starogrščini). Bilo je mesto Dekapolisa in je eno najpomembnejših in najbolje ohranjenih starodavnih rimskih mest na Bližnjem vzhodu. Nabatejska trgovska mreža je bila osredotočena na mrežo oaz, ki so jih nadzirali. [[Nabatejsko kraljestvo]] je v obdobju Areta III. (87 do 62 pred našim štetjem) doseglo svoj teritorialni zenit (obsegalo ozemlje moderne Jordanije, Sirije, Savdske Arabije, Egipta in Izraela. [[Bosra]] je na geografskem območju, imenovanem planota Hauran. Tla na tej vulkanski planoti so v času neolitske kmetijske revolucije naredila plodno območje za gojenje udomačenih žit. Mesto je bilo zabeleženo v egiptovskih dokumentih iz 14. stoletja pred našim štetjem in je bilo na trgovskih poteh, kjer so karavane pripeljale začimbe iz Indije in Daljnega vzhoda čez vzhodno puščavo, druge karavane pa so z juga prinašale mirto in [[kadilo]]. Področje Hauran, imenovano "Auranitis", je postalo pod nadzorom Nabatejskega kraljestva. Mesto Bosra, imenovano ''Bostra'', je postalo severna prestolnica kraljestva, medtem ko je bila njegova južna prestolnica [[Petra (Jordanija)|Petra]]. Po [[Pompej Veliki |Pompej]]evem vojaškem osvajanju Sirije, Judeje in Transjordanije je nadzor nad mestom kasneje prevzel [[Herod Veliki]] in njegovi dediči do leta 106 pred našim štetjem, ko je bila Bosra vključena v novo rimsko provinco [[Arabija (rimska provinca) |Arabia Petraea]]. Herodovo kraljestvo Judeja je bilo vazal [[Rimska republika|Rimske republike]] od leta 37 pred našim štetjem in je vključevalo Samarijo in Perejo. In ko je Herod umrl leta 4 pred našim štetjem, je bilo kraljestvo razdeljeno med sinove na Herodsko tetrarhijo. Provinca Arabia Petraea ali preprosto Arabija, je bila mejna provinca rimskega cesarstva z začetkom 2. stoletja. Sestavljale so jo nekdanje Nabatejsko kraljestvo na južnem Levantu, Sinajski polotok in severozahodni Arabski polotok. === Obdobje kraljevine Jeruzalem (križarji) === Gospodstvo Oultrejordaina (staro francosko za 'onstran Jordana'), imenovano tudi gospostvo Montreal, sicer Transjordanija. == Trgovske poti == Rimske ceste: * [[Via Maris]] * [[Via Traiana Nova]] * Petra [[Kraljeva cesta (antična) |Kraljeva cesta]] je bila trgovska pot življenjskega pomena za starodavni Bližnji vzhod. Začela se je v [[Egipt]]u in se raztezala čez [[Sinajski polotok]] do [[Aqaba|Aqabe]]. Od tam se je obrnila proti severu čez Transjordanijo do [[Damask]]a in reke [[Evfrat]]. V rimskem obdobju se je cesta imenovala ''Via Regia (Orient)''. Cesar [[Trajan]] jo je obnovil in jo preimenoval v [[Via Traiana Nova]], pod tem imenom pa je služila kot vojaška in trgovska pot vzdolž utrjenega [[Limes Arabicus]]. [[Pot kadila]] je obsegala mrežo glavnih starodavnih kopnih in morskih poti, ki so povezovale sredozemski svet z vzhodnimi in južnimi viri kadila, začimb in drugih luksuznih dobrin in se raztezale od sredozemskih pristanišč čez Levant in Egipt prek severovzhodne Afrike in Arabije do Indije in naprej. Pot kadila iz Južne Arabije v Sredozemlje je cvetela približno od 7. stoletja pred našim štetjem do 2. stoletja pred našim štetjem. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * http://www.britannica.com/EBchecked/topic/306128/Jordan/23330/Transjordan-the-Hashimite-Kingdom-and-the-Palestine-war * http://www.kinghussein.gov.jo/his_transjordan.html * http://www.palestinefacts.org/pf_mandate_transjordan.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170602055157/http://www.palestinefacts.org/pf_mandate_transjordan.php |date=2017-06-02 }} * http://www.britishempire.co.uk/maproom/transjordan.htm {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bližnjega vzhoda]] [[Kategorija:Geografija Jordanije]] bys5p30rkps8no96ujss9rc4ebn2dxs Sindrom krhkosti 0 469339 6771435 6717742 2026-10-28T11:45:03Z TadejM 738 novo infopolje 6771435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Sindrom krhkosti | synonyms = | image = A woman supporting herself with a walking frame.jpg | alt = | caption = Ženska se podpira s [[hodulja|hoduljo]]. | synonym = krhkost | pronounce = | field = [[Geriatrics]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} [[File:Altenpflege 04.jpg|thumb|Hodulje v stanovanju starejše osebe]] '''Krhkost''' je s [[staranje]]m pogojena sprememba človeškega organizma, za katero sta temeljni povečanje deleža maščevja in zmanjšanje deleža puste telesne mase.<ref name=Zerbo>Zerbo Šporin D. Krhkost z vidika fizične antropologije. Javno zdravje 2017; 1(1): 94.</ref> Govorimo tudi o tako imenovanem '''sindromu krhkosti'''. Je stanje povečane občutljivosti na zunanje stresorje, kar vodi do povečanega tveganja za slabše izide zdravljenja. Kaže se lahko v obliki nespecifičnih znakov, kot so skrajna utrujenost, izguba [[telesna masa|telesne mase]], pogoste [[okužba|okužbe]], padci, zmedenost in omejena mobilnost.<ref name=Kerec>Kerec Kos M., Vovk T. Zakaj je lahko učinek zdravil pri starostnikih drugačen? Farm vestn 2017; 68: 107–114.</ref> Telesna krhkost napoveduje slabšo kakovost življenja in dolgotrajnejšo oskrbo v starosti.<ref name=Zerbo/> Ni pa krhkost odvisna le od telesnih dejavnikov, temveč tudi od psiholoških, kognitivnih in socialnih dejavnikov.<ref name=Kavcic>Kavčič V. Krhkost z vidika psihologije staranja. Javno zdravje 2017; 1(1): 95–96.</ref> ==Epidemiologija== Krhkost je pogost geriatrični sindrom. Ocene [[pojavnost]]i krhkosti pri starejši populaciji se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov, na primer okolja, v katerem se pojavnost ocenjuje (v domovih za ostarele je pogostnost višja kot v običajni skupnosti), ter tudi od opredelitve, kaj krkhost zajema. Po široko sprejetih merilih za opredelitev krkosti, ki ga je predlagal Fried s sodelavci (2001),<ref name="Fried_2001">{{cite journal |vauthors=Fried LP, Tangen CM, Walston J, Newman, AB, Hirsch, C, Gottdiener, J, Seeman, T, Tracy, R, Kop, WJ, Burke, G, McBurnie, MA |title=Frailty in older adults: evidence for a phenotype |journal=The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Medical Sciences |date=marec 2001 |volume=56 |issue=3 |pages=M146-156 |pmid=11253156 |doi=10.1093/gerona/56.3.m146}}</ref> je pojavnost krhkosti med starostniki v skupnosti, zunaj institucij, 7- do 16-odstotna. Pojavnost krhkosti narašča s starostjo, pogostejša je pri ženskah ter starostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Krhki starostniki imajo večje tveganje za hujše zdravstvene izide, kot so nezmožnost, padci, potreba za bivanje v oskrbovanem okolju, hospitalizacija in [[umrljivost]]. Epidemiološke raziskave so pokazale tudi več dejavnikov tveganja za nastop krhkosti: kronične bolezni (kot so [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilna obolenja]], [[sladkorna bolezen]], kronična bolezen ledvic, [[Velika depresivna motnja|depresija]] in kognitivne motnje),<ref>{{cite journal |author1=Fried LP |author2=Ferrucci L |author3=Darer J |author4=Williamson JD |author5=Anderson G |title=Untangling the concepts of disability, frailty, and comorbidity: implications for improved targeting and care |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2004-03_59a_3/page/255 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=marec 2004 |volume=59 |issue=3 |pages=255–263 |pmid=15031310}}</ref> fiziološke motnje (kot so [[vnetje|vnetja]] in [[motnja strjevanja krvi|motnje strjevanja krvi]],<ref name="Walston 2333–2341">{{cite journal |last1=Walston |first1=J |last2=McBurnie |first2=MA |last3=Newman |first3=A |last4=Tracy |first4=RP |last5=Kop |first5=WJ |last6=Hirsch |first6=CH |last7=Gottdiener |first7=J |last8=Fried |first8=LP|author9= Cardiovascular Health Study |title=Frailty and activation of the inflammation and coagulation systems with and without clinical comorbidities: results from the Cardiovascular Health Study |journal=Arch Intern Med |date=Nov 2002 |volume=162 |issue=20 |pages=2333–2341 |pmid=12418947 |doi=10.1001/archinte.162.20.2333}} <!--|accessdate=15. 1. 2013--></ref> [[slabokrvnost]],<ref name="Chaves 2005 729–35">{{cite journal |last1=Chaves |first1=PH |last2=Semba |first2=RD |last3=Leng |first3=SX |last4=Woodman |first4=RC |last5=Ferrucci |first5=L |last6=Guralnik |first6=JM |last7=Fried |first7=LP |title=Impact of anemia and cardiovascular disease on frailty status of community-dwelling older women: the Women's Health and Aging Studies I and II |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2005-06_60a_6/page/729 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=junij 2005 |volume=60 |issue=6 |pages=729–35 |pmid=15983175 |doi=10.1093/gerona/60.6.729}}</ref><ref name="Roy 67–78">{{cite journal |last=Roy |first=CN |title=Anemia in frailty |url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-geriatric-medicine_2011-02_27_1/page/67 |journal=Clin Geriatr Med. |date=februar 2011 |volume=27 |issue=1 |pages=67–78 |pmid=21093723 |doi=10.1016/j.cger.2010.08.005 |pmc=2998908}}</ref> [[ateroskleroza]],<ref>{{cite journal |last1=Chaves |first1=PH |last2=Varadhan |first2=R |last3=Lipsitz |first3=LA |last4=Stein |first4=PK |last5=Windham |first5=BG |last6=Tian |first6=J |last7=Fleisher |first7=LA |last8=Guralnik |first8=JM |last9=Fried |first9=LP |title=Physiological complexity underlying heart rate dynamics and frailty status in community-dwelling older women. |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-american-geriatrics-society_2008-09_56_9/page/1698 |journal=J Am Geriatr Soc |date=Sep 2008 |volume=56 |issue=9 |pages=1698–103 |doi=10.1111/j.1532-5415.2008.01858.x |pmid=19166446 |pmc=2848445}}</ref> avtonomna disfunkcija,<ref name="Chaves 2005 729–35" /><ref>{{cite journal |last=Varadhan |first=R |author2=Chaves PH |author3=Lipsitz LA |author4=Stein PK |author5=Tian J |author6=Windham BG |author7=Berger RD |author8=Fried LP. |title=Frailty and impaired cardiac autonomic control: new insights from principal components aggregation of traditional heart rate variability indices. |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2009-06_64a_6/page/682 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=junij 2009 |volume=64 |issue=6 |pages=682–687 |pmid=19223607 |doi=10.1093/gerona/glp013 |pmc=2679422}}</ref> hormonske motnje,<ref name="Cappola 243–8">{{cite journal |last=Cappola |first=AR |author2=Xue QL |author3=Fried LP. |title=Multiple hormonal deficiencies in anabolic hormones are found in frail older women: the Women's Health and Aging studies. |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2009-02_64a_2/page/243 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=Feb 2009 |volume=64 |issue=2 |pages=243–248 |pmid=19182229 |doi=10.1093/gerona/gln026 |pmc=2655016}}</ref> [[debelost]],<ref>{{cite journal |last=Blaum |first=CS |author2=Xue QL |author3=Michelon E |author4=Semba RD |author5=Fried LP |title=The association between obesity and the frailty syndrome in older women: the Women's Health and Aging Studies |journal=J Am Geriatr Soc |date=junij 2005 |volume=53 |issue=6 |pages=927–934 |pmid=15935013 |doi=10.1111/j.1532-5415.2005.53300.x|url=https://deepblue.lib.umich.edu/bitstream/2027.42/65446/1/j.1532-5415.2005.53300.x.pdf }}</ref> hipovitaminoza D pri moških),<ref>{{cite journal |last=Shardell |first=M |author2=Hicks GE |author3=Miller RR |author4=Kritchevsky S |author5=Andersen D |author6=Bandinelli S |author7=Cherubini A |author8=Ferrucci L |title=Association of low vitamin D levels with the frailty syndrome in men and women |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2009-01_64b_1/page/n70 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=januar 2009 |volume=64 |issue=1 |pages=69–75 |pmid=19164273 |doi=10.1093/gerona/gln007 |pmc=2691187}}</ref> in okoljski dejavniki (kot so bivalne razmere in razmere v soseščini).<ref>{{cite journal |last=Xue |first=QL |author2=Fried LP |author3=Glass TA |author4=Laffan A |author5=Chaves PH |title=Life-space constriction, development of frailty, and the competing risk of mortality: the Women's Health And Aging Study I |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-epidemiology_2008-01-15_167_2/page/n119 |journal=Am J Epidemiol |date=Jan 2008 |volume=167 |issue=2 |pages=240–248 |pmid=17906296 |doi=10.1093/aje/kwm270}}</ref> == Opredelitev == Zaenkrat med strokovnjaki iz različnih disciplin, ki se ukvarjajo s krhkostjo, še ni soglasja o definiciji krhkosti.<ref name=Kavcic/> Fenotip krhkosti, ki so ga oblikovali Fried in sodelavci,<ref name="Fried_2001"/> je bil osnovan na petih opredeljenih kriterijih telesne krhkosti:<ref name=Kavcic/><ref name=Gabrijelcic>Gabrijelčič Blenkuš M., Jakovljević M. Poskus definiranja krhkosti v okviru projekta AHA.si. Javno zdravje 2017; 1(1): 98–99.</ref> * nenamerna [[izguba telesne teže]], * [[utrujenost]], * šibkost, * počasna hoja ter * pomankanje telesne dejavnosti. Obstajajo tudi t. i. indeksi krhkosti, s katerimi lahko izmerimo prisotnost sindroma krhkosti, na primer Rockwoodov indeks krhkosti,<ref name=Kerec/><ref>Rockwood K, Mitnitski A. Frailty in relation to the accumulation of deficits. J Gerontol A Biol Sci Med Sci 2007; 62: 722–727.</ref> ki temelji na primanjkljaju na različnih področjih (npr. spoznavne sposobnosti, telesne funkcije, samoocena zdravja, [[tvegano vedenje|tvegana vedenja]], [[laboratorijski izvid]]).<ref name=Gabrijelcic/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geriatrija]] [[Kategorija:Gerontologija]] eoi8gij523uqfwrq7ak6z7nfj50l4ia 6771436 6771435 2026-10-28T11:45:23Z TadejM 738 prevod v infopolju 6771436 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Sindrom krhkosti | synonyms = | image = A woman supporting herself with a walking frame.jpg | alt = | caption = Ženska se podpira s [[hodulja|hoduljo]]. | synonym = krhkost | pronounce = | field = [[geriatrija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} [[File:Altenpflege 04.jpg|thumb|Hodulje v stanovanju starejše osebe]] '''Krhkost''' je s [[staranje]]m pogojena sprememba človeškega organizma, za katero sta temeljni povečanje deleža maščevja in zmanjšanje deleža puste telesne mase.<ref name=Zerbo>Zerbo Šporin D. Krhkost z vidika fizične antropologije. Javno zdravje 2017; 1(1): 94.</ref> Govorimo tudi o tako imenovanem '''sindromu krhkosti'''. Je stanje povečane občutljivosti na zunanje stresorje, kar vodi do povečanega tveganja za slabše izide zdravljenja. Kaže se lahko v obliki nespecifičnih znakov, kot so skrajna utrujenost, izguba [[telesna masa|telesne mase]], pogoste [[okužba|okužbe]], padci, zmedenost in omejena mobilnost.<ref name=Kerec>Kerec Kos M., Vovk T. Zakaj je lahko učinek zdravil pri starostnikih drugačen? Farm vestn 2017; 68: 107–114.</ref> Telesna krhkost napoveduje slabšo kakovost življenja in dolgotrajnejšo oskrbo v starosti.<ref name=Zerbo/> Ni pa krhkost odvisna le od telesnih dejavnikov, temveč tudi od psiholoških, kognitivnih in socialnih dejavnikov.<ref name=Kavcic>Kavčič V. Krhkost z vidika psihologije staranja. Javno zdravje 2017; 1(1): 95–96.</ref> ==Epidemiologija== Krhkost je pogost geriatrični sindrom. Ocene [[pojavnost]]i krhkosti pri starejši populaciji se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov, na primer okolja, v katerem se pojavnost ocenjuje (v domovih za ostarele je pogostnost višja kot v običajni skupnosti), ter tudi od opredelitve, kaj krkhost zajema. Po široko sprejetih merilih za opredelitev krkosti, ki ga je predlagal Fried s sodelavci (2001),<ref name="Fried_2001">{{cite journal |vauthors=Fried LP, Tangen CM, Walston J, Newman, AB, Hirsch, C, Gottdiener, J, Seeman, T, Tracy, R, Kop, WJ, Burke, G, McBurnie, MA |title=Frailty in older adults: evidence for a phenotype |journal=The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Medical Sciences |date=marec 2001 |volume=56 |issue=3 |pages=M146-156 |pmid=11253156 |doi=10.1093/gerona/56.3.m146}}</ref> je pojavnost krhkosti med starostniki v skupnosti, zunaj institucij, 7- do 16-odstotna. Pojavnost krhkosti narašča s starostjo, pogostejša je pri ženskah ter starostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Krhki starostniki imajo večje tveganje za hujše zdravstvene izide, kot so nezmožnost, padci, potreba za bivanje v oskrbovanem okolju, hospitalizacija in [[umrljivost]]. Epidemiološke raziskave so pokazale tudi več dejavnikov tveganja za nastop krhkosti: kronične bolezni (kot so [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilna obolenja]], [[sladkorna bolezen]], kronična bolezen ledvic, [[Velika depresivna motnja|depresija]] in kognitivne motnje),<ref>{{cite journal |author1=Fried LP |author2=Ferrucci L |author3=Darer J |author4=Williamson JD |author5=Anderson G |title=Untangling the concepts of disability, frailty, and comorbidity: implications for improved targeting and care |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2004-03_59a_3/page/255 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=marec 2004 |volume=59 |issue=3 |pages=255–263 |pmid=15031310}}</ref> fiziološke motnje (kot so [[vnetje|vnetja]] in [[motnja strjevanja krvi|motnje strjevanja krvi]],<ref name="Walston 2333–2341">{{cite journal |last1=Walston |first1=J |last2=McBurnie |first2=MA |last3=Newman |first3=A |last4=Tracy |first4=RP |last5=Kop |first5=WJ |last6=Hirsch |first6=CH |last7=Gottdiener |first7=J |last8=Fried |first8=LP|author9= Cardiovascular Health Study |title=Frailty and activation of the inflammation and coagulation systems with and without clinical comorbidities: results from the Cardiovascular Health Study |journal=Arch Intern Med |date=Nov 2002 |volume=162 |issue=20 |pages=2333–2341 |pmid=12418947 |doi=10.1001/archinte.162.20.2333}} <!--|accessdate=15. 1. 2013--></ref> [[slabokrvnost]],<ref name="Chaves 2005 729–35">{{cite journal |last1=Chaves |first1=PH |last2=Semba |first2=RD |last3=Leng |first3=SX |last4=Woodman |first4=RC |last5=Ferrucci |first5=L |last6=Guralnik |first6=JM |last7=Fried |first7=LP |title=Impact of anemia and cardiovascular disease on frailty status of community-dwelling older women: the Women's Health and Aging Studies I and II |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2005-06_60a_6/page/729 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=junij 2005 |volume=60 |issue=6 |pages=729–35 |pmid=15983175 |doi=10.1093/gerona/60.6.729}}</ref><ref name="Roy 67–78">{{cite journal |last=Roy |first=CN |title=Anemia in frailty |url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-geriatric-medicine_2011-02_27_1/page/67 |journal=Clin Geriatr Med. |date=februar 2011 |volume=27 |issue=1 |pages=67–78 |pmid=21093723 |doi=10.1016/j.cger.2010.08.005 |pmc=2998908}}</ref> [[ateroskleroza]],<ref>{{cite journal |last1=Chaves |first1=PH |last2=Varadhan |first2=R |last3=Lipsitz |first3=LA |last4=Stein |first4=PK |last5=Windham |first5=BG |last6=Tian |first6=J |last7=Fleisher |first7=LA |last8=Guralnik |first8=JM |last9=Fried |first9=LP |title=Physiological complexity underlying heart rate dynamics and frailty status in community-dwelling older women. |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-american-geriatrics-society_2008-09_56_9/page/1698 |journal=J Am Geriatr Soc |date=Sep 2008 |volume=56 |issue=9 |pages=1698–103 |doi=10.1111/j.1532-5415.2008.01858.x |pmid=19166446 |pmc=2848445}}</ref> avtonomna disfunkcija,<ref name="Chaves 2005 729–35" /><ref>{{cite journal |last=Varadhan |first=R |author2=Chaves PH |author3=Lipsitz LA |author4=Stein PK |author5=Tian J |author6=Windham BG |author7=Berger RD |author8=Fried LP. |title=Frailty and impaired cardiac autonomic control: new insights from principal components aggregation of traditional heart rate variability indices. |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2009-06_64a_6/page/682 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=junij 2009 |volume=64 |issue=6 |pages=682–687 |pmid=19223607 |doi=10.1093/gerona/glp013 |pmc=2679422}}</ref> hormonske motnje,<ref name="Cappola 243–8">{{cite journal |last=Cappola |first=AR |author2=Xue QL |author3=Fried LP. |title=Multiple hormonal deficiencies in anabolic hormones are found in frail older women: the Women's Health and Aging studies. |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2009-02_64a_2/page/243 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=Feb 2009 |volume=64 |issue=2 |pages=243–248 |pmid=19182229 |doi=10.1093/gerona/gln026 |pmc=2655016}}</ref> [[debelost]],<ref>{{cite journal |last=Blaum |first=CS |author2=Xue QL |author3=Michelon E |author4=Semba RD |author5=Fried LP |title=The association between obesity and the frailty syndrome in older women: the Women's Health and Aging Studies |journal=J Am Geriatr Soc |date=junij 2005 |volume=53 |issue=6 |pages=927–934 |pmid=15935013 |doi=10.1111/j.1532-5415.2005.53300.x|url=https://deepblue.lib.umich.edu/bitstream/2027.42/65446/1/j.1532-5415.2005.53300.x.pdf }}</ref> hipovitaminoza D pri moških),<ref>{{cite journal |last=Shardell |first=M |author2=Hicks GE |author3=Miller RR |author4=Kritchevsky S |author5=Andersen D |author6=Bandinelli S |author7=Cherubini A |author8=Ferrucci L |title=Association of low vitamin D levels with the frailty syndrome in men and women |url=https://archive.org/details/sim_journals-of-gerontology_2009-01_64b_1/page/n70 |journal=J Gerontol A Biol Sci Med Sci |date=januar 2009 |volume=64 |issue=1 |pages=69–75 |pmid=19164273 |doi=10.1093/gerona/gln007 |pmc=2691187}}</ref> in okoljski dejavniki (kot so bivalne razmere in razmere v soseščini).<ref>{{cite journal |last=Xue |first=QL |author2=Fried LP |author3=Glass TA |author4=Laffan A |author5=Chaves PH |title=Life-space constriction, development of frailty, and the competing risk of mortality: the Women's Health And Aging Study I |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-epidemiology_2008-01-15_167_2/page/n119 |journal=Am J Epidemiol |date=Jan 2008 |volume=167 |issue=2 |pages=240–248 |pmid=17906296 |doi=10.1093/aje/kwm270}}</ref> == Opredelitev == Zaenkrat med strokovnjaki iz različnih disciplin, ki se ukvarjajo s krhkostjo, še ni soglasja o definiciji krhkosti.<ref name=Kavcic/> Fenotip krhkosti, ki so ga oblikovali Fried in sodelavci,<ref name="Fried_2001"/> je bil osnovan na petih opredeljenih kriterijih telesne krhkosti:<ref name=Kavcic/><ref name=Gabrijelcic>Gabrijelčič Blenkuš M., Jakovljević M. Poskus definiranja krhkosti v okviru projekta AHA.si. Javno zdravje 2017; 1(1): 98–99.</ref> * nenamerna [[izguba telesne teže]], * [[utrujenost]], * šibkost, * počasna hoja ter * pomankanje telesne dejavnosti. Obstajajo tudi t. i. indeksi krhkosti, s katerimi lahko izmerimo prisotnost sindroma krhkosti, na primer Rockwoodov indeks krhkosti,<ref name=Kerec/><ref>Rockwood K, Mitnitski A. Frailty in relation to the accumulation of deficits. J Gerontol A Biol Sci Med Sci 2007; 62: 722–727.</ref> ki temelji na primanjkljaju na različnih področjih (npr. spoznavne sposobnosti, telesne funkcije, samoocena zdravja, [[tvegano vedenje|tvegana vedenja]], [[laboratorijski izvid]]).<ref name=Gabrijelcic/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geriatrija]] [[Kategorija:Gerontologija]] jv8bzaf5dr76diw0w5jujpf2c1mr6j3 Telektroskop 0 475327 6771180 5984166 2026-10-27T19:21:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771180 wikitext text/x-wiki {{zapomen|podobno imenovani znanstveni inštrument iz 17. stoletja|elektroskop}} : <big> </big><!--formatting line, please do not remove --> [[slika:Telectroscope Fig 1.png|thumb|right|200px|Tehniški opis oddajniškega dela telektroskopa [[Constantin Senlecq|Constantina Senlecqa]], ''[[Scientific American]]'' Supplement No. 275, 9. april 1881]] '''Telektroskop''' (tudi '''elektroskop''' in ''telelektroskop''<ref>{{sktxt|Galili|2020|pp=60}}.</ref>) je bil prvi konceptualni model [[televizija|televizijskega]] ali [[videofon]]skega sistema. Izraz se je rabil v 19. stoletju za opis sistemov oddaljenega gledanja temelječih na znanstvenih osnovah. Poimenovanje in njegov koncept sta prišla ne dolgo po patentiranju [[telefon]]a leta 1876. Izvirni koncept se je razvil iz oddaljenih reprodukcij kopij na papir v živo gledanje oddaljenih slik.<ref name="MM">{{sktxt|Brian|1986|pp=41–43}}.</ref> == Figuierov slikovni telektroskop == [[slika:Louis Figuier.jpg|thumb|right|200px|[[Louis Figuier]]]] Izraz »telektroskop« je rabil francoski pisatelj in založnik [[Louis Figuier]] leta 1878 v ''L'Année Scientifique et Industrielle'' pri popularizaciji izuma napačno tolmačenega kot resnično napravo in nepravilno pripisanega [[Alexander Graham Bell|Alexandru Grahamu Bellu]].<ref>{{sktxt|Lange|2018a}}.</ref><ref>{{sktxt|Figuier|1878}}.</ref><ref>{{sktxt|Hunt|2014|pp=58}}.</ref> Figuiera je verjetno zavedel članek ''The Electroscope'', objavljen v dnevniku ''[[The New York Sun|New York Sun]]'' 29. marca 1877.<ref name="MM" /><ref>{{sktxt|Lange|2018b}}.</ref><ref>{{sktxt|Morus|2019}}.</ref> Članek v ''New York Sunu'' je napisan pod psevdonimom »The Electrician« in je vključeval trditev, da je »ugledni znanstvenik tega mesta, katerega ime trenutno ne more biti objavljeno,« izumil napravo, s katero je lahko »kdorkoli in kjerkoli v trenutku videl« objekte in ljudi. Po članku bo naprava (elektroskop) omogočala trgovcem prenos slik njihovega blaga k njihovim strankam, vsebine muzejskih zbirk bodo na razpolago učenjakom v oddaljenih mestih, združena s telefonom pa bo omogočala oddajanje oper in predstav v domove ljudi.<ref>{{navedi novice|url= http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83030272/1877-03-30/ed-1/seq-2/|title=The Electroscope|last1= |first1= |date= 30. marec 1877|work= [[The New York Sun|New York Sun]]|accessdate= 8. novembra 2018|issue= 211|volume= 44|page= 2|issn= 1940-7831|via= Library of Congress|language= en}}</ref> === Fotofon Bella in Tainterja === V resnici zamišljeni »telektroskopi« opisani v člankih niso imeli nič skupnega z napravo, ki sta jo leta 1880 razvila Bell in njegov pomočnik [[Charles Sumner Tainter]] v novoustanovljenem [[Voltov laboratorij in biro|Voltovem laboratoriju in biroju]] v Washingtonu. Bell jo je poimenoval z dvoumnim imenom ''[[fotofon]]''. Fotofon je bil dejansko brezžični optični telefon, ki je prenašal glasovne signale in zvočna sporočila na [[modulacija|moduliranih]] [[svetlobni žarek|svetlobnih žarkih]], predhodnik sedanjih [[komunikacija z optičnimi kabli|komunikacij z optičnimi kabli]].<ref name="jones_1937">{{sktxt|Jones|1937}}.</ref> Bell in Tainter sta v letih 1880 in 1881 prejela več patentov za svoj prodorni izum (glavni {{US patent|235199}}), v katerem sta uporabila enake [[selen]]ove materiale v sprejemnikih, ki so povzročali začetno vzbujanje, kar je vplivalo na predloge telektroskopa.<ref name="MM" /><ref>{{sktxt|Kay|2007|pp=76–78}}.</ref> Njuno napravo so nekaj časa imenovali tudi »radiofon«. Ko je bil Bell v Franciji, je francoski fizik in elektroinženir [[Ernest Mercadier]] predlagal, da je ime »radiofon« primernejše, kar so nekaj časa tudi uporabljali.<ref>{{sktxt|Grosvenor|Wesson|1997|pp=104}}.</ref> To je bila tudi prva raba besede ''[[radio]]'' v sedanjem smislu.<ref>{{sktxt|Sarkar|Mailloux|Oliner|Salazar-Palma|2006|pp=76}}.</ref> Besede »radiofon« se ne sme zamenjevati za kasnejši izum [[radiotelefon]]a, oziroma tudi ''radiofona'', ki je uporabljal [[radijski valovi|radijske valove]].<ref>{{sktxt|Heyn|1976|pp=74}}.</ref> Vendar se je vseeno obdržalo Bellovo izvirno poimenovanje.<ref name="jones_1937" /> Žarek sončne svetlobe je fokusiral z zrcalom in govoril v mehanizem, ki je zanihal zrcalo. Na sprejemnem koncu je sprejemnik pobral nihajoči žarek in ga nazaj dekodiral v glas, kakor ga dekodira telefon s pomočjo [[električno polje|električnih]] signalov. Bellu je bil ta izum najpomembnejši. 3. junija 1880 je med dvema zgradbama na razdalji 213 m prvič prenašal preko brezžičnega telefona. Poskusov s fotofonom ni nadaljeval, ker je na njegovo delovanje vplivalo več dejavnikov, na primer oblačno vreme. Izum fotofona je moral počakati na napredek v razvoju tehnologije [[laser]]jev in [[optično vlakno|optičnih vlaken]], ki je omogočila varnejši prenos svetlobe. Praktično so fotofon prvič uporabili mnogo kasneje v vojaških komunikacijskih sistemih. == Nadaljnji razvoj == [[slika:Selenium camera by George R. Carey 1880.png|thumb|right|200px|Selenska kamera [[George R. Carey|Georgea R. Careyja]]. Ilustracije, ''Scientific American'', New York: Munn & Co., 5. junij 1880]] Besedo »telektroskop« so vseeno na široko sprejeli. Zaobjemala je delo izumiteljev in znanstvenikov 19. stoletja, kot so: [[Constantin Senlecq]],<ref>{{navedi revijo|last1= |first1= |title= A Novel and Curious Instrument - The Telectroscope|url= |journal= Scientific American|date= 8. marec 1879|volume= 40|issue= 10|page= 143|pages= |jstor= 26063930|via= }}</ref><ref>{{sktxt|Lange|2018c}}.</ref> [[George R. Carey]],<ref>{{sktxt|Carey|1880a|pp=3}}.</ref><ref>{{sktxt|Carey|1880b}}.</ref><ref>{{sktxt|Carey|1895}}.</ref> [[Adriano de Paiva]],<ref>{{sktxt|de Paiva|1879}}.</ref> in kasneje [[Jan Szczepanik]], ki je skupaj z [[Ludwig Kleinberg|Ludwigom Kleinbergom]] za svojo napravo pridobil britanski patent (patent št. 5031)<ref>{{navedi knjigo|title= Polska. Zarys encyklopedyczny|last1= |first1= |publisher= PWN|date= 1974|isbn= |location= Varšava|pages= }}</ref> leta 1897.<ref>Informacije o britanskem patentu za telektroskop Jana Szczepanika in Ludwiga Kleinberga [http://histv2.free.fr/szczepanik/szczepanik1.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180104183121/http://histv2.free.fr/szczepanik/szczepanik1.htm |date=2018-01-04 }}</ref><ref>"Der Fernseher (Telelekstroskop)", Die Reichswehr, Dunaj, 9. marec 1898, n°1466, str. 5. [http://histv2.free.fr/szczepanik/szczepanik4.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303183834/http://histv2.free.fr/szczepanik/szczepanik4.htm |date=2016-03-03 }}</ref><ref>{{sktxt|Kraska|2009}}.</ref> O Szczepanikovem telektroskopu, ki ga dejansko nikoli niso razstavili in, ki, kot so trdili nekateri, sploh ni obstajal,<ref>{{sktxt|Shiers|Shiers|1997|pp=25}}.</ref> je poročal ''New York Times'' 3. aprila 1898, kjer so ga opisali kot »načrt za prenos barvnih žarkov,«<ref>{{sktxt|Horowitz|1898}}.</ref> naprej pa so ga razvili in predstavili na [[svetovna razstava (1900)|svetovni razstavi]] v Parizu leta 1900.<ref>{{sktxt|Łepkowski|1973}}.</ref> Szczepanikovi poskusi so navdušili [[Mark Twain|Marka Twaina]], ki je napisal poročilo o njegovem delu v svoji kratki zgodbi ''Iz 'londonskih časov' leta 1904'' (''From the 'London Times' of 1904''),<ref>{{navedi splet|url= http://cdl.library.cornell.edu/cgi-bin/moa/pageviewer?frames=1&coll=moa&view=50&root=%2Fmoa%2Fcent%2Fcent0057%2F&tif=00112.TIF&cite=http%3A%2F%2Fcdl.library.cornell.edu%2Fcgi-bin%2Fmoa%2Fmoa-cgi%3Fnotisid%3DABP2287-0057-13|title= Digitalizirana kopija ''From The Times of 1904'' Marka Twaina|publisher= Knjižnica [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]]|accessdate= 26. maja 2008|language= en|archive-url= https://web.archive.org/web/20110517185212/http://cdl.library.cornell.edu/cgi-bin/moa/pageviewer?frames=1&coll=moa&view=50&root=%2Fmoa%2Fcent%2Fcent0057%2F&tif=00112.TIF&cite=http:%2F%2Fcdl.library.cornell.edu%2Fcgi-bin%2Fmoa%2Fmoa-cgi%3Fnotisid=ABP2287-0057-13|archive-date= 2011-05-17|url-status= dead}}</ref> objavljeni 1. novembra 1898 v reviji ''[[The Century Magazine|Century Magazine]]''. Zamišljeni »telektroskop« iz leta 1877 in [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastična]] naprava Marka Twaina, imenovana '''telektrofonoskop''', sta obe pomembno vplivali na javnost. Raziskovalcem sta zagotovili tudi povratne informacije. Švicarski fizik in izumitelj [[François Dussaud]] je leta 1898 imenoval sorodno napravo '''teleoskop'''.<ref>{{sktxt|Hunt|2014|pp=59}}.</ref><ref>{{sktxt|Armengaud|1898}}.</ref> Ne obstajajo pa viri, da bi takšno napravo pred letom 1920 res kdo dejansko izdelal.<ref>{{sktxt|Schubin|2018|pp=1854}}.</ref> Tako izmišljeni telektroskopi kakor resnični prototipi iz 19. stoletja niso bili pravi televizijski sistemi. Izraz »telektroskop« je sčasoma nadomestil izraz »televizija«, ki ga je verjetno skoval [[Konstantin Dimitrijevič Perski|Konstantin Perski]] leta 1900.<ref>{{sktxt|Roberts|2019|pp=11}}.</ref> Poljski fizik [[Mieczysław Wolfke]] je leta 1900 razvil napravo, ki jo je tudi imenoval »telektroskop«. Z napravo je bilo mogoče pošiljati slike na razdaljo s pomočjo [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]]. Bila je prototip televizije, Wolfke pa jo je patentiral v Rusiji in Nemčiji.<ref>Patent no RU4498. 30. november 1900</ref> Ta patent so na razstavi Politehniškega društva v Lvovu leta 1902 lepo sprejeli in zaradi njega je postal svetovno znan. Njegova naprava je temeljila na izpopolnjenem vrtečem se [[Nipkowov disk|Nipkowovem disku]], fotoobčutljivi selenovi elektrodi in [[Geisslerjeva cev|Geisslerjevi cevi]] z modulacijo [[svetlost (barvni vid)|svetlosti]]. Na konstrukcijo je vplival Szczepanikov telektroskop, izumljen nekaj let prej, Wolfkeov projekt pa je bil brezžičen na osnovi elektromagnetnega valovanja. [[slika:Telectroscope aperture at London City Hall showing Tower Bridge and Canary Wharf.jpg|thumb|right|200px|[[Umetniška inštalacija]] ''Telectroscope'' [[Paul St George|Paula St Georgea]] v [[City Hall, London|londonski City Hall]] (24. maj 2008)]] == Umetniška inštalacija ''Telectroscope'' == V novejšem času je bil 'telektroskop' ime za sodobno [[umetniška inštalacija|umetniško inštalacijo]], ki jo je skonstruiral [[Paul St George]] leta 2008. Ta je zagotovila vizualno povezavo med Londonom in New Yorkom.<ref>{{sktxt|Price|2008}}.</ref> Med majem in junijem 2008 je umetnik St George razstavil [[interaktivna umetnost|interaktivne]] video inštalacije na prostem s katerimi je povezal London in New York kot nenavaden telektroskop. Po zgodbi v ozadju za inštalacijo ''Telectroscope'' je rabila [[čezatlantski predor]], ki ga je začel umetnikov izmišljeni praprastari oče Alexander Stanhope St. George.<ref>{{sktxt|Ryzik|2008}}.</ref><ref>{{navedi novice|url= http://ap.google.com/article/ALeqM5g_S8_LYhKAlx35QUGcRpJ37ZBaDQD90R0VC80|title=Optical device connects NY, London in real time|date= 23. maj 2008|archive-url= https://web.archive.org/web/20080528073324/http://ap.google.com:80/article/ALeqM5g_S8_LYhKAlx35QUGcRpJ37ZBaDQD90R0VC80|archive-date= 29. maj 2008|url-status= dead|publisher= Associated Press}}</ref><ref>{{sktxt|Todd|2008}}.</ref> Dejansko sta bili v inštalaciji dve [[videokamera|videokameri]], povezani z omrežjem [[navidezno zasebno omrežje|VPN]], ki sta zagotovili navidezni predor prek Atlantika. Zveza je rabila povezave med 8 in 50 Mbit/s, slike pa so se prenašale s pomočjo kompresije po standardu [[MPEG-2]].<ref>{{sktxt|2thefore|2008}}.</ref> Producent tega spektakla je bilo kreativno podjetje [[Artichoke (podjetje)|Artichoke]], ki je predhodno postavilo predstavo ''[[The Sultan's Elephant]]'' v Londonu.<ref>{{sktxt|Clapp|2008}}.</ref> [[slika:Fale London 48.jpg|thumb|right|200px|Opazovalci v Londonu opazujejo druge opazovalce v Brooklynu v New Yorku skozi nepravi telektroskop]] Koncept vizualnega povezovanja oddaljenih krajev in celin v stvarnem času sta pred tem raziskovala Kit Galloway in Sherrie Rabinovitz z umetniško inštalacijo ''Hole in Space'' (1980), kjer so bile povezane [[trgovska izložba|trgovske izložbe]] v New Yorku in Los Angelesu,<ref>{{sktxt|Lovejoy|2004|pp=232–234}}.</ref>, kakor tudi [[Maurice Benayoun]] z inštalacijo ''The Tunnel under the Atlantic'' med [[Center Pompidou|Centrom Pompidou]] v Parizu in [[Muzej sodobne umetnosti v Montrealu|Muzejem sodobne umetnosti]] v [[Montreal]]u (1995). == Glej tudi == * [[koaksialni kabel]] * [[zgodovina radia]] * [[zgodovina televizije]] * [[telefonoskop]] * [[kinematograf (naprava)]] * [[kinetoskop]] ([[kinetograf]], [[kinetofon]]) == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{navedi novice|last1= 2thefore|first1= |title= Tiscali helps artist realise extraordinary 'tunnel vision'|date= 16. junij 2008|work= ResponseSource Ltd.|accessdate= 8. novembra 2018|url= https://pressreleases.responsesource.com/news/39615/tiscali-helps-artist-realise-extraordinary-tunnel-vision-/|archive-date= 2020-09-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20200921055925/https://pressreleases.responsesource.com/news/39615/tiscali-helps-artist-realise-extraordinary-tunnel-vision-/|url-status= dead}} * {{citat|last1= Armengaud|first1= Jules-Alexis-Marie|authorlink1= Jules-Alexis-Marie Armengaud|title= Le téléoscope Dussaud|journal= [[La Nature]]|date= 21. maj 1898|volume= 26|issue= 1303|pages= 385–386|url= http://cnum.cnam.fr/CGI/sresrech.cgi?4KY28.50/0389}} * {{citat|last1= Brian|first1= Winston|title= Misunderstanding media|date= 1986|publisher= Routledge & Kegan Paul|isbn= 0710200021|location= London|pages= 41–43|oclc= 15222064|url= https://www.worldcat.org/oclc/15222064}} * {{navedi novice|last1= Carey|first1= George R.|authorlink1= George R. Carey|url= https://www.histv.net/carey-the-operator-1st-june-1880|title= Seeing by Telegraph|date= 1. junij 1880|work= The Operator|accessdate= 8. novembra 2018|page= 3|via= Histoire de la télévision}} * {{citat|last1= Carey|first1= George R.|authorlink1= |title= Seeing by electricity|journal= [[Scientific American]]|date= 5. junij 1880|volume= 42|issue= |pages= 355|via= Histoire de la télévision|url= https://www.histv.net/carey-juin-1880}} * {{citat|last1= Carey|first1= George R.|authorlink1= |title= Transmitting, Recording and Seeing Pictures by Electricity|journal= The Electrical Engineer|date= 16. januar 1895|pages= 57–58|url= http://histv2.free.fr/carey/carey1895.htm|accessdate= 2020-03-16|archive-date= 2016-03-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303231327/http://histv2.free.fr/carey/carey1895.htm|url-status= dead}} * {{navedi novice|last1= Clapp|first1= Susannah|title= You could really get sucked in...|date= 25. maj 2008|work= The Guardian|accessdate= 8. novembra 2018|location= London|url= https://www.theguardian.com/stage/2008/may/25/theatre}} * {{citat|last1= de Paiva|first1= Adriano|authorlink1= Adriano de Paiva|title= O Instituto. Revista scientifica e litteraria|date= 1879|publisher= |isbn= |volume= 27|location= |pages= |chapter= A telescopia electrica|url= https://www.histv.net/de-paiva-a-telescopia-electrica|via= Histoire de la télévision}} * {{citat|last1= Figuier|first1= Louis|authorlink1= Louis Figuier|title= Le télectroscope, ou appareil pour transmettre à distance des images|date= 1878|url= |journal= L'Année Scientifique et Industrielle|volume= 21|issue= 6|pages= 80-81|via= }} * {{citat|last1= Galili|first1= Doron|title= Seeing by Electricity: The Emergence of television, 1878-1939|date= 28. februar 2020|publisher= Duke University Press|location= |pages= 60|isbn= 9781478007722|url= https://books.google.si/books?id=O9DLDwAAQBAJ&pg=PP60}} * {{citat|last1= Grosvenor|first1= Edwin S.|last2= Wesson|first2= Morgan|title= Alexander Graham Bell: The Life and Times of the Man Who Invented the Telephone|date= 1997|publisher= Harry N. Abrahms, Inc.|location= New York|isbn= 0-8109-4005-1}} * {{citat|last1= Heyn|first1= Ernest Victor|title= Fire of genius: inventors of the past century: based on the files of Popular Science Monthly since its founding in 1872|date= 1976|publisher= Anchor Press/Doubleday|pages= 74}} * {{navedi novice|last1= Horowitz|first1= Johannes|title= That New Telectroscope|date= 3. april 1898|work= The New York Times|accessdate= 8. novembra 2018|page= 22|url= https://www.nytimes.com/1898/04/03/archives/that-new-telectroscope-details-of-the-instrument-that-is-to.html}} * {{citat|last1= Hunt|first1= Verity|title= Electric Leisure: Late Nineteenth-Century Dreams of Remote Viewing by “Telectroscope”|journal= Journal of Literature and Science|date= 2014|volume= 7|issue= 1|pages= 55–76|issn= 1754-646X|url= https://eprints.soton.ac.uk/367241/}} * {{navedi novice|last1= Jones|first1= Newell|url= http://history.sandiego.edu/gen/recording/ar304.html|title= First 'Radio' Built by San Diego Resident Partner of Inventor of Telephone: Keeps Notebook of Experiences With Bell|newspaper= [[The San Diego Union-Tribune|San Diego Evening Tribune]]|date= 31. julij 1937|accessdate= 2020-03-16|archive-date= 2006-09-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20060904235846/http://history.sandiego.edu/gen/recording/ar304.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Kay|first1= C. Mary|title= Alexander Graham Bell: giving voice to the world|date= 2007|publisher= Sterling Publishing Company, Inc.|isbn= 9781402749513|series= Sterling Biographies|location= New York|pages= 76–78|oclc= 80917635|url= https://books.google.com/books?id=a46ivzJ1yboC}} * {{citat|last1= Kraska|first1= Monika|title= Jan Szczepanik czyli polski Edison|date= 2009|publisher= Univerza v Vroclavu|location= Vroclav|pages= |isbn= |language= pl|format= PDF|url= http://kwasnicki.prawo.uni.wroc.pl/pliki/Kraska%20Jan%20Szczepanik.pdf|accessdate= 2020-03-16|archive-date= 2016-12-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20161229093117/http://kwasnicki.prawo.uni.wroc.pl/pliki/Kraska%20Jan%20Szczepanik.pdf|url-status= dead}} * {{navedi splet|last1= Lange|first1= André|url= https://www.histv.net/louis-figuier-1878|title= L'attribution imaginaire de l'invention du télectroscope à Graham Bell par Louis Figuier|date= 2018a|website= Histoire de la télévision|language= fr|accessdate= 8. novembra 2018}} * {{navedi splet|last1= Lange|first1= André|url= https://www.histv.net/electroscope-1878|title= L'histoire de la télévision commence par un canular: l'électroscope de 1877|date= 2018b|website= Histoire de la télévision|language= fr|accessdate= 8. novembra 2018}} * {{navedi splet|last1= Lange|first1= André|url= https://www.histv.net/senlecq-telectroscope|title= Constantin Senlecq (1842-1934), le pionnier français de la transmission des images à distance|date= 2018c|website= Histoire de la télévision|language= fr|accessdate= 8. novembra 2018}} * {{citat|last1= Łepkowski|first1= Tadeusz|title= Słownik historii Polski|date= 1973|publisher= Wiedza Powszechna|isbn= |location= Varšava|pages= |language= pl|oclc= 879373}} * {{citat|last1= Lovejoy|first1= Margot|title= Digital currents: art in the electronic age|date= 2004|publisher= Routledge|isbn= 0203005279|edition= 3. razširjena|location= New York|pages= 232–234|oclc= 56629968}} * {{citat|last1= Morus|first1= Iwan Rhys|authorlink1= Iwan Rhys Morus|title= Looking into the Future: The Telectroscope That Wasn't There|journal= Osiris|date= 2019|volume= 34|issue= |pages= 19–35|publisher= University of Chicago Press Journals|isbn= 9780226474236|url= https://books.google.si/books?id=wKugDwAAQBAJ&pg=PT29}} * {{navedi novice|last1= Price|first1= Matthew|title= 'Tunnel' links New York to London|date= 23. maj 2008|work= BBC News|url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/7415911.stm|accessdate= 8. novembra 2018|language= en}} * {{citat|last1= Roberts|first1= Ivy|title= Visions of Electric Media: Television in the Victorian and Machine Ages|date= 18. oktober 2019|publisher= Amsterdam University Press|location= Amsterdam|pages= 11|isbn= 9789462986596|doi= 10.5117/9789462986596|url= https://books.google.si/books?id=LY-3DwAAQBAJ&pg=PA11}} * {{navedi novice|last1= Ryzik|first1= Melena|title= A Telescope Stretches From Brooklyn to London|date= 21. maj 2008|work= The New York Times|accessdate= 8. novembra 2018|url= https://www.nytimes.com/2008/05/21/arts/design/21tele.html|language= en}} * {{citat|last1= Sarkar|first1= Tapan K.|last2= Mailloux|first2= Robert J.|last3= Oliner|first3= Arthur A.|last4= Salazar-Palma|first4= Magdalena|last5= Sengupta|first5= Dipak L.|title= History of Wireless|date= 2006|publisher= John Wiley & Sons|isbn= 978-0-471-71814-7|url= https://books.google.si/books?id=NBLEAA6QKYkC&pg=PA76}} * {{citat|last1= Schubin|first1= Mark|title= Watching Remote Baseball Games Live Before Television|journal= [[Proceedings of the IEEE]]|date= 26. september 2018|volume= 106|issue= 10|pages= 1854–1860|doi= 10.1109/JPROC.2018.2860659|issn= 0018-9219|url= https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=8472940}} * {{citat|last1= Shiers|first1= George|last2= Shiers|first2= May|title= Early television: a bibliographic guide to 1940|date= 1997|publisher= Garland Pub|location= New York|pages= 25|isbn= 0824077822|oclc= 34604316|url= https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=OlXsZdT8HUQC&redir_esc=y}} * {{navedi novice|last1= Todd|title= Telectroscope Invention Links New York To London|date= 23. maj 2008|first1= Michael|url= http://efluxmedia.com:80/news_Telectroscope_Invention_Links_New_York_To_London_17983.html|work= eFluxMedia|archive-url= https://web.archive.org/web/20090401080407/http://efluxmedia.com:80/news_Telectroscope_Invention_Links_New_York_To_London_17983.html|archive-date= 1. april 2009|url-status= dead}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|telectroscope|telektroskop}} * André Lange, [https://www.histv.net/ Histoire de la télévision] {{ikona fr}} * [http://www.telectroscope.net/ Uradna spletna stran projekta ''Telectroscope'' Paula St Georgea] {{ikona en}} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/7415911.stm Video BBC News o projektu ''Telectroscope''] {{ikona en}} <!-- {{telekomunikacije }} --> [[Kategorija:Zgodovina televizije]] [[Kategorija:Televizijska tehnika]] [[Kategorija:Videotelefonija]] 8orfiic1kohi652ep9u1p3dl4i5eeik Andrena ovatula 0 484054 6771395 5373264 2026-10-28T09:38:44Z Yerpo 8417 pp ref 6771395 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = ''Andrena ovatula'' | image = Andrena ovatula Lindsey.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci) | familia = [[Andrenidae]] (peščinske čebele) | subfamilia = Andreninae | genus = ''[[Andrena]]'' | species = '''''A. ovatula''''' | binomial = ''Andrena ovatula'' | binomial_authority = ([[William Kirby (entomologist)|Kirby]], 1802) }} '''''Andrena ovatula''''' je [[palearktika|palearktična]] vrsta samotarskih divjih [[čebele|čebel]], ki je razširjena v [[Evropa|Evropi]] in zahodni Aziji. ==Opis== Gnezdo si ta vrsta naredi v podzemnih rovih, ki jih sama izkoplje. Ta vrsta čebel je v Sloveniji bivoltina (leglo ne prezimuje, naslednje pa je diapavzno). Leta med aprilom in junijem ter med julijem in septembrom.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.pms-lj.si/andrej/andova.htm|title=Wild bee photo gallery|last=Gogala |first=Andrej |authorlink=Andrej Gogala (biolog) |accessdate=22. septembra 2020}}</ref> ==Reference== {{refsez}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Peščinske čebele]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1802]] phj1vcjplwcrvqfxp54cui0rzpben1u Seznam osebnosti iz Občine Ig 0 486029 6771396 6732781 2026-10-28T09:39:17Z Yerpo 8417 /* Humanistika in znanost */ dp 6771396 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Ig|Občine Ig]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina ima 25 naselij: [[Brest, Ig|Brest]], [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[Draga, Ig|Draga]], [[Golo]], [[Gornji Ig]], [[Ig]], [[Iška]], [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], [[Matena]], [[Podgozd, Ig|Podgozd]], [[Podkraj, Ig|Podkraj]], [[Rogatec nad Želimljami]], [[Sarsko]], [[Selnik]], [[Staje]], [[Strahomer]], [[Suša, Ig|Suša]], [[Škrilje, Ig|Škrilje]], [[Tomišelj]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Vrbljene]] in [[Zapotok, Ig|Zapotok]]. == Gospodarstvo == *[[Mitja Brilly]], gradbeni inženir in hidrotehnik (1946, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Kočar]], inženir gozdarstva (1938, Ljubljana) *[[Ivan Podhagský, plemeniti]], hidrotehnik in projektant osuševalnih del na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] (1831, [[:en:Bohdaneč|Bohdaneč]], [[Češka]] – 1900, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Anton Podkrajšek]], ekonom, izvedenec glede [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] (1804, [[Ljubljana]] – 1885, [[Ljubljana]]) *[[Martin Peruzzi]], posestnik, sodeloval pri osuševanju [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] (1835, [[Brezovica pri Ljubljani]] – 1900, [[Lipe]]) *[[Ivan Sbrizaj]], inženir in hidrotehnik, sodeloval pri osuševanju [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] (1866, [[Senožeče]] – 1946, [[Ljubljana]]) == Humanistika in znanost == V ta razdelek so vključene tudi osebnosti, ki jim je bila [[Občina Ig]] le študijsko področje. *[[Marko Accetto]], gozdarski strokovnjak, botanik in fitocenolog, začetnik dendrokronoloških raziskovanj na [[Slovenija|Slovenskem]] (1936, [[Ljubljana]] – 2017, [[Rakitna]]) *[[Rafael Bačar]], biolog, botanik in ornitolog (1902, [[Divača]] – 1975, [[Ljubljana]]) *[[France Baraga]], prevajalec in arhivist (1942, [[Rakek]]) *[[Dolfka Boštjančič]], andragoginja in socialna delavka (1923, [[Dovje]] – 1983, [[Dovje]]) *[[Ivo A. Božič]], biolog, ornitolog in muzealec (1945, [[Cerovec pri Črešnjevcu]]) *[[Anton Brancelj]], biolog, zoolog in ekolog (1957, [[Iška]]) *[[Tatjana Bregant]], arheologinja (1932, [[Ruta, Lovrenc na Pohorju]] – 2002, [[Golnik]]) *[[Mihael Brenčič]], geolog (1967, [[Ljubljana]]) *[[Marko Breznik]], geolog, gradbeni inženir, hidrotehnik in univerzitetni profesor (1920, [[Ljubljana]] – 2020, ?) *[[Natalija Budihna]], biologinja, ihtiologinja (?) *[[Mihael Budja]], arheolog in pedagog (1951, [[Brežice]]) *[[Emilijan Cevc]], umetnostni zgodovinar in akademik (1920, [[Kamnik]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Tatjana Čelik]], entomologinja (1968, [[Maribor]]) *[[Konrad Črnologar]], umetnostni topograf, konservator in učitelj, (1860, [[Peščenik]] – 1904, [[Šmarje - Sap]]) *[[Katarina Čufar]], lesarska strokovnjakinja (1958, [[Ljubljana]]) *[[Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik, muzealec in pesnik (1821, [[Idrija]] – 1889, [[Ljubljana]]) *[[Bojan Erhartič]], geograf (1979, [[Maribor]] – 2013, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Fabec]], arheolog (?) *[[Danilo Furlan]], geograf in klimatolog (1913, [[Trst]], [[Italija]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Ludvik Germonik]], publicist (1823, [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] – 1909, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Ferdo Gestrin]], zgodovinar, profesor in akademik (1916, [[Ljubljana]] – 1999, [[Bled]]) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]], biolog in muzejski svetovalec pri [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] (1962, Ljubljana – 2026) *[[Lucija Grahek]], arheologinja (?) *[[Janez Gregor Dolničar]], pravnik, proučevalec antičnih napisov, kronist in zgodovinar (1655, [[Ljubljana]] – 1719, [[Ljubljana]]) *[[Gabrijel Gruber]], hidrotehnik, arhitekt, polihistor in duhovnik (1740, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1805, [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]) *[[Baltazar Hacquet]], naravoslovec, kirurg in etnolog (okoli 1735, [[Francija]] – 1815, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Jovan Hadži]], zoolog (1884, [[Temišvar]], [[Romunija]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Otto Hirschfeld]], arheolog (1843 [[Königsberg, Prusija]] – [[Berlin]], [[Nemčija]]) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], kranjski naravoslovec (1771, [[Ljubljana]] – 1844, ?) *[[Martin Hostnik (gradbenik)|Martin Hostnik]], gradbenik, preučeval cerkve v [[Občina Ig|Občini Ig]] (?) *[[Spomenka Hribar]], filozofinja, sociologinja in publicistka (1941, [[Beograd]], [[Srbija]]) *[[Tine Hribar]], filozof (1941, [[Goričica pri Ihanu]], [[Domžale]]) *[[Miha Humar]], raziskovalec na področju lesarstva (1975, Komenda) *[[Simona Kermavnar]], umetnostna zgodovinarka (?) *[[Ivan Komelj]], konservator, umetnostni zgodovinar, kastelolog in profesor (1923, [[Novo mesto]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Ernest Kramer]], kemik in agronom (1854, [[Škofja Loka]] – 1907, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Krušnik]], ihtiolog (?) *[[Tomislav Levanič]], dendrokronolog (?) *[[Anton Tomaž Linhart]], zgodovinar, dramatik in šolnik (1756, [[Radovljica]] – 1795, [[Ljubljana]]) *[[Edisa Lozić]], arheologinja (?) *[[Anton Melik]], geograf (1890, [[Črna vas]] – 1966, [[Ljubljana]]) *[[Dimitrij Mlekuž]], arheolog in pedagog (?) *[[Lucija Močnik Ramovš]], restavratorka (1972, [[Ljubljana]]) *[[Izidor Molè]], restavrator, slikar in profesor (1927, [[Log pri Brezovici]] – 1998, [[Brezovica]]) *[[Alfonz Müllner]], arheolog in muzealec (1840, [[Velikovec]], [[Avstrija]] – 1918, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Primož Pavlin]], arheolog (?) *[[Franjo Pirc]], novinar (1872, [[Novo mesto]] – 1950, [[Hrastovec]]) *[[Rok Plesničar]], arheolog (?) *[[Andrej Pleterski]], arheolog (1955, [[Ljubljana]]) *[[Miha Preinfalk]], zgodovinar (1974, ?) *[[Anton Premerstein, plemeniti]], arheolog, zgodovinar in klasični filolog (1868, [[Ljubljana]] – 1935, [[Marburg]], [[Nemčija]]) *[[Joerg Prestor]], hidrogeolog (1961, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]], matematik (1930, [[Visoko, Ig|Visoko]]) *[[Anja Ragolič]], arheologinja (?) *[[Balduin Saria]], klasični zgodovinar, arheolog in numizmatik (1893, [[Ptuj]] – 1974, [[Gradec]], [[Avstrija]]) *[[Giovanni Antonio Scopoli]], naravoslovec, biolog in zdravnik (1723, [[:en:Cavalese|Cavalese]], [[Italija]] – 1788, [[Pavia]], [[Italija]]) *[[Andrej Simončič]], agronom in direktor [[Kmetijski inštitut Slovenije|Kmetijskega inštituta Slovenije]] (1922, [[Celje]]) *[[Aleš Smrekar]], geograf (1967, ?) *[[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]], umetnostni zgodovinar in konservator (1886, [[Tunjice]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Stepančič]], pedolog (1921, [[Hrib - Loški Potok]] – 2007, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Strgar]], botanik (1928, [[Leskovec pri Krškem]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Jaroslav Šašel]], arheolog (1924, [[Šmarje pri Jelšah]] – 1988, [[Ljubljana]]) *[[Marjeta Šašel Kos]], arheologinja in klasična filologinja (1952, ?) *[[Urban Šilc]], botanik (?) *[[Jakob Šolar]], jezikoslovec, literarni zgodovinar, prevajalec, duhovnik in kanonik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1952–57 (1896, [[Rudno]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Nace Šumi]], umetnostni zgodovinar, konservator, etnograf, pedagog in likovni kritik (1924, [[Kranj|Klanec pri Kranju]] – 2006, [[Dobeno]]) *[[Mihael Jožef Toman]], biolog in ekolog celinskih voda (1953, [[Kamna Gorica]]) *[[Špela Tomažinčič]], arheologinja (?) *[[Davorin Tome]], ornitolog (?) *[[Borut Toškan]], arheolog (1973, ?) *[[Vesna Tratnik]], arheologinja (?) *[[Janez Vajkard Valvasor]], polihistor, risar, zbiralec in založnik (1641, [[Ljubljana]] – 1693, [[Krško]]) *[[Anton Velušček (arheolog)|Anton Velušček]], arheolog (1965, ?) *[[Raffaele Angelo Vicentini]], hidrotehnik (med 1826 in 1827 [[:en:San Pier d'Isonzo|Špeter ob Soči]], [[Italija]] – 1885 [[:en:Conegliano|Conegliano]], [[Italija]]) *[[Urša Vilhar]], gozdna ekologinja (?) *[[Jernej Virant]], elektrotehnik in strokovnjak za računalništvo (1932, [[Strahomer]] – 2008, [[Ljubljana]]) *[[Branko Vreš]], botanik (?) *[[Davorin Vuga]], arheolog (?) *[[Leopold Zor]], biolog in pedagog (1919, [[Ljubljana]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar in konservator (1921, [[Novo mesto]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Milan Železnik]], umetnostni zgodovinar in konservator (1929, [[Ljubljana]] – 1987, [[Ljubljana]]) == Kultura == === Glasba === *[[Franc Kramar (glasbenik)|Franc Kramar]], zbiralec ljudskih pesmi, orglar in skladatelj (1890, [[Matena]] – 1959, [[Strahomer]]) *[[Franc Miglič]], glasbenik, orglar in skladatelj, na [[Ig|Igu]] deloval 20 let (1855, [[Stara Oselica]] – 1925, [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]) *[[Ivan Milavec]], izdelovalec orgel (1874, [[Logatec]] – 1915, [[Ljubljana]]) *[[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]], skladatelj, pianist in dirigent (1912, [[Pivka]] – 1943, [[Iški Vintgar]]) *[[Ignacij Zupan]], izdelovalec orgel (1853, [[Kropa]] – 1915, [[Kamna Gorica]]) *[[Ivan Zupan]], izdelovalec orgel in skladatelj (1857, [[Kropa]] – 1900, [[Kamna Gorica]]) === Gledališče in film === *[[Jernej Šugman]], igralec (1968, [[Ljubljana]] – 2017, [[Podljubelj]]) === Književnost === *[[Vladimir Gajšek]], književnik, prevajalec, publicist in slikar (1946, [[Maribor]]) *[[Berta Golob]], pisateljica, pesnica, knjižničarka, lektorica in učiteljica (1932, [[Kranj]]) *[[Fran Govekar]], pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec (1871, [[Ig]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Janez Jalen]], pisatelj, dramatik in duhovnik, napisal roman [[Bobri|''Bobri'']], v katerem na podlagi arheoloških najdb opisuje življenje mostiščarjev na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] (1891, [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] – 1966, [[Ljubno, Radovljica|Ljubno na Gorenjskem]]) *[[Ivo Trošt]], pisatelj in učitelj, v [[Tomišelj|Tomišlju]] deloval med letoma 1901 in 1925 (1865, [[Col, Ajdovščina|Col]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Cene Vipotnik]], pesnik, urednik in prevajalec (1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Vouk]], prevajalec in pisatelj, bil šolski upravitelj na [[Ig|Igu]] med letoma 1929 in 1937 (1886, [[Koper]] – 1951, [[Ljubljana]]) === Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura=== *[[Almanach]], slikar (?, [[Antwerpen]], [[Belgija]] – ?) *[[Franc Blaznik]], slikar (?) *[[Lojze Čemažar]], cerkveni slikar (1950, [[Kleče|Kleče (Ljubljana)]]) *[[Josip Egartner(slikar)|Josip Egartner]], slikar (1809, [[Gmünd|Sovodenj]], [[Avstrija]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Franc Faleschini, ml.]], arhitekt (1840, [[Možac]] – 1917, ?) *[[Gašpar (Gašper) Franchi]], zvonar (okoli 1657, [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] – 1733, [[Ljubljana]]) *[[Anton Jebačin]], slikar in restavrator (1850, [[Ljubljana]] – 1927, [[Ljubljana]]) *[[France Kralj]], slikar, kipar, grafik, ilustrator in pedagog (1895 [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Videm - Dobrepolje]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[Janja Lap]], arhitektka, oblikovalka in pedagoginja (1929, [[Ljubljana]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Janez Ljubljanski]], slikar (?) *[[Gregor Maček]], arhitekt (okoli 1670, [[Ljubljana]] – 1745, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Pavlinec]], kipar in rezbar (?) *[[Jože Plečnik]], arhitekt (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Edvard Ravnikar]], arhitekt (1907, [[Novo mesto]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Albert Samassa]], zvonar (1833, [[Ljubljana]] – 1917, ?) *[[Anton Sever]], kipar in medaljer, obiskoval osnovno šolo na [[Ig|Igu]] (1886, [[Šenčur]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Matej Sternen]], slikar, grafik in restavrator (1870, [[Verd]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Štefan Šubic]], podobar in slikar (1820, [[Hotovlja]] – 1884, [[Poljane nad Škofjo Loko]]) *[[Jernej Ternovec]], podobar, mizar (1846, [[Setnica, Dobrova - Polhov Gradec|Setnica]] – 1933, [[Polhov Gradec]]) *[[Franc Torkar]], livar (1880, ? – 1957,?) *[[Jaka Torkar]], slikar, grafik in kipar (1932, [[Lesce]]) *[[Ivan Zajec]], kipar (1869, [[Ljubljana]] – 1952, [[Ljubljana]]) == Politika in uprava== *[[Auerspergi|rodbina Auersperg]], grofica Marija Izabela; lastniki [[Grad Ig|Gradu Ig]] in ižanskega ozemlja med letoma 1510–81, po letu 1805 grof Vajkard Viljem *[[Bernard Barbo Waxenstein]], baron in lastnik [[Dvorec Matena|Dvorca Matena]] v letih 1617–52 (?) *[[Janez Cimperman]], politik, župan [[Občina Ig|Občine Ig]] (1951, ?) *[[rodbina Engelshauser]], Janez pl.; lastniki [[Grad Ig|Gradu Ig]] in ižanskega ozemlja v letih 1581–1805 *[[Franc Galle]], trgovec, tovarnar, lastnik [[Graščina Brest|Graščine Brest]] v 19. stoletju *[[Janez Nepomuk Hradecky]], politik in župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] v letih 1820–46, zaslužen za gradnjo ceste iz [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Ig|Iga]] med letoma 1826 in 1829 (1775, [[Ljubljana]] – 1846, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Jeraj]], političarka, poslanka in predsednica Društva Fran Govekar Ig (1973, [[Ljubljana]]) *[[Janez Siegfrid Portner]], plemič in lastnik [[Dvorec Matena|Dvorca Matena]] v letih 1652–1676 (?) *[[Ivan Krištof Portner]], plemič, zgradil [[Graščina Brest|Graščino Brest]] (?) *[[Martin Schnitzenbaum]], leta 1436 kupil [[Grad Ig]] in gospostvo *[[Spanheimi|rodbina Spanheim]], lastniki [[Grad Ig|Gradu Ig]] med letoma 1122 in 1261 in ižanskega ozemlja *[[rodbina Švigelj]], lastniki [[Graščina Brest|Graščine Brest]] pred 2. svetovno vojno *[[Mark Anton Taufferer]], baron in lastnik [[Dvorec Matena|Dvorca Matena]] (1655, [[Višnja Gora]] – 1709, [[Ljubljana]]) == Religija == *[[France Ačko]], duhovnik, frančiškan, skladatelj in orglar (1904, [[Maribor]] – 1974, [[Ljubljana]]) *[[Janez Aitelpeš]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1646 in 1647 (?) *[[Jakob Aljaž]], duhovnik, skladatelj in alpinist (1845, [[Zavrh pod Šmarno goro]] – 1927, [[Dovje]]) *[[Janez Avsenik]], duhovnik in trenutni župnik na [[Ig|Igu]], na [[Ig|Igu]] deluje od leta 2017 (?) *[[Ivan Belec]], duhovnik, sociolog in socialni publicist, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1881 in 1883 (1856, [[Radomlje]] – 1889, [[Veliki Trn]]) *[[Anton Bergant]], duhovnik in dekan, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1951 in 1971 (1904, ? – 1971, [[Ig]]) *[[Gregor Bistriški]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1472 (?) *[[Lenart Bonomo]], duhovnik in doktor prava, na [[Ig|Igu]] deloval (po) letu 1490 (okoli 1468, ? – ?) *[[Janez Jurij Cepar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1768 in 1781 (?) *[[Janez Krstnik Cerar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1684 in 1692 (?) *[[Janez Andrej Cigole]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1651 in 1665 (?) *[[Janez Dienstman]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1636 in 1639 (?) *[[Matija Dienstman]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1620 in 1636 (?) *[[Jakob Dolenec]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1881 in 1899 (1846, ? – 1899, [[Ig]]) *[[Egidij Dolinar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1971 in 1984 (?) *[[Gregor Dolničar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1697 in 1715 (?) *[[Janez Anton Dolničar]], duhovnik in organizator cerkvenega življenja v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]], na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1693–1712 (1662, [[Ljubljana]] – 1714, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Erjavec]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1945 in 1951 (?) *[[Jakob Glavič]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1602 (in prej) (?) *[[Jožef Gollmayer]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1781 in 1786 (okoli 1736, [[Lesce]] – 1799, [[Kranj]]) *[[Josip Gruden|Josip Valentin Gruden]], duhovnik, zgodovinar in kanonik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1893 (1869, [[Ljubljana]] – 1922, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Hasiber]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1542 (?) *[[Jožef Hočevar (duhovnik)|Jožef Hočevar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1868 in 1881 (?) *[[Janez Andrej pl. Höffer]], duhovnik (1628, [[Salvelt]] – 1666, [[Iška vas]]) *[[Janez Bertold pl. Höffer]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1662 in 1683 (?) *[[Tomaž Hren]], duhovnik in ljubljanski škof (1560, [[Ljubljana]] – 1630, [[Gornji Grad]]) *[[Janko Ivančič]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1998–99 (?) *[[Avguštin Jakob]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1951 (?) *[[Janez Nepomuk Klemenčič]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1924–45 (?) *[[Anton Klementini]], duhovnik, kanonik in nabožni pisatelj (1744, [[Stara Fužina]] – 1826, [[Ljubljana]]) *[[Viktor Köchler]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1910–24 (?) *[[Anton Košir]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1989–1995 (1939, [[Sodražica]]) *[[Janez Ludvik Kronlechner]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1693–1697 (med 1627 in 1687, ? – ?) *[[Mihael Kumar pl. Kumberg]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1639 (1598, [[Grgar]] – 1653, ?) *[[Erazem Lubel]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval (pred) letom 1430 (?) *[[Janez Evangelist Mauring]], duhovnik in pisatelj, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1900–1910 (1864, [[Višnja Gora]] – 1927, [[Višnja Gora]]) *[[Nikolaj Marendič]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1566–1574 (?) *[[Kalist Medič]], duhovnik in frančiškan (1844, ? – 1924, [[Brezje]]) *[[Jakob Megušar]], moravški kaplan, leta 1808 prestavljen na [[Golo]] (?) *[[Lovro Mencinger]], duhovnik in sadjar, na [[Golo|Golem]] deloval v letih 1866–1891 (1835, [[Bohinjska Bistrica]] – 1903, [[Ljubljana]]) *[[Anton Mrkun]], duhovnik, propagator treznosti in prosvetni organizator (1876, [[Ig]] – 1961, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]]) *[[Mihael Omersa]], duhovnik in skladatelj (1679, [[Kamnik]] – 1742, [[Ig]]) *[[Jožef Partel]], duhovnik in nabožni pesnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1843–1852 (1805, [[Škocjan]] – 1865, [[Češnjice pri Moravčah]]) *[[Jurij Paušek]], duhovnik, cenzurni knjižni revizor in kanonik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1811–1813 (1784, [[Ljubljana]] – 1853, [[Ljubljana]]) *[[Boštjan Pogačar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1742–1749 (?) *[[Maruša Pogrlič]], voditeljica verske ločine skakalcev (okoli 1550 – ?) *[[Franc Karel Polc]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1749–1767 (?) *[[Janez Poprijan]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1984–1986 (?) *[[Jože Pozderec]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1999–2017 (?, [[Melinci]]) *[[Peter Praun]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval (pred) letom 1566 (?) *[[Frančišek Ksaver Prusnik]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1843–1868 (?) *[[Stanko Rebek]], duhovnik, salezijanec in ljudski misijonar, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1971 (1908, ? – ?) *[[Janez Gregor Rozman]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1639–1641 (?) *[[Rajnald Scarlichi]], duhovnik in škof (?, [[Eger]], [[Madžarska]] – 1640, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Schrieper]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1603–17 (? – 1617, [[Ig]]) *[[Jožef Smrekar]], duhovnik in kulturni zgodovinar (1842, [[Ljubljana]] – 1910, [[Ljubljana]]) *[[Jožef Anton Steinmetz]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1807–1830 (?) *[[Janez Andrej pl. Stemberg]], duhovnik in novomeški prošt, na [[Ig|Igu]] deloval v leih 1647–1650 (1611, ? – 1666, ?) *[[Matija Stopar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1641 in 1646 (?) *[[Janez Krstnik Strniša]], duhovnik in nabožni pisatelj na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1721 in 1723 (okoli 1670, [[Kranjska]] – po 1723) *[[Janez Pavel Stroj]], duhovnik in nabožni pisatelj, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1786 in 1807 (1758, [[Podbrezje|Podbrezje - Britof]] – 1807, [[Ig]]) *[[Jožef Škrinar]], duhovnik, prevajalec in nabožni pisatelj (1753, [[Ljubljana]] – 1825, [[Zgornje Gorje]]) *[[Nikolaj Štrekel]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1484 (?) *[[Peter Štumpf]], škof, duhovnik, teolog, zgodovinar in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1995–98 (1962, [[Murska Sobota]]) *[[Ivan Traven]], duhovnik in zadružni delavec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1900 in 1901 (1874, [[Tacen|Tacen (Ljubljana)]] – 1918, [[Ljubljana]]) *[[Franc Vojska]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1831–43 (?) *[[Ciril Zajec]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1986 in 1989 (1927, [[Veliki Gaber]] – 2011, [[Beograd]], [[Srbija]]) *[[Matevž Wolf]], duhovnik in prevajalec Svetega pisma (1752, [[Radovljica]] – 1827, [[Radovljica]]) == Šolstvo == *[[Jakob Dimnik]], učitelj, organizator šolstva, urednik in pedagoški pisec (1856, [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše (Ljubljana)]] – 1924, [[Ljubljana]]) *[[Franc Govekar]], učitelj (1840, [[Idrija]] – 1890, [[Šiška|Šiška (Ljubljana)]]) *[[Fran Hlavka]], pomožni učitelj na [[Ig|Igu]] in časnikar (1853, [[Radovljica]] – 1882, [[Ljubljana]]) *[[Jerica Zemljan]], učiteljica (1877, [[Ljubljana]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Winkler]], pravnik in politik, bil domači učitelj pri [[Auerspergi|Auerspergih]] na [[Ig|Igu]] (1825, [[Nemci, Nova Gorica|Nemci]] – 1916, [[Gradec]], [[Avstrija]]) ==Vojska == *[[Lado Ambrožič - Novljan]], partizan, komunist in general (1908, [[Čatež ob Savi]] – 2004, [[Golo]]) *[[Ivan Borštner]], podčastnik in publicist, zaradi izdaje vojaške tajnosti prestajal zaporno kazen v zaporu Ig (1944, [[Celje]]) *[[Josip Jakič]], general (1921, [[Zapotok, Ig|Zapotok]] – 2014, [[Ljubljana]]) *[[Janko Rudolf]], partizan, prvoborec in narodni heroj (1914, [[Križ, Komenda|Križ pri Komendi]] – 1997, [[Ljubljana]]) *[[Stanko Semič]], partizanski častnik, narodni heroj, španski borec, muzealec in pisatelj (1915, [[Ljubljana]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Ljubomir Šercer]], partizanski častnik in narodni heroj (1915, [[Branik]] – 1941, [[Tomišelj]]) *[[Anton Trtnik]], narodni heroj (1908, [[Ljubljana]] – 1942, [[Gramozna jama, Ljubljana|Gramozna jama (Ljubljana)]]) *[[Anton Župec]], prvi aktivist OF iz [[Iška vas|Iške vasi]] (?, – 1942, [[Iška vas]]) == Zdravstvo == *[[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]], zdravnik ftiziolog (1898, [[Ig]] – 1978, [[Ljubljana]]) *[[Rajko Sedej]], stomatolog (1927, [[Vrbljene]] – 2019, ?) == Šport == * [[Vesna Rožič]], šahistka (1987 – 2013) * Janez Bolha, rokometaš, športni funkcionar == Razno == * Anamarija Kastelic, Miss Turizma Slovenije 2021 == Viri in literatura == *[https://www.stanislavpirnat.si/koledar/ Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov] *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *Ferdo Gestrin. ''Svet pod Krimom''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. {{COBISS|ID=36084224}} *Martin Hostnik. ''Cerkev sv. Martina na Igu, žegnanjska slovesnost: Obnovitvena dela 2006–2010''. Ljubljana: Založba Salve, 2010. {{COBISS|ID=253225984}} *Martin Hostnik. ''Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi''. Ljubljana: Založba Salve, 1997. {{COBISS|ID=69355264}} *Martin Hostnik idr. ''Župnija sv. Martina na Igu : ob 300-letnici župnijske cerkve''. Ljubljana: Založba Salve, 2011. {{COBISS|ID=258214144}} {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Ig]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Ig]] c0d7ddrjn2hssrvgt05anz45kyh0lj1 Grad Gutenberg 0 488515 6771367 6504403 2026-10-28T08:55:11Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6771367 wikitext text/x-wiki {{infopolje Zgradba |name = Grad Gutenberk |image = Gutenberk Castle 11.jpg |image_size = |caption = |location = nad Bistrico pri [[Tržič]]u na skalnem pomolu Dobrča | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 1156 (prva znana posredna omemba) |demolished_date = 1511 (potres) |opening = |renovation_date = |building_type = [[grad na hribu]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Tržič - Razvaline gradu Stari Gutenberk (Gutenberg), Hudi grad | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 13. januar 1998 | refšt=9534 | občina = Tržič<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[slika:Valvasor - Grad Stari Gutenberg.jpg|thumb|right|280px|Stari Gutenberk na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] bakrorezu]] '''Grad Gutenberk''' ali '''Grad Stari Gutenberg''' tudi ''Hudi grad'') je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad [[Bistrica pri Tržiču|Bistrico pri Tržiču]] in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline. Sodi med najstarejše slovenske gradove. Grad je poleg reprezentativne in obrambne funkcije nudil še nadzor nad potmi, ki so povezovale Begunje na Gorenjskem in prelaz Ljubelj. Prav tako je predstavljal najzahodnejšo točko takratnega Andeškega gospostva na Gorenjskem. == Zgodovina == Prvotni graditelji gradu niso znani. Leta 1156 v listini prvič zasledimo omembo Gutenberškega viteza ''domino Alberon de Guotenberg'' in njegovega sina, ko sta od [[cisterijanci|cisterijanskega]] [[samostan Vetrinje|samostana v Vetrinju]] prejela pet kmetij pri [[Vipava|Vipavi]]. Ti Gutenberški vitezi so bili verjetno [[ministerial]]i [[Andeški|Andeških grofov]], čeprav naj bi bilo območje gradu sprva [[Brixen|briksensko]] in je mogoče, da so bili sprva briksenski. Kot priče v spremstvu Andeških se Gutenberški omenjajo še vse do leta 1228. Vitezi, ki so upravljali grad Gutenberg, so po letu 1228 postali ministeriali [[Spanheimi|Spanheimov]] in nato [[Ortenburžani|Ortenburžanov]]. Od druge tretjine 14. stoletja dalje nastopajo kot ministeriali deželnega kneza. Grad je prvič omenjen leta 1187, vendar lahko domnevamo, da je bil zgrajen že v začetku 12. stoletju. Iz skopih zgodovinskih virov ni jasno, ali je ta plemiška rodbina vitezov Gutenberških že bivala na gradu ali pa še vedno na bližnji [[Pristava, Tržič|Pristavi]], kraju južno od Bistrice (nemško: Gutenberg). Arheologi ugotavljajo, da je bil stari grad zgrajen po letu 1300. Prva zanesljiva omemba samega gradu (''vest ze Guotenberch'') je šele iz leta 1330: vojvoda [[Henrik VI. Koroški]] ga je dal Petru [[Grad Limberg|Limberškemu]] kot [[fevd]]. Med kastelani na Gutenbergu so omenjeni vitezi Czepli in vitezi Zwickli, leta 1422 sta omenjena Nikolaj z Gutenberga in njegov stric Erazem s Kamna. Leta 1444 so grad, gospostvo in Tržič kupili Lambergi – Jurij pl. Lamberg. Juriju Lambergu se je rodilo osem otrok, eden izmed njih je bil tudi Žiga pl. Lamberg († 1488) je leta 1461/63 postal prvi ljubljanski škof. Jurij pl. Lamberg je utrdbo prejel skupaj z nakupom Tržiča, ki mu je leta 1444 cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča (Lovrenca Paradajzarja z [[Grad Neuhaus|gradu Neuhaus]] in dedičev Janeza Lamberga z gradu Gutenberg) podelil tudi trške pravice. Grad je leta 1472 in 1484 oblegala turška roparska vojska. Rušilen [[potres]] leta 1511 je grad zelo poškodoval, tako da ga niso več popravljali ali obnovili. Lambergi so grad takrat zapustili in njegovo ime prenesli na grad Glantz. Leta 1557 je namreč kralj [[Ferdinand I. Habsburški]] Lambergom dovolil, da so to ime prenesli na grad Glanz, ki je bil približno 5 km zahodno od Slatne na cesti proti [[Begunje na Gorenjskem|Begunjam]]. Prvotni grad se je takrat že imenoval Stari Gutenberg. Leta 1645 je Adam pl. Lamberg dal Gutenberg in gospostvo v zakup Andreju Staudachu, grofica Marija Renata Barbo pa je gospostvo in ruševino kupila leta 1686. Naslednji lastnik je bil leta 1695 baron Janez Valerij Wernegkh. V roke Turjaških pa je gospostvo prišlo leta 1734. Od leta 2017 so ruševine gradu v upravljanju Kulturno – umetniškega društva Ampus, ki s pomočjo občine Tržič grad počasi oživlja in obnavlja. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Ivan Jakič: ''Vsi slovenski gradovi.'' Ljubljana, 1999, S. 129 f. * Dušan Kos: ''Vitez in Grad'', Založba ZRC, ZRC SAZU 2005, ISBN 961-6500-82-1, * Ivan Stopar: ''Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – Gorenjska (Ob zgornjem toku Save).'' Viharnik, Ljubljana 1996, ISBN 961-6057-06-5. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Grad Gutenberg}} * ''[http://www.burgenwelt.org/slowenien/alt_guttenberg/object.php Grad Altgutenberg | Burg Alt-Gutenberg.]'' bei burgenwelt.org * ''[http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad Gutenberk (Hudi grad).]'' gradovi.net [http://www.gradovi.net/castle/gutenberk_hudi_grad en]) {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Gutenberg]] [[Kategorija:Tržič]] hipbwtwzd86ekwnvk0wthtoha9v3kdf Modri val 0 498518 6771025 6558654 2026-10-27T12:23:09Z ~2026-57071-70 267985 /* Zasedba */ 6771025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Modri val | image = | background = group_or_band | alias = Ansambel Modri val<br /> Modri val iz Kopra | origin = [[Koper]], {{SVN}} | genre = {{hlist |[[pop glasba|pop]] |[[narodno-zabavna glasba]]}} | years_active = {{start date|1992}}–danes | label = | website = | current_members = Robert Briščak, Jerica Česnik Antler, Stanislav Hreščak, Marjan Jahn, Kajetan Lazar, Danijel Možina, Marko Počkaj | past_members = Sandi Cej, Ingrid Debevec, Damjan Jureš, Marjan Krajnc, Damjan Krastič, Branko Krmac, David Mittendorfer, Daniela Perne, Miran Zadnik | notable_instruments = }} '''Modri val''' je glasbena skupina iz [[Koper|Kopra]]. Ustanovljena je bila leta [[1992]]. == Zasedba == Ustanovni članiansambla so bili[[Damjan Krastič]] ([[harmonika]] in klaviature) ,[[Kajetan Lazar]] ([[kitara]] in petje) ter David Mittendorfer -klarinet,saksofon,vokal Leta [[1994]] je na harmoniko prišel [[Marjan Krajnc (glasbenik)|Marjan Krajnc]], pridružila pa sta se mu še [[Damjan Jureš]] (bas) in [[Daniela Perne]] (vokal). Leta [[1995]] je basista zamenjal [[Sandi Cej]], pevko pa leta [[1996]] [[Ingrid Debevec]]. Članstvo se je z leti precej spreminjalo. Člani zasedbe (v letu 2014): [[Danijel Možina]] (harmonika in klaviature), Kajetan Lazar (kitara in glavni [[pevec]]), [[Robert Briščak]] ([[Bariton (glasbilo)|bariton]], [[bas kitara]] in [[pozavna]]), [[Jerica Česnik Antler]] (ženski vokal), [[Marjan Jahn]] ([[trobenta]] in vodja ansambla), [[Stanislav Hreščak]] ([[klarinet]] in [[saksofon]]) ter [[Marko Počkaj]] ([[Tolkalska baterija|bobni]]).<ref>{{navedi splet |author=Samo Lesjak |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140426/C/140429852/slovenske-vize-v-narecju-2 |title=Slovenske viže v narečju (2) |date=26. april 2014 |accessdate=3.5.2021 |publisher=Gorenjski glas |series=Prosti čas |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> == Delovanje == Ansambel Modri val je začel kot duo in trio, od leta 1994 pa nastopajo kot kvintet s pevskim sestavom. Izvajajo lastno [[Zabavna glasba|zabavno]] in [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavno glasbo]], pojejo v različnih jezikih, veliko tudi v narečju. Nastopajo na [[Primorska|Primorskem]] in v [[Furlanija - Julijska krajina|zamejstvu]], sodelovali so v različnih radijskih in televizijskih programih. Poželi so lepe uspehe na glasbenih festivalih, posneli sedem samostojnih albumov in veliko kompilacij v sodelovanju z drugimi glasbeniki.<ref name="Sivec-2">{{navedi knjigo |title=Vsi najboljši muzikanti |volume=Drugi del |pages=203–204, 281}}</ref> == Glasbeni festivali == {{external media | topic = Pridobljeno dne 2.5.2021. | float = right | video1 = {{YouTube |id=gyOxq_pBOx0 |title=»Lübjez'n je b'la, ku druziga ni bluo«}} | video2 = {{YouTube |id=YBJVI5NIaac |title=»Ti, dežela ljubljena«}} | video3 = {{YouTube |id=XqYJlVv7ccs |title=»Polka medežija«}} | video4 = {{YouTube |id=yl4RIEpVRXU |title=»Bandima«}} | video5 = {{YouTube |id=i0KdKh3hMkI |title=»Primorka«}} }} === [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan]] === * 1994: »Modri val« <small>([[Igor Podpečan|I. Podpečan]] / [[Ivan Sivec|I. Sivec]])</small><ref name="Sivec-2" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.sedej.org/vestnik-arhiv/ |title=24. festival – ŠTEVERJAN '94 |date=maj–junij 1994 |accessdate=22.7.2021 |publisher=S.K.P.D. "Frančišek B. Sedej" |series=Števerjanski vestnik '''XXVI''' št. 3 |pages=3–6 |website=www.sedej.org |location=Števerjan}}</ref> * 2007: »Ti, dežela ljubljena« <small>([[Bojan Lavrič|B. Lavrič]] / [[Vili Bertok|V. Bertok]] / I. Podpečan)</small> – '''nagrada za najboljšo melodijo'''<ref name="Mladi upi">{{navedi splet |author=Ana Hartman |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080421/C/304219992/mladi-upi-in-modri-val |title=Mladi upi in Modri val |date=21. april 2008 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Gorenjski glas |series=Prosti čas |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sedej.org/festival/pregled-zmagovalcev/ |title=Festival > Pregled zmagovalcev |accessdate=22.7.2021 |publisher=S.K.P.D. "Frančišek B. Sedej" |type=spletna stran |website=www.sedej.org}}</ref> * 2009<ref>{{navedi splet |author=Ana Hartman |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080421/C/304219992/mladi-upi-in-modri-val |title=Na vižah bosta nastopila tudi lanska zmagovalca |date=12. maj 2009 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Gorenjski glas |series=Prosti čas |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> === [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj]] === * 1995: '''zlati Orfej'''<ref name="Mladi upi" /> * 2009: »Pesem iz srca« === [[Slovenska polka in valček]] === * 1997: »Ta primorska burja« === [[Večer slovenskih viž v narečju]] === * 2006: »Lübjez'n je b'la, ku druziga ni bluo« <small>(V. Bertok / V. Bertok / I. Podpečan)</small> – '''nagrada za najboljšo melodijo''', 2. nagrada strokovne komisije za izvedbo<ref name="Mladi upi" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-sora.si/6-vecer-slovenskih-viz-v-narecju |title=6. Večer slovenskih viž v narečju |date=9. junij 2006 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Radio Sora |series=Arhiv |website=www.radio-sora.si}}</ref> * 2007: »Buo treba jet« <small>(B. Lavrič / V. Bertok / I. Podpečan)</small> – '''nagrada za najboljše besedilo'''<ref name="Mladi upi" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-sora.si/7-vecer-slovenskih-viz-v-narecju |title=7. Večer slovenskih viž v narečju |date=8. junij 2007 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Radio Sora |series=Arhiv |website=www.radio-sora.si}}</ref> * 2008: »Polka medežija« – '''1. nagrada strokovne komisije za izvedbo'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-sora.si/8-vecer-slovenskih-viz-v-narecju |title=8. Večer slovenskih viž v narečju |date=13. junij 2008 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Radio Sora |series=Arhiv |website=www.radio-sora.si}}</ref> * 2009: »Prve maj« <small>(B. Lavrič / V. Bertok / I. Podpečan)</small> – '''nagrada za najboljšo melodijo''', 3. nagrada strokovne komisije za izvedbo<ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-sora.si/9-vecer-slovenskih-viz-v-narecju |title=9. Večer slovenskih viž v narečju |date=12. junij 2009 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Radio Sora |series=Arhiv |website=www.radio-sora.si}}</ref> * 2010: »Vuz ne trna« <small>(V. Bertok)</small> – 2. nagrada za najboljše besedilo<ref name="Trio Šubic">{{navedi splet |author=Ana Hartman |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20100524/C/305249966/modri-val-in-trio-subic |title=Modri val in Trio Šubic |date= 24. maj 2010 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Gorenjski glas |series=Prosti čas |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-sora.si/10-vecer-slovenskih-viz-v-narecju |title=10. Večer slovenskih viž v narečju |date=11. junij 2010 |accessdate=2.5.2021 |publisher=Radio Sora |series=Arhiv |website=www.radio-sora.si}}</ref> * 2014: »Primorka« === [[Festival narečnih popevk]] (Maribor) === * [[Festival narečnih popevk 2011|2011]]: »Rožina« <small>([[Matjaž Vlašič|M. Vlašič]] / V. Bertok / [[Patrik Greblo|P. Greblo]])</small> == Uspešnice == * »Nona Ivanka« * »Ta primorska burja« * »Primorske kelnarce« * »Bandima« == Diskografija == === Albumi === * Ansambel Modri val – ''Srečno poročen'' {{COBISS|ID=35572993}} (kaseta, Helidon, 1990) * Modri val iz Kopra – ''Ljubezen z obale'' {{COBISS|ID=227631872}} (kaseta, Zlati zvoki, 1995) * Modri val iz Kopra – ''Nona Ivanka'' {{COBISS|ID=231140608}} (kaseta, Zlati zvoki, 1997) * Modri val – ''Zapojmo, Primorci'' (CD, Zlati zvoki, 1998)<ref name="Sivec-2" /> * Modri val – ''Ne pozabi poletja'' {{COBISS|ID=233171968}} {{COBISS|ID=120220672}} (kaseta in CD, Zlati zvoki, 2000) * Ansambel Modri val – ''Solinar'' {{COBISS|ID=221369088}} (CD, Zlati zvoki, 2005) * Marjan Zgonc – ''Marjan Zgonc poje Avsenikove pesmi'' {{COBISS|ID=14145074}} (CD, Nika, 2009) * Modri val – ''Ti, dežela ljubljena'' {{COBISS|ID=260996864}} (CD, Zlati zvoki, 2011) === Kompilacije === * ''Piknik muzikantov 3: 24 poskočnic z 8 super ansambli'' {{COBISS|ID=119121152}} (CD, Zlati zvoki, 1995) * ''Slovenska polka in valček '97'' {{COBISS|ID=52627713}} {{COBISS|ID=121270528}} {{COBISS|ID=235571456}} (kaseta, CD in videokaseta, RTV Slovenija, 1997) * ''Super polka mix'' {{COBISS|ID=229584128}} (kaseta, Zlati zvoki, 1997) * ''Pesmi za vse mame'' {{COBISS|ID=8305667}} (kaseta, Zlati zvoki, 1997) * ''Super polka mix 2'' {{COBISS|ID=119781888}} (CD, Zlati zvoki, 1998) * ''Zabavna hit parada '99'' {{COBISS|ID=119988992}} (CD, Zlati zvoki, 1999) * ''Piknik muzikantov 4'' {{COBISS|ID=120370688}} (CD, Zlati zvoki, 2000) * ''Super polka mix 4'' {{COBISS|ID=120761344}} (CD, Zlati zvoki, 2001) * ''Non stop polka: 20 poskočnih polk za veselo razpoloženje'' {{COBISS|ID=221927680}} (CD, Zlati zvoki, 2005) * ''6. Večer slovenskih viž v narečju: Škofja Loka 2006'' {{COBISS|ID=228725504}} (CD, RTV Slovenija, 2006) * ''Festivalske uspešnice'' {{COBISS|ID=230654976}} (CD, Zlati zvoki, 2006) * ''7. Večer slovenskih viž v narečju: Škofja Loka 2007'' {{COBISS|ID=233998848}} (CD, RTV Slovenija, 2007) * ''Po lojtrci domačih 1'' {{COBISS|ID=234842624}} (CD, Zlati zvoki, 2007) * Jože Galič – ''Vse melodije moje mladosti'' {{COBISS|ID=247890432}} (CD, Zlati zvoki, 2008) * ''8. Večer slovenskih viž v narečju: Škofja Loka 2008'' {{COBISS|ID=242925824}} (CD, Vox, 2008) * ''9. Večer slovenskih viž v narečju: Škofja Loka 2009'' {{COBISS|ID=247934720}} (CD, Zlati zvoki, 2009) * ''40. festival narodno zabavne glasbe: Ptuj 2009'' {{COBISS|ID=248257536}} (CD, RTV Slovenija, 2009) * ''42. festival narečnih popevk 2011'' {{COBISS|ID=258739712}} (CD, RTV Slovenija, 2011) * ''14. Večer slovenskih viž v narečju / 14. Festival delle canzoni dialettali slovene: Zgonik 2014'' {{COBISS|ID=14387766}} (CD, Radio Sora, 2014) * Aledory – ''Zatancajmo za jubav'' (CD in MP3, Menart, 2018) == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Ivan Sivec: '''''Vsi najboljši muzikanti''', Drugi del: Razvoj narodnozabavne glasbe v obdobju 1973–2003'' {{COBISS|ID=294306304}} ICO Kamnik, 2003. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|6010139}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] 7gor3dx0nqxsics46jd9hsbvq4lf1ft Navadna gvereza 0 512690 6771057 6701559 2026-10-27T14:13:51Z TadejM 738 --archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]] 6771057 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = pink | name = Navadna gvereza<ref> Groves, C. P. (2005). "Order Primates".[http://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=12100581] In Wilson, D. E.; Reeder, D. M (eds.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd ed.).[https://books.google.si/books?id=JgAMbNSt8ikC&pg=PA166&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false] Johns Hopkins University Press. p. 168. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.</ref> | image = Mantled Guereza.jpg | image_caption = Samec v Henry Doorly Zoo |image2 = Mantelaffe-mit-Baby-Zoo-Muenster.jpg |image2_caption = Samica z mladičem v Münster Zoo | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 11 November 2021">{{cite iucn |author=de Jong, Y.A. |author2=Butynski, T.M. |author3=Oates, J.F. |date=2019 |title=''Colobus guereza'' |volume=2019 |page=e.T5143A17944705 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T5143A17944705.en |access-date=11 November 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] ([[strunarji]]) | classis = [[Mammalia]] ([[sesalci]]) | ordo = [[Primates]] ([[prvaki]]) | suborder = [[Haplorhini]] (primati s "suhim nosom" ) | infraorder = Simiiformes | familia = Cercopithecidae ([[opice Starega sveta]]) | genus = ''[[Colobus]]'' | species = '''''C. guereza''''' | binomial = ''Colobus guereza'' | binomial_authority= [[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835 |range_map = Mapa distribución Colobus guereza.png |range_map_caption = Razširjenost }} '''Navadna gvereza''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Colobus guereza'''''), znana preprosto kot '''gvereza''', (vzhodni črno-beli kolobus ali abesinski črno-beli kolobus, je črno-beli kolobus), vrsta [[opice Starega sveta]]. Domača je v večjem delu zahodne osrednje in vzhodne [[Afrika|Afrike]], vključno s [[Kamerun]]om, [[Ekvatorialna Gvineja|Ekvatorialno Gvinejo]], [[Nigerija|Nigerijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Kenija|Kenijo]], [[Tanzanija|Tanzanijo]], [[Uganda|Ugando]] in [[Čad]]om. Vrsta je sestavljena iz več podvrst, ki se razlikujejo po videzu. Ima značilen videz, na kar namiguje že njeno ime; dolga bela obrazna obroba, ki poteka vzdolž vsake strani njegovega črnega plašča in ima velik bel rep. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) je navadno gverezo uvrstila na seznam [[Najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožene vrste]], ker je zelo razširjena. Čeprav je na nekaterih območjih lokalno ogrožena, pa upad ni dovolj velik, da bi jo uvrstili v višjo kategorijo ogroženosti. Vendar je ena podvrsta, najdena v Keniji, navedena kot ogrožena. Lahko dobro preživi v degradiranih gozdovih in na nekaterih območjih je pogostejša na posekanih območjih kot na neizsekanih. Navadno gverezo ogroža tudi lov na meso in kožo. == Etimologija == Navadna gvereza ima veliko alternativnih običajnih imen, vključno gvereza, vzhodni črno-beli kolobus ali abesinski črno-beli kolobusa.<ref name="Wolfheim1983">{{navedi knjigo | last = Wolfheim | first = J. H. | year = 1983 | title = Primates Of The World: Distribution, Abundance And Conservation | publisher = Routledge | isbn = 978-3-7186-0190-5}}</ref> Ime ''guereza'' pa je domače ime opice v Etiopiji. Znanstveno ime ''Colobus'' izhaja iz grškega ''kolobus'', kar pomeni "pohabljen", kar se nanaša na pomanjkanje palcev.<ref name="Grzimek">{{navedi knjigo | title = Grzimek's Animal Life Encyclopedia: Mammals I-IV | year = 1972 | volume = 10 | first = B. | last = Grzimek | publisher = Van Nostrand Reinhold Co. | page = 464}}</ref> == Taksonomska klasifikacija == Navadno gverezo je prvi razvrstil Eduard Rüppell, nemški naravoslovec in raziskovalec, med svojim potovanjem v [[Abesinija|Abesinijo]] med letoma 1830 in 1834.<ref name="BeolensWatkinsGrayson2009">{{navedi knjigo | title = The Eponym Dictionary of Mammals | url = https://archive.org/details/eponymdictionary00beol | url-access = limited | first1 = B. | last1 = Beolens | first2 = M. | last2 = Watkins | first3 = M. | last3 = Grayson | publisher = JHU Press | year = 2009 | isbn = 978-0-8018-9533-3 | page = [https://archive.org/details/eponymdictionary00beol/page/n369 353]}}</ref> O vrsti je pisal v ''Neue Wibelthiere con Abyssinien, Saengthiere'' leta 1835. V Evropi so jo prvič videli leta 1890 v berlinskem živalskem vrtu, ko so bili trije posamezniki kupljeni od trgovca iz Massawe v Eritreji. [[File:Colobus guereza map.svg|thumb|Zemljevid razširjenosti podvrste navadna gvereza]] Navadna gvereza je v poddružini ''Colobinae'', skupina opic Starega sveta Azije in Afrike. Ta poddružina je razdeljena na tri skupine, afriške opice kolobuse, katerih del je navadna gvereza, langurje v Aziji in skupino "čudnih nosov". Afriške opice kolobusi se spet delijo po barvi, obnašanju in ekologiji. Trije rodovi so črno-beli kolobusi, rdeči kolobus in olivni kolobus. Obstajajo trije črno-beli kolobusi: navadna gvereza (''Colobus guereza''), kraljevi kolobus (''C. polykomos'') in angolski kolobus (''C. angolensis'').<ref name="Fleagle1998">{{navedi knjigo | last = Fleagle | first = J. G. | publisher = Academic Press | title = Primate Adaptation and Evolution | edition = 2nd | year = 1998 | isbn = 978-0-12-260341-9 | pages = [https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/207 207–209] | url = https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/207 }}</ref> Groves navaja sedem podvrst navadne gvereze v ''Mammal Species of the World (MSW) '' (2005). Veljavnost gvereza gore Djaffa (''C. g. gallarum'') je negotova, čeprav je Groves ni navedel v MSW, je priznana v njegovem preglednem dokumentu Colobinae iz leta 2007<ref name="Groves2007">{{Cite journal | last = Groves | first = C. | author-link = Colin Groves | year = 2007 | title = The taxonomic diversity of the Colobinae of Africa | journal = Journal of Anthropological Sciences | volume = 85 | pages = 7–34 | url = http://www.arts.anu.edu.au/grovco/Colobus%20JASs%2007.pdf | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20130419143302/http://arts.anu.edu.au/grovco/Colobus%20JASs%2007.pdf | archive-date = 2013-04-19 }}</ref> in ocenjevalca Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) Gippolliti in Butynski leta 2008. * Zahodna gvereza, ''Colobus guereza occidentalis'', se pojavlja od vzhodne Nigerije, Kameruna in Gabona na robu njenega zahodnega območja do Južnega Sudana in Ugande, zahodno od Nila. * Gvereza reke Omo ali abesinski črno-beli kolobus, ''C. g. guereza'', ki jo najdemo v Etiopiji, v visokogorju zahodno od Velikega tektonskega jarka vse do dosega reke [[Avaš (reka)|Avaš]], reke Omo in v soteski Modrega Nila. * Gvereza gorovja Djaffa ali Neumannov črno-beli kolobus, ''C. g. gallarum'', najdemo jo v etiopskem višavju vzhodno od Velikega tektonskega jarka. * Gvereza Dodinga Hills, ''C. g. dodingae'', najdemo jo v gorovju Didinga v Južnem Sudanu. * Mau Forest gvereza, ''C. g. matschiei'', se pojavlja od zahodne Kenije in Ugande na jugu do severne Tanzanije. * Mt Uaraguess gvereza ali Percivalov črno-beli kolobus, ''C. g. percivali'', najdemo jo v pogorju Matthews v Keniji. * Vzhodni črno-beli kolobus, ''C. g. kikuyuensis'', se pojavlja v Keniji na robu Ngong gore Mount Kenye in v gorovju Aberdare. * Kilimandžaro gvereza, ''C. g. caudatus'', ki jo najdemo v Tanzaniji in Keniji v gozdovih, ki obkrožajo goro Kilimandžaro in goro Meru. Morfološka razlika med podvrstami je najbolj izrazita med jugovzhodno Kilimandžaro gverezo, ''C. g. caudatus'' in zahodno gverezo, ''C. g. occidentalis''. Vmesna podvrsta kaže postopno spremembo med obema. <gallery mode="packed" heights="130"> File:Eastern black-and-white colobus (Colobus guereza occidentalis).jpg|''C. g. occidentalis'' v rezervatu za divje živali Semliki v Ugandi File:Eastern black-and-white colobus (Colobus guereza occidentalis) with juvenile.jpg|''C. g. occidentalis'' z mladiči V rezervatu za divje živali Semliki v Ugandi File:Eastern black-and-white colobus (Colobus guereza matschiei).jpg|''C. g. matschiei'' z mladičem ob jezeru Naivasha v Keniji File:Eastern black-and-white colobus (Colobus guereza matschiei) head.jpg|''C. g. matschiei'' ob jezeru Naivasha v Keniji File:Abyssinian black-and-white colobus (Colobus guereza guereza) male.jpg|Samec ''C. g. guereza'' v parku Amora Gedel v Etiopiji File:Abyssinian black-and-white colobus (Colobus guereza guereza) male head.jpg|Samec ''C. g. guereza'' v parku Amora Gedel v Etiopiji File:Abyssinian black-and-white colobus (Colobus guereza guereza) juvenile female.jpg|Mlada samica ''C. g. guereza'' v parku Amora Gedel v Etiopiji </gallery> == Opis == [[File:Colobus guereza 04 MWNH 212.jpg|thumb| Lobanja v muzeju v Wiesbadnu v Nemčiji]] Navadna gvereza ima značilno dlako, večinoma je črne barve, z dolgimi belimi obrobami svilnate dlake ob obrazu, ob straneh telesa in repa. Trakovi, ki sestavljajo ta okras, se začnejo pri ramenih in se raztezajo vzdolž hrbta, dokler se ne povežejo na spodnjem delu trupa. Rep je dolg in se konča z belim čopom, ki se razlikuje glede na to, koliko pokriva rep. Te značilnosti se med podvrstami razlikujejo po barvi, na primer rep ''C. g. guereza'' je siv do belega repnega šopka, ki pokriva polovico njegove dolžine, medtem ko je repni šop ''C. g. caudatus'' predstavlja 80 % repa. Barva okrasa se giblje od bele do smetanaste ali rumene. Njen obraz je uokvirjen z belimi dlakami in ima košate dlake na licih. Stegno ima belo črto. Mladiči se rodijo z rožnato kožo in belimi dlakami. Dlaka in koža s staranjem potemnijo in v treh do štirih mesecih postanejo odrasli. Samci se običajno obarvajo pred samicami. Samec običajno tehta 9,3 do 13,5 kilograma, samica pa med 7,8 in 9,2 kilograma. Dolžina glave in telesa je v povprečju 61,5 cm pri samcih in 57,6 cm pri samicah. Kot večina kolobijev ima tudi gvereza majhen palec, ki je zakrnel ostanek.<ref name="Napier1985">{{navedi knjigo | last = Napier | first = P. H. | year = 1985 | title = Catalogue of Primates in the British Museum (Natural History) and Elsewhere in the British Isles, part III: Family Cercopithecidae, Subfamily Colobinae | location = London | publisher = British Museum (Natural History)}}</ref> Med podvrstami obstaja spolni dimorfizem zob. Pri nekaterih imajo samci večje zobe kot samice, pri drugih velja ravno obratno, nekateri pa nimajo bistvene razlike.<ref name="HayesFreedmanOxnard1995">{{Cite journal | last1 = Hayes | first1 = V. J. | last2 = Freedman | first2 = L. | last3 = Oxnard | first3 = C. E. | year = 1995 | title = The differential expression of dental sexual dimorphism in subspecies of ''Colobus guereza'' | url = https://archive.org/details/international-journal-of-primatology_1995-12_16_6/page/971 | journal = International Journal of Primatology | volume = 16 | issue = 6 | pages = 971–996 | doi=10.1007/bf02696112 | s2cid = 23753155}}</ref> == Razširjenost in habitat == [[File:Colobuses in Murchison Falls National Park.JPG|thumb|right| Navadne gvereze živijo na drevju in imajo raje sekundarne gozdove.]] Navadna gvereza je razširjena po vsej Ekvatorialni Afriki. Razteza se od Nigerije in Kameruna na zahodu do Etiopije, Kenije, Ugande in severne Tanzanije na vzhodu. Žvi tako v listnatih kot v zimzelenih gozdovih. Pretežno naseljuje gozdne in savanske gozdove, pogosto pa sega v visokogorske in alpske gozdove. Najdemo jo lahko v drugih gozdnih habitatih, tako primarnih kot sekundarnih, kot so obrežni (v bližini sladke ali bočate vode), galerijski in gorski gozdovi. Posebej pogosta je v gozdovih blizu rek in jezer ter na visokih nadmorskih višinah. Najdemo jo na nadmorski višini do 3300 metrov. Ta vrsta ima raje sekundarne gozdove in jih izbere namesto starih gozdov, če ima možnost izbire. Verjetno je, da ima navadna gvereza te gozdove raje zaradi povečanega števila prehranskih dreves in šibkejše kemične obrambe vrste v njej. Navadno gverezo včasih najdemo v močvirjih, pa tudi v habitatih, ki jih je ustvaril človek, kot so nasadi [[evkalipt]]a, ki so lahko obiskani, če ima opica pomanjkanje hranil. == Ekologija == Navadna gvereza živi predvsem na drevesih, vendar se včasih spusti na tla, da bi si nabrala hrano in se premikala, morda bolj kot večina drugih kolobinov. Je dnevna in počiva do polovice dneva. Iskanje hrane ali potovanje sta naslednja najpogostejša dejavnost. Nekaj po zori skupine gverez zapustijo svoja spalna drevesa in se ob mraku vrnejo k njim. Čez dan ima navadna gvereza dolga obdobja počitka med obdobji premikanja in hranjenja. Druge dejavnosti, vključno z negovanjem, pozdravljanjem, igranjem in budnostjo, se izvajajo v manjšem obsegu. [[File:Black-and-white Colubus.jpg|thumb| Prehrana gvereze je pretežno listje, pogosto le nekaj drevesnih vrst.]] Kljub temu, da slovi kot izključni listjejedec, navadna gvereza ni obvezno folivora. Čeprav jedo predvsem liste in sadje, je njihova prehrana precej različna. Lahko jedo lubje, les, semena, cvetove, peclje, liane, vodne rastline, členonožce, zemljo in celo beton iz zgradb. Količina posameznega živila v prehrani se razlikuje glede na območje in letni čas. Prehranski dejavniki, kot so beljakovine, tanini in ravni natrija v listih, vplivajo na izbiro hrane. Lahko celo občasno potuje na daljše razdalje, da bi dosegla rastline z višjo stopnjo prehrane. Listi običajno predstavljajo več kot polovico njene prehrane, čeprav sadja občasno zaužije več, odvisno od sezone. Ko išče listje, ima navadna gvereza raje mlade kot stare. Mesnate plodove raje poje nezrele, kar lahko zmanjša konkurenco s primati, ki jedo zrele sadeže. Zaužije številne rastlinske vrste, vendar le nekatere predstavljajo večino njene prehrane na določenem mestu. Kot vsi kolobiji je tudi gvereza sposobna prebaviti liste in druga rastlinska vlakna z velikim želodcem z več komorami, ki vsebuje bakterije na določenih območjih.{{Sfn|Oates|Davies|Delson|1994|pp=45–73}} Kot večina kolobinov ima raje živila z visoko vsebnostjo vlaknin, ki jih je mogoče enostavno ekstrahirati s specializiranim želodcem. Navadno gverezo večinoma pleni kronani orel-jastreb (''Stephanoaetus coronatus''), jedo pa jo tudi druge ptice ujede, kot je kafrski ali Verreauxov orel (''Aquila verreauxii''). Znano je, da navadni šimpanz lovi gverezo.<ref name="Ihobe2001">{{Cite journal | last1 = Ihobe | first1 = H. | year = 2001 | title = Hunting attempt by chimpanzees on Abyssinian colobus at the Kalinzu Forest, Uganda | journal = Pan Africa News | volume = 8 | issue = 2 | pages = 31–32| doi = 10.5134/143397 | doi-access = free }}</ref> Leopard je še en možen plenilec. == Vedenje == === Socialna struktura === [[File:Colobus guereza Mantelaffen.JPG|thumb|left|upright| Socialno negovanje ali alogrooming se večinoma pojavlja med samicami in je pomembna socialna interakcija v skupinah navadne gvereze.]] Navadna gvereza živi v stabilnih družbenih skupinah, ki običajno vsebujejo od tri do petnajst članov. Skupine običajno vsebujejo enega samca, več samic in mladiče. V nekaterih populacijah so pogoste skupine, ki vsebujejo več samcev. V skupinah z več samci so ti ponavadi agresivni drug do drugega, pri čemer je eden prevladujoč. Nekateri samci so lahko izključeni iz teh skupin. Skupine več samcev lahko vsebujejo pare oče-sin ali nepovezane osebke. Samci, ki niso del skupin, živijo sami ali z drugimi zunanjimi samci v samskih skupinah. Samice ohranjajo skupine povezane in so matrilinerno povezane. Redko se razidejo iz svojih natalnih skupin, razen če te razpadejo. Po drugi strani pa samci običajno odidejo, ko postanejo pododrasli ali odrasli. Lahko začnejo biti sami in ali v samskih skupinah. Vstopijo v družbeno skupino bodisi tako, da so na periferiji ali izpodrinejo moškega iz skupine. Zaradi svoje nizkokakovostne prehrane in razpršene distribucije hrane ima navadna gvereza rezidenčno-egalitarno družbeno strukturo. Samice, ki živijo v skupini, imajo pogosto egalitarni prevladujoči slog brez formaliziranih razmerij v rangu. Odnosi so sproščeni in prijateljski z redkimi znaki prevlade ali podrejenosti. Fizična agresija znotraj skupine običajno ni škodljiva in le redko preraste v konflikt. Vzgojiteljstvo je pomemben del interakcij z navadno geerezo in se večinoma pojavlja med samicami. Odrasli samci se redko negujejo v skupinah. Čeprav niso strogo teritorialne, so lahko skupine gverez agresivne druga do druge. V nekaterih populacijah lahko skupine branijo osrednja območja (ki obstajajo kot majhen del domačega območja), vire in partnerje. Med srečanji med skupinami se samci lahko vključijo v neposredno ali posredno obrambo partnerja, kot je obramba samic. V agonističnih medskupinskih srečanjih sodelujejo samci, lahko pa to storijo tudi samice. Agresivna srečanja med skupinami običajno vključujejo preganjanje, razkazovanje in vokalizacije namesto fizičnega stika. [[File:Colobus guereza-2010.ogv|thumb| Dve navadni gverezi v japonskem živalskem vrtu]] === Razmnoževanje in starševstvo === [[File:2011 Colobus guereza cropped2.jpg|thumb|upright| Mladiči se rodijo z belim krznom in jih vedno nosijo v prvih mesecih življenja.]] Navadna gvereza ima poliginozni sistem parjenja, ki temelji na haremu. Nagovarjanje za parjenje dajejo tako samci kot samice, polovico časa vsak. Da bi spodbudila parjenje, se bo gvereza sprehajala blizu svojega potencialnega partnerja in z usti nizko intenzivno klikala ali trkala. Med parjenjem se samci držijo za gležnje in telo samice. Večina parjenja poteka med posamezniki iste skupine, vendar so bile zabeležene paritve zunaj skupine. V skupinah z več samci se lahko več kot en samec pari s samicami. Brejost traja 158 dni s 16–22-mesečnim intervalom med rojstvom. Novorojena gvereza se zanaša na svojo mamo kot podporo in se je mora oprijeti. Ko odrastejo, se lahko mladiči premikajo sami, vendar se vedno znova vračajo k materam. Največ pozornosti v skupinah prevzamejo mladiči. Druge samice v skupini se lahko ukvarjajo z njimi, čeprav se slednji počutijo udobno le s svojimi materami. Samci običajno ne posvečajo veliko pozornosti mladičem, dokler niso stari štiri do pet tednov. Lahko jedo trdno hrano pri približno osmih do devetih tednih, v petdesetih tednih pa so popolnoma odstavljeni in jim ni treba več držati mater. === Sporazumevanje === Najpomembnejša vokalizacija navadne gvereze je "tuljenje", ki ga v glavnem ponoči ali zori izvajajo samci. Zvok ropota se lahko prenaša do enega kilometra. Običajno je prevladujoči samec tisti, ki rjove, ko je v skupini več samcev. Tuljenje se uporablja za komunikacijo na dolge razdalje in lahko uravnava razmik med skupinami brez neposrednega fizičnega stika med iskanjem hrane. Ko začne en samec tuliti, bodo začeli tuliti tudi sosednji samci. Pogosto se bo navadna gvereza odzvala na klice ne glede na "identiteto klicatelja", pri čemer se bo bolj osredotočila na skupne vokalne prikaze in ne na poznavanje klicatelja. Obstajajo razlike v oglašanju samcev, ki bi lahko signalizirali status njihove skupine in borbene sposobnosti. S tuljenjem lahko samec oglašuje svojo telesno velikost; tako dejansko kot pretirano. Narejene so tudi druge vokalizacije. Samci lahko smrčijo, morda kot alarm. Pred skupinskimi gibi lahko »predejo«. Samice in mladiči lahko »krakajo«, ko so v blagi stiski. Ko so v resnejši stiski, na primer, če je mladič v nevarnosti, bodo samice in pododrasle osebe škripale ali kričale. »Klikanje z jezikom« se pojavi med blago agresijo. Poleg vokalizacij, gvereza komunicira z več različnimi telesnimi položaji in gibi, s prikazovanjem obrobnega krzna, mimike in dotikov. == Status zaščite == [[File:Colobus Guereza fur skin.jpg|thumb|upright| Navadno gverezo lovijo zaradi kože in mesa.]] Ker lahko živi tako v suhih kot v galerijskih gozdovih in se giblje po tleh, je navadna gvereza manj ogrožena kot številne druge vrste kolobinov.{{Sfn|Oates|1994b|pp=347–358}} IUCN jo navaja kot [[Najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožene]], ker »čeprav je lokalno ogrožena v delih svojega območja razširjenosti, se ne domneva, da ta razširjena vrsta propada dovolj hitro, da bi jo uvrstili v višjo kategorijo grožnje.« Vendar pa so nekatere od podvrst. razvrščene v različne kategorije. ''C. g. percivali'' je zaradi majhnega obsega in nevarnosti lova na seznamu ogroženih,<ref name="IUCN_percivali">{{cite iucn |author=Mwenja, I. |date=2019 |title=''Colobus guereza'' ssp. ''percivali'' |volume=2019 |page=e.T40007A17983118 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T40007A17983118.en |access-date=11 November 2021}}</ref> medtem ko so '' C. g. dodingae'', ''C. g. gallarum'' in ''C. g. matschiei'' vse navedene kot pomanjkljivi podatki.<ref name="IUCN_dodingae">{{cite iucn |author=Butynski, T.M. |author2=de Jong, Y.A. |date=2020 |title=''Colobus guereza'' ssp. ''dodingae'' |volume=2020 |page=e.T136880A17983306 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T136880A17983306.en |access-date=11 November 2021}}</ref><ref name="IUCN_gallarum">{{cite iucn |author=Fashing, P.J. |author2=Oates, J.F. |date=2019 |title=''Colobus guereza'' ssp. ''gallarum'' |volume=2019 |page=e.T5150A17983175 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T5150A17983175.en |access-date=11 November 2021}}</ref><ref name="IUCN_matschiei">{{cite iucn |author=Butynski, T.M. |author2=de Jong, Y.A. |date=2020 |title=''Colobus guereza'' ssp. ''matschiei'' |volume=2020 |page=e.T136846A176219904 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T136846A176219904.en |access-date=11 November 2021}}</ref> ''C. g. dodingae'' ni bila posneta od 1960-ih. Za razliko od večine drugih vrst primatov lahko navadna gvereza preživi degradacijo habitata in lahko celo uspeva v degradiranih gozdovih. Včasih lahko sečnja poveča število prednostnih dreves za hrano za navadno gverezo in je na posekanih območjih več kot na neizsekanih. Vendar popolna poseka gozdov povzroči dramatično zmanjšanje števila. V Ugandi so popolne poseke gozdov povzročile 50 % upad v osmih letih.<ref name="Chapman_etal2007">{{Cite journal | last1 = Chapman | first1 = C. A. | last2 = Naughton-Treves | first2 = L. | last3 = Lawes | first3 = M. J. | last4 = Wasserman | first4 = M. D. | last5 = Gillespie | first5 = T. R. | title = Population declines of Colobus in western Uganda and conservation value of forest fragments | doi = 10.1007/s10764-007-9142-8 | journal = International Journal of Primatology | volume = 28 | issue = 3 | pages = 513 | year = 2007 | s2cid = 20186034 | url = http://chapmanresearch.mcgill.ca/Pdf/210_FragmentReCensus.pdf | access-date = 2015-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140222195949/http://chapmanresearch.mcgill.ca/Pdf/210_FragmentReCensus.pdf | archive-date = 2014-02-22 | url-status = dead}}</ref> Navadno gverezo ogroža tudi lov na meso in njeno kožo. Meso se prodaja za 4–9 USD. Kože so bile prodane za modo ali v turistično trgovino. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== {{refbegin}} *{{navedi knjigo | year = 1994 | editor1-last = Davies | editor1-first = A. G. | editor2-last = Oates | editor2-first = J. F. | title = Colobine Monkeys: Their Ecology, Behaviour and Evolution | url = https://archive.org/details/colobinemonkeyst0000unse | location = Cambridge, UK | publisher = Cambridge University Press | isbn = 9780521331531}} **{{navedi knjigo | year = 1994 | last = Oates | first1 = J. F. | last2 = Davies | first2 = A. G. | last3 = Delson | first3 = E. | title = The diversity of living colobines | pages = 45–73}} **{{navedi knjigo | year = 1994a | last1 = Oates | title = The natural history of African colobines | pages = 75–128}} **{{navedi knjigo | year = 1994b | last = Oates | first = J. F. | title = Conclusions: the past, present and future of the colobines | pages = 347–358}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Wikispecies|Colobus guereza|Mantled guereza}} {{Commons|Colobus guereza|Mantled guereza}} *[https://primate.wisc.edu/primate-info-net/pin-factsheets/pin-factsheet-mantled-guereza/ Primate Info Net ''Colobus guereza'' Factsheet] {{Taxonbar|from=Q628239}} [[Kategorija:Opice Starega sveta]] [[Kategorija:Sesalci Afrike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] px8bi6gxguw8xzz0ofspcjgvh727yr9 Benedetto da Maiano 0 512877 6771059 6663588 2026-10-27T14:14:16Z TadejM 738 --archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]] 6771059 wikitext text/x-wiki [[File:Ritratto di Benedetto da Maiano.jpg|thumb|Benedetto da Maiano]] [[File:St. John the Baptist by Benedetto da Maiano.jpg|thumb|200px|''Janez Krstnik'', polikromna terakota iz c. 1480, v Narodni galeriji v Washington, D.C.]] '''Benedetto da Maiano''' (1442 – 24. maj 1497) je bil italijanski [[kipar]] zgodnje [[italijanska renesansa|renesanse]]. == Življenjepis == Rojen v vasi Maiano (danes del [[Fiesole]]), je svojo kariero začel kot spremljevalec svojega brata, arhitekta [[Giuliano da Maiano|Giuliana da Maiana]]. Ko je dopolnil trideset let, je začel delati pri kiparju [[Antonio Rossellino|Antoniu Rossellinu]]. Tam se je naučil delati z [[marmor]]jem in sčasoma postal bolj znan kot Rossellino in eden najpomembnejših kiparjev 15. stoletja. V zgodnjem življenju se je specializiral za leseni mozaik. Ogrski kralj [[Matija Korvin]] ga je povabil na svoj dvor in pravijo, da se je zaradi uničenja nekega [[intarzija|intarzijskega]] dela, ki ga je odnesel k svojemu kraljevemu pokrovitelju, odločil poiskati bolj trpežen material. [[Image:Chiesa di santa croce, pulpito di benedetto da maiano.JPG|thumb|left|140px|Prižnica v [[Bazilika sv. Križa, Firence|baziliki sv. Križa]] v Firencah]] Njegova zgodnja mu pripisana dela so relikviarij, posvečen San Savinu za stolnico v Faenzi. Čeprav je bil bolj ploden pri kiparstvu verskih predmetov, je izrezljal tudi nekaj portretov pomembnih Firenčanov; na primer leta 1474 doprsni kip Pietra Mellinija v Bargellu. Leta 1475 je z bratom Giulianom delal pri [[Kolegijska cerkev San Gimignano|kolegijski cerkvi v San Gimignanu]]. Najpomembnejši Benedettov prispevek je bil klesan oltar v kapeli Santa Fina. Leta 1480 je izdelal okvir vrat za [[Palazzo Vecchio]] v Firencah. Marmorna [[prižnica]] v baziliki sv. Križa v Firencah velja za njegovo mojstrovino. Na prižnici so prizori iz življenja sv. Frančiška Asiškega. Tudi leta 1480 je s svojim bratom Giulianom zgradil in izdelal skulpture za mali oratorij Madonne dell'Olivo zunaj [[Prato|Prata]]. Mladi ''sv. Janez Bargelski''mu je pripisan letu 1481. Leta 1489 je Benedetto zasnoval [[Strozzijeva palača|Strozzijevo palačo]] v Firencah, ki še vedno stoji (nadaljeval Cronaca). Domneva se, da je odšel v Neapelj leta 1490 in tam končal dela, ki jih je začel Rossellino v cerkvi Sant'Anna. V Neaplju je izvedel tudi različne skulpture, med njimi tudi ''Oznanjenje'' v cerkvi Monte Oliveto.<ref>{{cite journal|title=A Clay Model by Benedetto da Majano for the Altar in Monte Oliveto, Naples|author=Luitpold Dussler|journal=The Burlington Magazine for Connoisseurs|volume=45|issue=256|date=July 1924|pages=21–23|jstor=862172}}</ref> Kot arhitekt je ustvaril grobnico Filippa Strozzija z rondelom ''Mati in otrok'', ki ga podpirajo kerubi v [[Bazilika Santa Maria Novella|baziliki Santa Maria Novella]] v Firencah, in [[portik]] Santa Maria delle Grazie v [[Arezzo|Arezzu]].<ref>{{navedi knjigo|last=Weigert|first=Hans|title=Buildings of Europe: Renaissance Europe|url=https://archive.org/details/bwb_O7-ALQ-379|publisher=The Macmillan Company|year=1961|editor-last=Busch|editor-first=Harald|location=New York|pages=[https://archive.org/details/bwb_O7-ALQ-379/page/10 10]|editor-last2=Lohse|editor-first2=Bernd}}</ref> Umrl je v Firencah v starosti 55 let. == Sklici == {{sklici}} *Herbermann, Charles, ur. (1913). "Benedetto da Majano".[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Benedetto_da_Majano] Katoliška enciklopedija. New York: Robert Appleton Company. {{Pripis vira}} == Zunanje povezave == {{commons category|Benedetto da Maiano}} *[https://www.britannica.com/biography/Benedetto-da-Maiano Benedetto da Maiano v Enciclopedia Britannica] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/84801/rec/2 ''Leonardo da Vinci: anatomical drawings from the Royal Library, Windsor Castle''], exhibition catalog fully online as PDF from The Metropolitan Museum of Art, which contains material on Benedetto da Maiano (see index) *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/search/collection/p15324coll10/searchterm/Gubbio%20Studiolo%20and%20its%20conservation/field/title/mode/all/conn/and/order/nosort ''The Gubbio Studiolo and its conservation, volumes 1 & 2''], from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on Benedetto da Maiano (see index) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1442]] [[Kategorija:Umrli leta 1497]] [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Renesančni kiparji]] sf5x5kzne9y9ii2lgch3ct8zv4azlgd Aleksander Dugin 0 512900 6771313 6753011 2026-10-28T01:35:31Z ~2026-57344-11 268021 Popravek urejanja. Odstranil duplikat teksta, ki je bil sredi drugega povedi. 6771313 wikitext text/x-wiki {{lektura}}{{Infopolje Filozof | name = Aleksandr Dugin | image = Aleksandr Dugin 13981126000.jpg | birth_name = Aleksandr Geljevič Dugin | era = [[Sodobna filozofija]] | region = [[Ruska filozofija]] | school_tradition = [[Neo-Evrazijanizem]]<br>(Evrazijsko gibanje)<br/>Nacionalni Bolševizem<br/>Neo-stalinizem | main_interests = [[Sociologija]], [[geopolitika]], [[filozogija]] | notable_ideas = [[Neo-Evrazijanizem]], <br />[[The Fourth Political Theory]], <br /> [[Telurokracija]]–[[talasokracija]] | institutions = Državna univerza v Moskvi (2008–2014) | influences = {{Flatlist| *[[Alain de Benoist|Benoist]] *[[Evola]] *[[Guénon]] *[[Karl Haushofer|Haushofer]] *[[Martin Heidegger|Heidegger]] *[[John M. Hobson|Hobson]] *[[Kalajić]] *[[Dimitri Kitsikis|Kitsikis]] *[[Lenin]] *[[Halford Mackinder|Mackinder]] *[[Karl Marx|Marx]] *[[Ernst Niekisch|Niekisch]] *[[Nietzsche]] *[[Gershom Scholem|Scholem]] *[[Carl Schmitt|Schmitt]] *[[Oswald Spengler|Spengler]] *[[Stalin]] *[[Ustryalov]] *[[Max Weber|Weber]] }}<ref>{{navedi splet|url=http://www.4pt.su/en/content/alexander-dugins-fourth-political-theory|title=Alexander Dugin's "The Fourth Political Theory"|work=4pt.su|date=24 July 2013}}</ref> | influenced =[[Eduard Limonov|Limonov]] · [[Richard B. Spencer|R. Spencer]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.newsweek.com/leaders-charlottesvilles-alt-right-protest-all-have-ties-russian-fascist-651384%3famp=1 |title=Charlottesville's Alt-right Leaders Have a Passion for Vladimir Putin |accessdate=2022-02-15 |archive-date=2021-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207183607/https://www.newsweek.com/leaders-charlottesvilles-alt-right-protest-all-have-ties-russian-fascist-651384?amp=1 |url-status=dead }}</ref> | website = {{URL|http://www.4pt.su/}} }} '''Aleksander Gelijevič Dugin''' (Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин), [[Rusi|ruski]] [[Skrajna desnica|skrajno desničarski]] [[filozof]] in [[Politologija|politični analitik]], * [[7. januar]] [[1962]], [[Moskva]]. Bil je glavni organizator Nacionalne boljševiške stranke, Nacionalne boljševiške fronte, in Evrazijske stranke. Bil je tudi svetovalec '''govorniku Državne dume''', Genadiju Železnjovu<ref>Eurasian Mission: An Introduction to Neo-Eurasianism, Arktos (2014) p.26</ref> in vodilnemu članu vodeče stranke na oblasti [[Združena Rusija]], Sergeju Nariškinu.<ref>{{Navedi novice|last=Shaun Walker|title=Ukraine and Crimea: what is Putin thinking?|url=https://www.theguardian.com/world/2014/mar/23/ukraine-crimea-what-putin-thinking-russia|work=[[The Guardian]]|date=23 March 2014}}</ref> Dugin je avtor več kot 30 knjig, med njim''Temelji geopolitike'' (1997) in ''Četrta Politična Teorija'' (2009). Njegovi politični pogledi so bili opisani kot [[fašizem]].<ref>Več virov: *In a 1999 interview for the Polish magazine ''Fronda'', Dugin explains: "In [[Russian Orthodox]] christianity a person is a part of the Church, part of the collective organism, just like a leg. So how can a person be responsible for himself? Can a leg be responsible for itself? Here is where the idea of state, total state originates from. Also because of this, Russians, since they are Orthodox, can be the true fascists, unlike artificial Italian fascists: of Gentile type or their Hegelians. The true [[Hegelianism]] is Ivan Peresvetov – the man who in 16th century invented the ''[[oprichnina]]'' for [[Ivan the Terrible]]. He was the true creator of Russian fascism. He created the idea that state is everything and an individual is nothing." {{navedi splet|url=http://www.fronda.pl/a/aleksander-dugin-czekam-na-iwana-groznego,45653.html?part=2|title=Czekam na Iwana Groźnego|trans-title=I'm waiting for Ivan the Terrible|language=pl|work=11/12|publisher=Fronda|year=1999|access-date=23 February 2015|pages=133}} *{{cite journal|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2008|title=The Palingenetic Thrust of Russian Neo-Eurasianism: Ideas of Rebirth in Aleksandr Dugin's Worldview|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|url-status=dead|journal=[[Totalitarian Movements and Political Religions]]|volume=9|pages=491–506|doi=10.1080/14690760802436142|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918015508/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|archive-date=18 September 2020|access-date=24 February 2015|quote=Numerous studies reveal Dugin – with different degrees of academic cogency – as a champion of fascist and ultranationalist ideas, a geopolitician, an 'integral Traditionalist', or a specialist in the history of religions. . . . This paper is not aimed at offering an entirely new conception of Dugin and his political views, though it will, hopefully, contribute to a scholarly vision of this political figure as a carrying agent of fascist Weltanschauung.|number=4|s2cid=144301027}} *{{cite journal|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2009|title=Aleksandr Dugin's Neo-Eurasianism: The New Right à la Russe|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|url-status=dead|journal=Religion Compass: Political Religions|volume=3|pages=697–716|doi=10.1111/j.1749-8171.2009.00158.x|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103021517/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|archive-date=3 November 2020|access-date=24 February 2015|number=4}} *{{cite journal|last=Ingram|first=Alan|date=November 2001|title=Alexander Dugin: geopolitics and neo-fascism in post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_political-geography_2001-11_20_8/page/1029|journal=[[Political Geography (journal)|Political Geography]]|volume=20|issue=8|pages=1029–1051|doi=10.1016/S0962-6298(01)00043-9}} *{{navedi splet|title=The Most Dangerous Philosopher in the World|url=https://bigthink.com/the-past/the-dangerous-philosopher-behind-putins-strategy-to-grow-russian-power-at-americas-expense/|access-date=13 April 2022|website=Big Think|date=18 December 2016|language=en-US}} *{{navedi splet|last=Rascoe|first=Ayesha|date=27 March 2022|title=Russian intellectual Aleksandr Dugin is also commonly known as 'Putin's brain'|url=https://www.npr.org/2022/03/27/1089047787/russian-intellectual-aleksandr-dugin-is-also-commonly-known-as-putins-brain|accessdate=21 August 2022|website=NPR News|quote=Dugin is a good old-fashioned mystical fascist of the sort that kind of flourished after World War I, when many people in Europe felt lost, felt like the Old World had failed, and were searching around for explanations. And a certain set of them decided the problem was all of modern thinking, the idea of freedom, the idea of individual rights. And in Dugin's case, he felt that the Russian Orthodox Church was destined to rule as an empire over all of Europe and Asia. And eventually, in a big book in 1997, he laid out the road map for accomplishing that. He's continued to be intimately involved in the Russian military, Russian intelligence services and Putin's inner circle.}} *{{navedi splet|last=Dunlop|first=John B.|date=31 January 2004|title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics|url=https://tec.fsi.stanford.edu/docs/aleksandr-dugins-foundations-geopolitics|accessdate=13 May 2022|website=The Europe Center, Stanford University|quote=By summer 2001, Aleksandr Dugin, a neo-fascist ideologue, had managed to approach the center of power in Moscow, having formed close ties with elements in the presidential administration, the secret services, the Russian military, and the leadership of the state Duma.}} *{{cite journal|last1=Umland|first1=Andreas|date=July 2010|title=Aleksandr Dugin's transformation from a lunatic fringe figure into a mainstream political publicist, 1980–1998: A case study in the rise of late and post-Soviet Russian fascism|journal=Journal of Eurasian Studies|series=Disciplinary and Regional Trends in Russian and Eurasian Studies: Retrospective Glances and New Steps|volume=1|issue=2|pages=144–152|doi=10.1016/j.euras.2010.04.008|doi-access=free|s2cid=154863277}}</ref><ref name="VonDrehle">{{navedi novice|last=Burton|first=Tara Isabella|date=12 May 2022|title=The far-right mystical writer who helped shape Putin's view of Russia|newspaper=[[The Washington Post]]|location=Washington D.C.|url=https://www.washingtonpost.com/outlook/2022/05/12/dugin-russia-ukraine-putin/|access-date=21 August 2022|quote=In the early 1990s, he co-founded the National Bolshevik Party with controversial punk-pornography novelist Eduard Limonov, blending fascist and communist-nostalgic rhetoric and imagery; edgy, ironic (and not-so-ironic) transgression; and genuine reactionary politics. The party’s flag was a black hammer and sickle in a white circle against a red background, a communist mirror image of a swastika. The party’s half-sincere mantra? 'Da smert' (Yes, death), delivered with a sieg-heil-style raised arm.}}</ref> Čeprav Dugin nima uradnih povezav s Kremljem, je pogosto imenovan za očeta Putinove ideologije,<ref>{{Navedi novice|title=Putin's Brain|url=https://www.foreignaffairs.com/articles/russia-fsu/2014-03-31/putins-brain|newspaper=Foreign Affairs|date=2014-03-31|accessdate=2024-04-28|issn=0015-7120|language=en-US|first=Anton|last=Barbashin|first2=Hannah|last2=Thoburn}}</ref> nekateri pa trdijo, da so te navedbe pretirane.<ref>{{Navedi novice|title=Russia Probes Car Bomb That Killed Daughter of Putin Ideologist|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-08-21/russia-probes-car-bomb-that-killed-daughter-of-putin-ideologist|newspaper=Bloomberg.com|date=2022-08-21|accessdate=2024-04-28|language=en}}</ref> Dugin [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] opisuje kot »sveto vojno« proti »absolutnemu zlu«, ki ga po njegovem mnenju uteleša zahodna civilizacija.<ref>{{Navedi revijo|last=Lewis|first=Alexandra|last2=Lall|first2=Marie|date=2024-05-01|title=From decolonisation to authoritarianism: the co-option of the decolonial agenda in higher education by right-wing nationalist elites in Russia and India|url=https://doi.org/10.1007/s10734-023-01074-0|magazine=Higher Education|language=en|volume=87|issue=5|pages=1471–1488|doi=10.1007/s10734-023-01074-0|issn=1573-174X}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=vol.97 The Ukraine War: A Global Perspective ASTEION SUNTORY FOUNDATION|url=https://www.suntory.com/sfnd/asteion/vol97-en/magazine-002.html|website=web.archive.org|date=2023-03-31|accessdate=2024-04-28|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331011316/https://www.suntory.com/sfnd/asteion/vol97-en/magazine-002.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Degeneracy, Depravity, and the New Right|url=https://www.thedailystar.net/opinion/project-syndicate/news/degeneracy-depravity-and-the-new-right-3102961|website=The Daily Star|date=2022-08-25|accessdate=2024-04-28|language=en|first=Slavoj|last=Žižek}}</ref> == Zgodnja leta in izobrazba == Dugin se je rodil v [[Moskva|Moskvi]] v družino generalpolkovnika [[GRU|Sovjetske vojaške obveščevalne službe]] in pravnika, Gelija Aleksandroviča Dugina in matere Galine, zdravnice in znanstvenice na področju medicine.<ref name="Literaturnaya">{{Navedi splet|url=http://www.litrossia.ru/2007/15/01412.html|publisher=Литературная Россия|accessdate=18 March 2012|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121022031837/http://www.litrossia.ru/2007/15/01412.html|archivedate=22 October 2012}}</ref> Njegov oče je družino zapustil, ko je bil sin star tri leta, vendar je poskrbel, da so imeli dober življenjski standard; Duginu je občasno pomagal iz težav z oblastmi.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|pages=234–235|language=en|quote=Dugin, who left Alexander's mother when his son was three. While Dugin had very little contact with the man after that, it does appear that his father loomed large in his life. Dugin has been vague in various interviews about his father's profession. He told me and others that Geli was a general in military intelligence (the GRU). But when pressed, he admitted he didn't actually know for a fact what he did. 'At the end of his life he worked for the customs police, but where he worked before that – he did not tell me. That I do not really know.' Dugin's friends, however, are adamant that his father must have been someone of rank within the Soviet system. For starters, the family had the accoutrements of prestige – a nice dacha, relatives with nice dachas, and access to opportunities. According to Dugin's close friend and collaborator Gaidar Dzhemal, Geli Dugin had, on more than one occasion, intervened from a high-ranking position in the Soviet state to get his son out of trouble.}}</ref> Zaradi vedenja sina so ga leta 1983 premestili v carinsko službo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Alexander, Geli was transferred to the customs service after his son's detention in 1983 by the KGB.}}</ref> Leta 1979 je Aleksander vstopil v Moskovski Letalski Inštitut, vendar ni diplomiral in je moral opraviti dopisni tečaj drugje.<ref>«Континент»№ 21(83)- 22(84),2002 р.</ref> Nato je pridobil magisterij iz filozofije in sčasoma dva doktorata znanosti, enega iz sociologije, enega iz političnih ved.<ref>Aleksandr Gel'evic Dugin, Prefazione, Comprendere Dugin - Vita, in Andrea Virga (a cura di), La Quarta Teoria Politica, 2ª ed., NOVAEUROPA, 2017, pp. </ref> Leta 1980 se je Dugin pridružil ''Južinski skupini'', združenju avantgardnih disidentov, ki so se šli [[Satanizem]] in druge oblike okultizma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=41|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=The Yuzhinsky circle gained a reputation for Satanism, for séances, a devotion to all things esoteric – mysticism, hypnotism, Ouija boards, Sufism, trances, pentagrams and so forth}}</ref> Znan je bil po svojem nagnjenju za [[Nacionalsocializem|nacizem]], kar pripisuje uporu proti svoji sovjetski vzgoji, ne pa resnični simpatiji za Hitlerja.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Dugin is very forthright about his early Nazi antics, which he says were more about his total rebellion against a stifling Soviet upbringing than any real sympathy for Hitler. Still, virtually everyone who remembers Dugin from his early years brings it up.}}</ref> Privzel je [[alter ego]] z imenom 'Hans Siever', sklicujoč se na Wolframa Sieversa, nacističnega raziskovalca paranormalnih tem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=before. He adopted the nom de plume 'Hans Sievers', which added a hint of Teutonic severity to an already colourful and fairly camp militaristic–folklore style. The impression he created was, as his later collaborator Eduard Limonov described it, a 'picture of Oscar Wildean ambiguity'. Sievers was not just a stage name: it was a complete persona and alter ego. This was painstakingly composed of as many antisocial elements as its creator could find – a total and malevolent rebellion not just against the Soviet Union, but against convention and public taste as a whole: his namesake, Wolfram Sievers}}</ref> Kot samouk se je naučil italijanščino, nemščino, francoščino in anglešćino;<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=In the evenings he read voraciously, learned to speak Italian, German, French and English, played the guitar and wrote songs.}}</ref> govori tudi špansko.<ref>{{Navedi AV medij|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213201540/https://www.youtube.com/watch?v=1VcjIyUtulc|archivedate=2022-02-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=1VcjIyUtulc|title=Alexandr Dugin en Argentina: "Nada puede frenar la transición hacia el mundo multipolar"|access-date=2022-02-13|url-status=bot: unknown}}</ref> V [[Ruska državna knjižnica|Državni Knjižnici V. I. Lenina]] , je odkril spise [[Julius Evola|Juliusa Evol]]<nowiki/>e in privzel prepričanja [[Tradicionalizem|Tradicionalistične Šole]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=43|language=en}}</ref> == Kariera in politični pogledi == === Zgodnje aktivnosti === V osemdesetih letih je bil Dugin disident<ref name="Clover">{{Navedi novice|last=Charles Clover|title=Putin's grand vision and echoes of '1984'|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/2/2917c3ec-edb2-11e0-a9a9-00144feab49a.html|work=[[Financial Times]]|date=5 October 2011}}</ref> in protikomunist.<ref name="Neef">{{Navedi novice|last=Christian von Neef|title=Jeder Westler ist ein Rassist|url=http://www.spiegel.de/spiegel/print/d-128101577.html|work=[[Der Spiegel]]|issue=29|date=14 July 2014|language=de}}</ref> Delal je kot novinar, preden je tik pred padcem komunizma šel v politiko. Leta 1988 se je s prijateljem Gejdarom Džemalom pridružil ultra-nacionalistični skupini Pamjat (Spomin), iz katere je kasneje izšel ruski [[fašizem]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=The KGB's goal, according to Yakovlev, was to allow the dissident movement to 'let off steam', but it quickly lost control of Pamyat. 'From Pamyat there grew a new generation of more extreme Nazi movements. In this way the KGB gave birth to Russian fascism.'}}</ref> Pomagal je napisati politični program za novo ustanovljeno Komunistično partijo Ruske federacije pod vodstvom Genadija Zjuganova.<ref name="Dunlop">{{Navedi časopis|last=John Dunlop|date=January 2004|title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics|url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/12596047/aleksandr-dugins-foundations-geopolitics|url-status=dead|journal=[[Demokratizatsiya (journal)|Demokratizatsiya]]|volume=12|issue=1|page=41|archive-url=https://web.archive.org/web/20140511230458/http://connection.ebscohost.com/c/articles/12596047/aleksandr-dugins-foundations-geopolitics|archive-date=2014-05-11}}</ref> === Publicistična kariera === Dugin je objavil leta 1997 ''Temelje geopolitike''; delo se je uporabljalo kot učbenik v Akademiji Generalštaba ruske vojske - na radarju politologov v ZDA,<ref name="HI01">{{Navedi splet|url=http://www.hoover.org/research/russias-new-and-frightening-ism|title=Russia's New—and Frightening—"Ism"|last=Dunlop|first=John B.|date=July 30, 2004|website=Hoover Institution|accessdate=12 October 2017}}</ref> kot so delo med drugim imenovali " ruski Manifest Destiny".<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2016/07/27/geopolitics-russia-mackinder-eurasia-heartland-dugin-ukraine-eurasianism-manifest-destiny-putin/|title=The Unlikely Origins of Russia's Manifest Destiny|website=Foreign Policy|accessdate=2017-10-23}}</ref> Leta 1997 je prav tako njegov članek "fašizem – brez meja in rdeč" razglasil prihod "pristnega, resničnega, radikalno revolucionarnega in doslednega fašističnega fašizma" v Rusijo. Prepričan je, da " nikakor niso rasistični in šovinistični vidiki [[Nacionalsocializem|Nacionalsocializma]] pogojevali narave njegove ideologije. Ekscesi te ideologije v Nemčiji so stvar izključno Nemcev{{Presledki}}... medtem ko ruski fašizem združuje naravni nacionalni konzervativizem s strastno željo po resničnih spremembah.<ref name="Andreas">{{Navedi novice|last=Andreas Umland|title=Will United Russia become a fascist party?|url=http://www.hurriyetdailynews.com/will-united-russia-become-a-fascist-party.aspx?pageID=438&n=will-united-russia-become-a-fascist-party-2008-04-15|work=[[Hürriyet Daily News]]|date=15 April 2008|authorlink=Andreas Umland}}</ref> "''[[Waffen-SS]]'' in še posebej znanstveni sektor te organizacij''e, Ahnenerbe'', " sta bila po njegovem "intelektualna oaza v okviru nacionalsocialističnega režima"."<ref name="Andreas" /> Dugin je kmalu začel objavljati revijo ''Elementi'', ki jo je začel s hvalo Francosko-belgijskemu avtorju Jean-[[:en:Jean-François_Thiriart|François Thiriart]], zagovorniku ''"evro-sovjetskega imperija, ki naj bi se raztezal od [[Dublin|Dublina]] do [[Vladivostok]]<nowiki/>a in bi se moral razširiti tudi na jug, saj potrebuje pristanišče na [[Indijski ocean|Indijskem Ocean]]<nowiki/>u''."<ref name="warq">{{Navedi knjigo|last=Allensworth|first=Wayne|title=The Russian Question: Nationalism, Modernization and Post-Communist Russia|date=1998|publisher=Rowman and Littlefield|location=Lanham, MD|page=251}}</ref> ''Elementi'', v katerih je Dugin dosledno izražal občudovanje za caristično in stalinistično Rusijo, [[Julius Evola|so tudi častili Juliusa Evolo]]. Dugin je sodeloval tudi s tednikom ''Den'' (Dan), ki ga je pred tem vodil Aleksander Prohanov.<ref name="Dunlop"/> === Ideologija === Dugin ne odobrava [[liberalizem|liberalizma]] zahoda, še posebno ne [[Hegemonija|hegemonije ZDA]].<ref name="BBC 2014">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/russian/russia/2014/06/140630_dugin_msu_university_dismissal|publisher=[[BBC Russian Service]]|date=30 June 2014|language=ru}}</ref> Izjavlja, da smo "na strani Stalina in Sovjetske zveze".<ref>{{Navedi splet|last=Иван Зуев|url=http://www.nakanune.ru/articles/16845|publisher=Nakanune.ru|language=ru|date=31 October 2012}}</ref> Imenuje se za konservativca:"''Mi konservativci želimo močno, trdno državo, želimo red in zdravo družino, pozitivne vrednote, krepitev pomena religije in cerkve v družbi"''. Dodaja: "''Želimo domoljubni radio, televizijo, domoljubne strokovnjake, domoljubne klube. Želimo medije, ki izražajo nacionalne interese''".<ref>{{Navedi splet|last=Дугин|url=http://www.nakanune.ru/articles/16946/|publisher=Nakanune.ru|language=ru|date=28 September 2012}}</ref> Po mnenju politologinje Marlene Laruelle bi miselnost Dugina, glavnega tvorca fašizma ''a-La-russe'', lahko opisali kot koncentrične kroge skrajno desnih ideologij, katerih jedro so politične in filozofske tradicije kot ezoterični nacizem, [[Tradicionalizem]]/[[Philosophia perennis|Perenializem]], nemška konservativna revolucija in evropska nova resnica.{{Sfn|Laruelle|2019|pp=95–96}} Dugin podpira misel [[Martin Heidegger|Martina Heideggerja]], predvsem njegov geo-filozofski koncept ''Daseina'' (eksistence). <ref name="DuginDaesin">{{Navedi splet|language=it|title=''Ereticamente'' intervista Aleksandr Dugin, a cura di Eduardo Zarelli|trans-title=''Ereticamente'' interviews Aleksandr Dugin, edited by Eduardo Zarelli|date=31 March 2018|accessdate=27 April 2020|website=Ereticamente.net|url=https://www.ereticamente.net/2018/03/ereticamente-intervista-aleksandr-dugin-a-cura-di-eduardo-zarelli.html|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803150104/https://www.ereticamente.net/2018/03/ereticamente-intervista-aleksandr-dugin-a-cura-di-eduardo-zarelli.html|url-status=dead}}</ref> Po Duginu predstavljajo sile [[Liberalizem|liberalne]] in [[Kapitalizem|kapitalistične]] zahodne civilizacije tisto, kar so [[Antična Grčija|stari Grki]] imenovali [[Hubris|''ὕβρις'' (hubris)]], "bistveno obliko titanizma" (proti-idealna oblika), ki nasprotuje nebesom ("idealna oblika - v smislu prostora, časa, bitja"). Z drugimi besedami, Zahod predstavlja "upor Zemlje proti Nebu". "Atomizirajočemu" univerzalizmu Zahoda Dugin postavlja kot nasprotje univerzalizem, izražen bogu, ki ga ljudje niso sposobni doumeti, in v politični ideji "imperija". <ref name="DuginDaesin" /> Vrednote kot demokracija, človekove pravice, individualizem itd. zanj niso univerzalne, temveč edinstvene za zahod. <ref>{{Navedi splet|date=5 May 2018|title=Did philosopher Alexander Dugin, aka "Putin's brain," shape the 2016 election?|url=https://www.salon.com/2018/05/05/did-philosopher-alexander-dugin-aka-putins-brain-shape-the-2016-election/}}</ref> ==== Evroazijanstvo, fašizem in pogledi na geopolitiko ==== Dugin se je zavzel za fašistična stališča,<ref name="Anton1">{{Navedi časopis|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2009|title=Aleksandr Dugin's Neo-Eurasianism: The New Right à la Russe|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|url-status=dead|journal=Religion Compass: Political Religions|volume=3|pages=697–716|doi=10.1111/j.1749-8171.2009.00158.x|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103021517/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|archive-date=3 November 2020|access-date=24 February 2015}}</ref><ref name="Ingram1">{{Navedi časopis|last=Ingram|first=Alan|date=November 2001|title=Alexander Dugin: geopolitics and neo-fascism in post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_political-geography_2001-11_20_8/page/1029|journal=[[Political Geography (journal)|Political Geography]]|volume=20|issue=8|pages=1029–1051|doi=10.1016/S0962-6298(01)00043-9}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2008|title=The Palingenetic Thrust of Russian Neo-Eurasianism: Ideas of Rebirth in Aleksandr Dugin's Worldview|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|url-status=dead|journal=[[Totalitarian Movements and Political Religions]]|volume=9|pages=491–506|doi=10.1080/14690760802436142|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918015508/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|archive-date=18 September 2020|access-date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=23 February 2015|title=Aleksander Dugin: Czekam na Iwana Groźnego|trans-title=Aleksander Dugin: I am waiting for Ivan the Terrible|url=http://www.fronda.pl/a/aleksander-dugin-czekam-na-iwana-groznego,45653.html?part=2|accessdate=27 April 2020|website=Fronda|pages=133|language=pl|quote=In [[Russian Orthodox]] christianity a person is a part of the Church, part of the collective organism, just like a leg. So how can a person be responsible for himself? Can a leg be responsible for itself? Here is where the idea of state, total state originates from. Also because of this, Russians, since they are Orthodox, can be the true fascists, unlike artificial Italian fascists: of Gentile type or their Hegelians. The true [[Hegelianism]] is Ivan Peresvetov – the man who in 16th century invented the ''[[oprichnina]]'' for [[Ivan the Terrible]]. He was the true creator of Russian fascism. He created the idea that state is everything and an individual is nothing.}}</ref> in teorijo ustanovitve "Evroazijskega imperija", sposobnega upreti se Zahodu pod vodstvom ZDA.<ref name="Anton1" /><ref name="Ingram1" /><ref>{{Navedi knjigo|last=Stephen Shenfield|title=Russian Fascism: Traditions, Tendencies, Movements|url=https://archive.org/details/russianfascismtr0000shen|publisher=[[M. E. Sharpe]]|year=2001|pages=[https://archive.org/details/russianfascismtr0000shen/page/195 195]}}</ref> Bil je organizator in prvi predsednik Narodne boljševiške stranke med letoma 1993 do 1998 (skupaj s [[Edvard Limonov|Edvardom Limonov]]<nowiki/>im), kasneje Nacionalne boljševiške fronte in Evrazijske stranke, ki je nato postala nevladno združenje. Duginova evrazijska ideologija je tako usmerjena v združitev vseh rusko govorečih narodov v eno samo državo s prisilnim teritorialnim razkosanjem preteklih republik Sovjetske zveze.<ref>{{Navedi splet|last=Robert Horvath|date=21 August 2008|title=Beware the rise of Russia's new imperialism|url=https://www.theage.com.au/politics/federal/beware-the-rise-of-russias-new-imperialism-20080820-3yw6.html?page=-1|accessdate=27 April 2020|website=[[The Age]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=8 August 2008|title=Вопросы к интервью – В ГОСТЯХ:Александр Дугин|trans-title=Questions for the interview – GUEST: Alexander Dugin|url=https://echo.msk.ru/programs/personalno/532383-echo/|accessdate=27 April 2020|website=[[Echo of Moscow]]|language=ru}}</ref> V začetku leta 1990 Dugin pri Nacionalni Boljševiški Fronti med drugim raziskoval korenine nacionalnih gibanj in dejavnosti podpiranja ezoteričnih skupin v prvi polovici 20.stoletja. Sodeloval je s Christian Bouchetom,<ref>The Ordo Templi Orientis Phenomenon. </ref><ref>Fr. Marsyas. </ref> takratnim članom francoskega ''Ordo Templi Orientis,'' in z njim gradil fašistična in integrativna interesna gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Evropa|Evropi]] in s tem približeval mednarodno politiko evrazijskim geopolitičnim konceptom Rusije. Dugin je dve leti preučeval geopolitične, semiotične in ezoterične teorije kontroverznega nemškega učenjaka Hermana Wirths (1885-1981), enega od ustanoviteljev nemškega ''Ahnenerbe''. Posledica tega je bila knjiga ''Hiperborejska Teorija'' (1993), v kateri je Dugin v veliki meri podprl Wirthove ideje kot možen temelj za svoje Evrazijanstvo.<ref>Aleksandr G. Dugin, ''Hyperborean Theory: The Experience of Ariosophical Research'' (''Giperboreiskaia teoriia: Opit ariosofskogo issledovaniia''), Moscow 1993. </ref> Očitno je to "''eden najobsežnejših povzetkov in del o Wirthu v katerem koli jeziku''".<ref>Jafe Arnold, ''[https://www.academia.edu/40386287/Mysteries_of_Eurasia_The_Esoteric_Sources_of_Alexander_Dugin_and_the_Yuzhinsky_Circle Mysteries of Eurasia: The Esoteric Sources of Alexander Dugin and the Yuzhinsky Circle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230405023917/https://www.academia.edu/40386287/Mysteries_of_Eurasia_The_Esoteric_Sources_of_Alexander_Dugin_and_the_Yuzhinsky_Circle |date=2023-04-05 }}'', Research Masters Thesis, Amsterdam 2019, p. 72-73.</ref> Po besedah moldavskega antropologa Leonida Mosionjnika so se Wirthove odkrito divje ideje zelo dobro prilegle v ideološko praznino po propadu komunizma, liberalizma in demokracije.<ref>Highly critical of Dugin's enthousiasm for Wirth: Leonid A. Mosionjnik, ''Technology of the Historical Myth'' (''[https://books.google.nl/books?id=K05TDwAAQBAJ&pg=PA96 Tekhnologiya istoricheskogo mifa]''), Saint Petersburg 2012, p. 95-102 et passim ([https://histrf.ru/biblioteka/b/tiekhnologhiia-istorichieskogho-mifa here for download]).</ref> Dugin je zagovarjal tudi legendo, da je Wirth napisal pomembno knjigo o zgodovini judovskega ljudstva in o Stari zavezi, tako imenovano ''Palestinabuch,'' ki bi lahko spremenila svet, ko je ne bi ukradli.<ref>Aleksandr G. Dugin, 'Herman Wirth: In Search of the Holy Grail of Meanings' (''[http://arcto.ru/article/120#14 German Virt: v poiskakh Sviatogo Graalia smislov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200407202220/http://arcto.ru/article/120#14 |date=2020-04-07 }}'') (1998), in: Ibidem, ''Philosophy of Traditionalism'' (''[http://hadit.ru/wp-content/uploads/2018/08/filosofiya_traditcionalizma.pdf Filosofiia Traditsionalizma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924180343/http://hadit.ru/wp-content/uploads/2018/08/filosofiya_traditcionalizma.pdf |date=2020-09-24 }}''), Moscow 2002, p. 135-167, 162.</ref>Na Duginove ideje, zlasti ideje o ''"t[[Turška ljudstva|urško]]-[[Slovani|slovansk]]<nowiki/>em zavezništvu v Evroazijski sferi"'' so začeli postajati pozorni v nekaterih nacionalističnih krogih v Turčiji, predvsem med domnevnimi člani mreže Ergenekon, ki je predmet odmevnega sodnega procesa zaradi obtožb zarote.  Duginova evrazijska ideologija je bila povezana tudi na njegovo pristajanje doktrin [[Tradicionalizem|Tradicionalistične šole]] - Duginova tradicionalistična prepričanja so predmet študije v dolžini knjige J. Heiserja, ''Ameriški imperij je treba uničiti—Aleksander Dugin in nevarnosti imanentizirane Eshatologije.''<ref name="Heiser">{{Navedi knjigo|last=James D. Heiser|title=The American Empire Should Be Destroyed: Alexander Dugin and the Perils of Immanentized Eschatology|date=May 2014|publisher=Repristination Press|isbn=978-1891469435}}</ref> Dugin se zavzema tudi za rusko-arabsko zavezništvo.<ref>{{Navedi novice|last=Megah Stack|date=4 September 2008|title=Russian nationalist advocates Eurasian alliance against the U.S.|work=[[Los Angeles Times]]|location=California|url=http://www.latimes.com/world/la-fgw-dugin4-2008sep04-story.html|accessdate=26 August 2016}}</ref><blockquote>Načeloma, ostajata Evrazija in naš prostor, osrednja Rusija, srčika nove anti-buržuazne, proti-amerikanskje revolucije {{nbsp}}... Novi [[Ruski imperij| Eurazijski imperij]] bo zgrajen na temeljnem načelu skupnega sovražnika: na odkanjanju atlanticizma, strateškem nadzoru nad ZDA in uporu, da bi liberalne vrednote prevladale nad nami. Ta skupni civilizacijski impulz bo osnova politične in strateške unije. ''Basics of Geopolitics'' </blockquote>Prerojena Rusija naj bi po Buginovem konceptu (Charles Clover v ''Financial Times)'' bila nekoliko predelana različica Sovjetske zveze z odmevi ''[[1984 (roman)|Orwelovega]] 1984'' , z Evrazijo kot eno od treh super držav velikosti celine, Vzhodno Azijo in Oceanijo kot drugima dvema, v stalnem konfliktu med sebod.<ref name="Clover"/> V evro-azijski sferi javnega diskurza pomeni totalitarna komunistična politika, ki jo v več kot tri desetletja zastopajo različne mednarodne skupine, "''za Rusijo'' o''bliko ponovne integracije postsovjetskega okolja v Evro-azijsko vplivno sfero''".<ref>{{Navedi splet|last=RAND|date=2017|title=Russian Views of the International Order|url=https://www.rand.org/pubs/research_reports/RR1826.html|accessdate=21 November 2017}}</ref> Severnoameriški program "''sodeluje s široko paleto partnerjev iz vseh sektorjev civilne družbe"'' in "ga podpirajo nepovratna sredstva, mediji, regionalne pobude in tesno sodelovanje".<ref>{{Navedi splet|last=OSF|title=Eurasia Program|url=https://www.opensocietyfoundations.org/about/programs/eurasia-program|accessdate=21 November 2017}}</ref> ==== Rusko pravoslavje in rodnoverstvo ==== Dugina je pri šestih letih v [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski Pravoslavni]] cerkvi Mičurinskega krstila njegova prababica Elena Mihajlovna Kargalceva. Od leta 1999 je uradno vstopil v podružnico Starovercev, rusko versko gibanje, ki je zavrnilo 1652-1666 reforme uradne [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Pravoslavne Cerkve]].{{Sfnp|Laruelle|2006}} Duginova evroazijska filozofija dolguje veliko t[[Tradicionalizem|radicionalnemu Integralizmu]] in ''Nouvelle Droite'' gibanjem in kot taka odmeva Neopaganizem,{{Sfnp|Laruelle|2006}} kategorijo, ki v tem okviru pomeni gibanje [[Staroverstvo|''Slovanska Domača Vera'']] (Rodnoverstvo). Duginovo Evroazijstvo pogosto navajajo kot pripadnost istemu spektru teh gibanj,<ref>[[Marat Shterin]] (2016). </ref> poleg tega tudi vplivajo nanj [[Hermetizem|hermetične]], [[Gnosticizem|Gnostične]] in Vzhodne tradicije.{{Sfnp|Laruelle|2006}} Sam poziva, da naj se razvoj "Vzhodne teologije in mističnih tokov" nasloni na Četrto Politično Teorijo.<ref>Aleksandr Dugin. </ref> Po Marlene Laruelle nagnjenje k Staroverstvu Duginu omogoča, da stoji med poganstvom in pravoslavnim krščanstvom, ne da bi formalno sprejel ne eno ne drugo. Njegova izbira ni paradoksalna, saj je po njegovem mnenju - v luči Ren Russell Guenona - rusko pravoslavje in še posebej staroverci so ohranili ezoterični in pristni značaj, ki se je v zahodnem krščanstvu popolnoma izgubil. Kot taka se lahko Ruska pravoslavna tradicija združi z Neopaganizmom in tako gosti "nacionalistične sile Neopaganizma, ga zasidra na ruska tla in ga loči od dveh drugih krščanskih izpovedi".{{Sfnp|Laruelle|2006}} === Politične stranke === ==== Evrazijska Stranka ==== Evrazijska Stranka, ki zastopa novo-evrazijske ideje, se je ustanovila aprila 2001. Za Dugina poročajo, da je bil ustanovitelj skupine. Dejal je, da bo gibanje poudarilo kulturno raznolikost v ruski politiki in nasprotovalo "globalizaciji v ameriškem slogu in se uprlo tudi vrnitvi k komunizmu in nacionalizmu." Uradno je Ministrstvo za pravosodje stranko 31. maja 2001 priznalo.<ref name="Dunlop"/> Stranka Evrazija naj bi imela podporo v nekaterih vojaških krogih in s strani voditeljev [[Ruska pravoslavna Cerkev|Pravoslavne krščanske]] vere v Rusiji; stranka upa, da bo igrala ključno vlogo pri reševanju [[Čečenija|Čečenskega]] problema in pripravila temelje za Duginov cilj ruskega strateškega zavezništva z evropskimi in bližnjevzhodnimi državami, predvsem z Iranom. [[Slika:New_Horizons_International_Conference_01.jpg|sličica|250x250_pik|Aleksander Dugin na mednarodni konferenci "Novo obzorje" maja 2018 v Mashadu, [[Iran]]]] Leta 2005 je Dugin ustanovil Evroazijsko Mladinsko Zvezo Rusije kot mladinsko krilo mednarodnega Evrazijskega Gibanja.<ref name="The Daily Beast">{{Navedi novice|title=Alexander Dugin: The Crazy Ideologue of the New Russian Empire|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/04/02/alexander-dugin-the-crazy-ideologue-of-the-new-russian-empire.html|work=The Daily Beast|date=4 February 2014|last=Shynkarenko|first=Oleg}}</ref> ==== Nacionalna boljševiška stranka ==== Leta 1992 je [[Edvard Limonov]] ustanovil Nacionalno boljševiško fronto (NBF) z združenjem šestih manjših skupin.<ref>Lee, p. 314</ref> Aleksander Dugin je bil med najzgodnejšimi člani in je bil ključnega pomena pri prepričevanju Limonova, da vstopi v politiko. Leta 1993 je podpisal izjavo o ustanovitvi stranke.<ref>{{Navedi splet|date=21 September 2008|title=Нацбол.ру - Нацбол должен знать - Декларация о создании НБП|url=http://www.nazbol.ru:80/rubr28/index0/249.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080921193029/http://www.nazbol.ru/rubr28/index0/249.html|archivedate=21 September 2008|accessdate=2 September 2018}}</ref> Stranka je prvič pritegnila pozornost leta 1992, ko so dva člana aretirali zaradi posedovanja bomb. Incident je NBP dal priliko za bojkot proti zahodnemu blagu.<ref>Lee, p. 320</ref> NBF je združil moči z Nacionalno Fronto Odrešenja (široka koalicija ruskih komunistih in nacionalistov).<ref>Lee, p. 321</ref> Leta 1998 je Dugin zapustil NBP zaradi nesporazumov z drugimi člani stranke.<ref>{{Navedi splet|title=ВОС|url=http://w-o-s.ru/visual/nazboli/index.html|accessdate=2 September 2018|website=w-o-s.ru|archive-date=2018-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180916095433/http://w-o-s.ru/visual/nazboli/index.html|url-status=dead}}</ref> Posledica je bila, da se je stranka premaknila na levo v ruskem političnem spektru, člani stranke pa so Dugina in njegovo skupino obsodili za fašiste.<ref name="radioliberty">{{Navedi splet|last=Yasmann|first=Victor|date=29 April 2005|title=Russia: National Bolsheviks, The Party Of 'Direct Action'|url=https://www.rferl.org/a/1058689.html|accessdate=15 November 2018|website=Radio Free Europe Radio Liberty|quote=For this mobilization, the NBP used a bizarre mixture of totalitarian and fascist symbols, geopolitical dogma, leftist ideas, and national-patriotic demagoguery.}}</ref> === Stališče do Ukrajine in vloga v ruski politiki === Dugin podpira Putina in njegovo zunanjo politiko, vendar je nasprotoval ekonomski politiki ruske vlade. Njegov citat iz leta 2007: "''Putinovih nasprotnikov ni več in če obstajajo, so duševno bolni in jih je treba poslati na klinični pregled. Putin je povsod, Putin je vse, Putin je absoluten, in Putin je nepogrešljiv''" je na listi laskanj pri bralcih ''Komersanta'' pristal na drugem mestu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.kommersant.ru/Tests/Test10.aspx|trans-title=Who will praise him better than the rest|language=ru|work=Kommersant|date=2007|accessdate=24 March 2016}}</ref> V [[Moskovski kremelj|Kremlju]], Dugin predstavlja "vojno stranko", vejo znotraj vodstva nad Ukrajino.<ref name="Jensen">{{Navedi splet|last=Donald N. Jensen|title=Are the Kremlin Hardliners Winning?|url=http://imrussia.org/en/analysis/world/2041-are-the-kremlin-hardliners-winning|publisher=[[Institute of Modern Russia]]|date=1 October 2014|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006064911/http://imrussia.org/en/analysis/world/2041-are-the-kremlin-hardliners-winning|url-status=dead}}</ref> Dugin je avtor Putinove pobude za priključitev Krima k Rusiji.<ref name="Newman">{{Navedi novice|last=Dina Newman|title=Russian nationalist thinker Dugin sees war with Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-28229785|work=[[BBC News]]|date=10 July 2014}}</ref> Menil je, da je vojna med Rusijo in Ukrajino neizogibna in pozval Putina, naj začne z [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]].<ref name="Newman" /> Dugin je dejal: "ruska renesansa se lahko ustavi le v Kijevu."<ref name="За Ахметова">{{Navedi splet|last=Александр Дугин|url=http://www.nakanune.ru/news/2014/5/21/22353563/|publisher=Nakanune.ru|language=ru|date=21 May 2014}}</ref> Med proruskim konfliktom v Ukrajini leta 2014, Dugin je bil v rednih stikih s [[Donbaška vojna|proruskimi separatističnimi uporniki]].<ref name="DOUPOU">{{Navedi novice|last=Ben Hoyle|title=Putin accused of betraying and abandoning Ukraine separatists|url=http://www.theaustralian.com.au/news/world/putin-accused-of-betraying-and-abandoning-ukraine-separatists/story-fnb64oi6-1226976223365|work=[[The Australian]]|date=3 July 2014}}</ref> Svoje stališče je opisal kot ''"brezpogojno pro-DPR in pro-LPR''".<ref name="lenta.ru">{{Navedi splet|url=http://lenta.ru/news/2014/06/27/dugin/|title=Ректор МГУ уволил Александра Дугина|website=lenta.ru|accessdate=29 March 2018}}</ref> Klic na ''skype'', objavljen na YouTube, ga kaže, kako daje navodila separatistom Južne in vzhodne Ukrajine ter deli nasvete Ekaterini Gubarev - njen mož Pavel Gubarev se je razglasil za guvernerja Regije Donetsk, nakar ga je Varnostna služba Ukrajine aretirala.<ref name="The Daily Beast"/> 31.Marca 2014 je bil aretiran Oleg Bahtijarov, član Eurasijske Mladinske zveze Rusije, ki jo je ustanovil Dugin.<ref name="The Daily Beast" /> Po podatkih ukrajinske varnostne službe je pripravil skupino približno 200 ljudi, da zasedejo parlament in druge vladne stavbe.<ref name="The Daily Beast" /> Dugin je izjavil, da je razočaran nad [[Vladimir Putin|Putinom]], češ da med Ukrajinsko [[Donbaška vojna|ofenzivo v začetku julija 2014]] ni podprl proruskih upornikov.<ref name="DOUPOU"/> Avgusta 2014 je Dugin pozval k izkoreninjenju ukrajinske identitete.<ref name="FT150128">{{Navedi novice|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/0/a87747de-a713-11e4-b6bd-00144feab7de.html|title=Alarm bells ring over Syriza's Russian links|first=Sam|last=Jones|first2=Kerin|last2=Hope|first3=Courtney|last3=Weaver|work=[[Financial Times]]|date=28 January 2015}}</ref> Po Halji Koinašu (Harkovska Skupina Za Varstvo Človekovih Pravic) je Duginova ''"Evrazijska ideologija"'' nedvomno vplivala na dogodke v vzhodni Ukrajini in na rusko invazijo na Krim.<ref>{{Navedi splet|last=Halya Coynash|title=Intrigue over 'dismissal' of Putin's ideologue, Alexander Dugin|url=http://khpg.org.ua/en/index.php?id=1404029911|publisher=[[Kharkiv Human Rights Protection Group]]|date=2 July 2014}}</ref> Po mnenju Vincenta Jauverta je Duginova radikalna ideologija postala osnova za notranjo in zunanjo politiko ruskih oblasti.<ref name="Jauvert">{{Navedi novice|last=Vincent Jauvert|title=Le Raspoutine de Poutine|url=http://tempsreel.nouvelobs.com/ukraine-la-revolte/20140503.OBS6009/le-raspoutine-de-poutine.html|work=[[Le Nouvel Observateur]]|date=3 May 2014|language=fr|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006115920/http://tempsreel.nouvelobs.com/ukraine-la-revolte/20140503.OBS6009/le-raspoutine-de-poutine.html|url-status=dead}}</ref> "Splača se prisluhniti Duginu, čer želiš razumeti, kakšno usodo Kremelj pripravlja svoji državi in celotni Evropi."<ref name="Jauvert" /> Ukrajina je Duginu junija 2006 za pet let prepovedala vstop,<ref name="СБУ">{{Navedi splet|date=20 October 2007|trans-title=The Security Service of Ukraine identified persons who outraged Ukraine's state symbols on the mountain of Hoverla|url=http://newvv.net/politics/ukraine/188184.html|language=ru}}</ref> Kijev pa ga je leta 2007 razglasil za ''[[persona non grata]]''.<ref name="Laruelle">{{Navedi splet|last=Marlène Laruelle|date=3 September 2008|title=Neo-Eurasianist Alexander Dugin on the Russia–Georgia conflict|url=http://www.cacianalyst.org/?q=node/4928|publisher=Central Asia-Caucasus Institute Analyst}}</ref> Njegova evroazijska Mladinska zveza je bila v Ukrajini prepovedana.<ref name="СБУ" /> Leta 2007 je Varnostna služba Ukrajine identificirala osebe Evrazijske mladinske Unije, krive za [[:uk:вандалізм на Говерлі 2007 року|vandalizem na gori Hoverli leta 2007]]: povzpeli so se na [[Hoverla]], najvišjo goro Ukrajine, posneli, kako žagajo grb Ukrajine, in naslikali emblem Evroazijske Mladinske zveze na spominskem simbolu Ustava Ukrajine.<ref name="СБУ" />ko je prispel na Mednarodno Letališče Simferopol junija 2007 so ga izgnali nazaj v Rusijo.<ref>{{Navedi splet|last=Andreas Umland|authorlink=Andreas Umland|date=14 June 2007|title=Vitrenko's flirtation with Russian "Neo-Eurasianism"|url=http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/vitrenkos-flirtation-with-russian-neo-eurasianism-26787.html|website=[[Kyiv Post]]|type=op-ed}}</ref> Pred [[Rusko-gruzijska vojna|izbruhom vojne]] med Rusijo in Gruzijo leta 2008, je Dugin obiskal Južno Osetijo in napovedal: "''naše čete bodo zasedle gruzijsko prestolnico Tbilisi, celotno državo in morda celo Ukrajino in polotok Krim, ki je zgodovinsko del Rusije''."<ref>{{Navedi novice|date=25 August 2008|title=Road to War in Georgia: The Chronicle of a Caucasian Tragedy|work=[[Der Spiegel]]|url=http://www.spiegel.de/international/world/road-to-war-in-georgia-the-chronicle-of-a-caucasian-tragedy-a-574812.html}}</ref> Nato je dejal, da se Rusija "''ne bi smela ustaviti pri osvoboditvi Južne Osetije, ampak bi se morala naprej''", in ''"nekaj podobnega moramo ukreniti v Ukrajini''."<ref name="Interview">{{Navedi splet|last=Alexander Dugin|date=8 August 2008|title=Interview|url=http://www.echo.msk.ru/programs/personalno/532383-echo/|publisher=[[Echo of Moscow]]|language=ru}}</ref> Leta 2008 je Dugin izjavil, da bi morala Rusija ponoviti Gruzijski scenarij v Ukrajini, to je jo napasti.<ref>{{Navedi splet|last=Ірина Біла|date=10 September 2008|url=http://www.radiosvoboda.org/content/article/1197679.html|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=uk}}</ref> Septembra 2008 po rusko-gruzijski vojni ni skrival jeze na Putina, ki si "''ni upal pasti drugega čevlja''" in "''obnoviti imperija''".<ref name="Jauvert"/> 10. oktobra 2014 je Dugin dejal: "''Šele po obnovi Velike Rusije, to je [[Evrazijska ekonomska unija|Evrazijska Unija]], lahko postanemo verodostojen svetovni igralec. Zdaj so se ti procesi zelo upočasnili. Ukrajinski maidan je bil odziv zahoda na napredovanje ruske integracije.''"<ref name="Медведева">{{Navedi splet|last=Татьяна Медведева|url=http://portal-kultura.ru/articles/person/64670-aleksandr-dugin-nuzhno-borotsya-s-shestoy-kolonnoy/|website=Газета "Культура"|language=ru|date=10–16 October 2014}}</ref> Protestno gibanje [[Evromajdan]] je opisal kot državni udar, ki so ga izvedle ZDA: "''Amerika želi vojno proti Rusiji voditi ne na svojo roko, temveč z prek Ukrajincev. ZDA so v času majdana izvedle državni udar za namen te vojne. ZDA so spravile neonacistične rusofobe na oblast za namen te vojne''."<ref>{{Navedi novice|last=Руслан Горевой|url=http://versia.ru/articles/2014/jun/30/na_poroge_voyny|work=Газета "Версия"|issue=24|date=30 July 2014|language=ru}}</ref> Dugin je dejal, da je Rusija glavna gonilna sila v trenutnih dogodkih v Ukrajini: "''Rusija vztraja pri svoji suverenosti, pri svoji svobodi in odgovarja na izzive, k jim je bila izpostavljena, na primer v Ukrajini''. Rusija poskuša integrirati postsovjetski prostor{{Presledki}}..."<ref name="Медведева" /> Kot pravi Izraelski politolog Vjačeslav Lihačov, "''če resno vzamemo dejstvo, da je nekdo kot Aleksander Dugin ideolog cesarskega galopa za Zahod, potem lahko sklepamo, da se Rusija do Atlantskega oceana ne bo ustavila''."<ref>{{Navedi splet|last=Юрій Савицький|url=http://www.radiosvoboda.org/content/article/26599384.html|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=uk|date=22 September 2014}}</ref> 9.julija 2014 je Dugin na svojem Facebook računu napisal [[Križan deček|lažen prispevek]], po katerem naj bi Ukrajinci 6-letnega otroka pribili na oglasno desko in ustrelili pred materinimi očmi.<ref name="Епифанова">{{Navedi novice|last=Мария Епифанова|url=http://www.novayagazeta.ru/politics/64440.html|work=[[Novaya Gazeta]]|issue=77|date=16 July 2014|language=ru|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080712/http://www.novayagazeta.ru/politics/64440.html|url-status=dead}}</ref> 16. Julija 2014, ''Nova Gazeta'' je predvajala video prispevek svojega dopisnika Eugena Feldmana na sprehodu po glavnem trgu v Slovjansku, sprašujoč lokalne stare ženske, če so slišale za umor otroka. Rekle so, da se tak dogodek ni zgodil.<ref name="Епифанова" /> Spletna stran Change.org je gostila peticijo državljanov, ki so zahtevali "celovito preiskavo z identifikacijo vseh oseb, ki so bile vpletene v to izmišljotino"<ref name="Епифанова" /> 2. oktobra 2014 je Dugin opisal razmere v Donbasu:" ''The humanitarna kriza že dolgo divja na ozemlju Novorosije. Beguncev v Ruski federaciji je že do milijon, če ne več. Velik del prebivalcev DPR in LPR se je preprosto preselil v tujino''."<ref name="заговор">{{Navedi splet|last=Александр Дугин|url=http://www.nakanune.ru/articles/19518/|publisher=Nakanune.ru|date=2 October 2014|language=ru}}</ref> Konec oktobra 2014 je Dugin separatistom svetoval, da vzpostavijo diktaturo v Novorosiji toliko časa, dokler ne zmagajo v spopadu.<ref>{{Navedi splet|url=http://joinfo.ua/politic/1041112_Novosti-Novorossii-dostizheniya-pobedi-Dugin.html|publisher=Joinfo.ua|language=ru|date=29 October 2014|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20141101182957/http://joinfo.ua/politic/1041112_Novosti-Novorossii-dostizheniya-pobedi-Dugin.html|url-status=dead}}</ref> ==== Odnosi z radikalnimi skupinami v drugih državah ==== Dugin je vzpostavil stik s francoskim skrajno desničarskim mislecem [[Alain de Benoist]]<nowiki/>om leta 1990.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Before being introduced to Alexander Dugin in June 1990, the French writer Alain de Benoist had never really gone out of his way to meet Russians, and they had never really gone out of their way to meet him.}}</ref> Približno v istem času je spoznal tudi Belgijca Jean-Franoisa in Lacostea.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Another radical Dugin courted was Jean-François Thiriart, an eccentric Belgian optician, who was a proponent of National Bolshevism and a European empire stretching from Vladivostok to Dublin{{nbsp}}... Dugin also met Yves Lacoste, publisher of Hérodote, a journal devoted to geopolitics, who appears to have been an adviser to various French political figures.}}</ref> Leta 1992 je v Rusijo povabil nekatere evropske skrajno desne osebnosti, ki jih je bil pred tem srečal.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Dugin travelled extensively in Europe. He spoke at a colloquium organized by de Benoist, and appeared on Spanish TV and at various conferences. In 1992 he would ultimately invite his new cohort of European far-rightists to Moscow, where they met some of Dugin's new patrons, who – they were surprised to realize – included quite a few military men.}}</ref> Pripeljal je tudi člane Jobbik in Zlata Zora v Rusijo, da bi okrepili svoje vezi z državo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ&q=war+for+eternity|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=58|language=en}}</ref> Po knjihi ''Vojna za večnost'' Benjamina R. Teitelbauma sta ste Dugin in Steve Bannon srečala v [[Rim|Rimu]] leta 2018 na razpravi o geopolitičnih odnosih Rusije z ZDA in Kitajsko ter o tradicionalistični filozofiji.<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ&q=war+for+eternity|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=1–2|language=en}}</ref> Dugin je razvil tudi stike s skrajno desnimi in skrajno levimi strankami v Evropski uniji, tako s Syrizo v Grčiji, Atako v Bolgariji, Svobodno stranko Avstrije in Front National v Franciji, v želji, da bi vplival na politiko EU do Ukrajine in Rusije.{{R|FT150128}}<ref name="RFE150128">{{Navedi novice|last=Coalson|first=Robert|date=28 January 2015|title=New Greek Government Has Deep, Long-Standing Ties With Russian 'Fascist' Dugin|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|url=http://www.rferl.org/content/greek-syriza-deep-ties-russian-eurasianist-dugin/26818523.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Shekhovtsov|first=Anton|date=28 January 2015|title=Aleksandr Dugin and Greece's SYRIZA Connection|url=http://www.interpretermag.com/aleksandr-dugin-and-greeces-syriza-connection/|website=The Interpreter Magazine|accessdate=2022-02-13|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924035604/http://www.interpretermag.com/aleksandr-dugin-and-greeces-syriza-connection/|url-status=dead}}</ref><ref>Mehmet Ulusoy: "Rusya, Dugin ve‚ Türkiye'nin Avrasyacılık stratejisi" ''Aydınlık'' 5. </ref> Dugin je tesno povezan tudi z izraelskim novinarjem Avigdor Eskin, ki je prej služil v upravnem odboru Duginove stranke Evrazija.<ref>{{Navedi knjigo|title=Black Wind, White Snow|url=https://archive.org/details/blackwindwhitesn0000clov|first=Charles|last=Clover|page=[https://archive.org/details/blackwindwhitesn0000clov/page/240 240]|publisher=Yale University Press|year=2016}}</ref> === Peta kolona === Tipično retoriko o [[Peta kolona|peti koloni]] kot tujih agentih Dugin uporablja za politične obtožbe v številnih publikacijah. V intervjuju za leto 2014, ki ga je objavil ''Vzgljad'' in ''Komsomolskaja Pravda'', pravi: "''Vodi se velik boj. In seveda ima Evropa svoj peto kolono.... In če jih imamo sedel križem rok in delaš grde stvari na Dozhd, V Evropi resnično prevladuje in vlada peta kolona v polnem razmahu. To je ena in ista finta ZDA''"<ref name="великая война">{{Navedi novice|last=Петр Акопов|url=http://www.vz.ru/politics/2014/2/20/672632.html|work=[[Vzglyad (newspaper)|Vzglyad]]|date=20 February 2014|language=ru}}</ref><ref name="KP">{{Navedi novice|url=http://www.kp.ru/daily/26197.4/3084361/|work=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=20 February 2014|language=ru}}</ref> Vidi ZDA za vsako sceno, tako tudi za rusko peto kolono; po njegovi izjavi "''nevarnost naše pete kolone ni v tem, da bi bile močna, vredne vi vredna omembe, ampak najel jih je največji "boter" sodobnega sveta—ZDA. Zato so učinkoviti, delujejo, poslušajo jih, lahko si privoščijo vse, ko imajo za seboj svetovno silo''."<ref name="великая война" /><ref name="KP" /> Ameriško veleposlaništvo vidi kot središče za financiranje in vodenje pete kolone in zatrjuje: "''vemo, da peta kolona prejema denar in navodila ameriškega veleposlaništva.''"<ref name="заговор"/> Po Duginu je peta kolona podprla razpad [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]], prevzela oblast pod [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] in vladala nad Rusijo kot politično-ekonomska in kulturna elita do 2000; peta kolona je režim liberalnih reformatorjev iz 1990-ih in v njej so nekdanji ruski oligarhi Vladimir Gusinski, Boris Berezovski, pa nekdanji vladni uradniki Mihail Kasjanov, [[Boris Jefimovič Nemcov|Boris Nemcov]], Vladimir umetniški, kulturni in medijski delavci,<ref name="Шестая">{{Navedi novice|last=Александр Дугин|url=http://vz.ru/opinions/2014/4/29/684247.html|work=[[Vzglyad (newspaper)|Vzglyad]]|date=29 April 2014|language=ru}}</ref> pa Odmev Moskve, Ruska državna univerza za humanistične vede, najvišje vrste Nacionalne raziskovalne univerze višje Ekonomske šole, pomemben del učiteljev. Moskovski državni inštitut za mednarodne odnose in manjšinski del učiteljev [[Državna univerza v Moskvi|Moskovske Državne Univerze]].<ref>{{Citat|last=Александр Дугин|trans-title=The fifth column and liberal ideology: an anomaly of permissiveness|url=http://eurasiainform.md/pyataya-kolonna-i-liberalnaya-ideologiya-anomaliya-vsedozvolennosti-aleksandr-dugin.html|publisher=Eurasiainform.md|language=ru|date=24 March 2014|access-date=4 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140729212858/http://eurasiainform.md/pyataya-kolonna-i-liberalnaya-ideologiya-anomaliya-vsedozvolennosti-aleksandr-dugin.html|archivedate=29 July 2014}}</ref> Dugin predlaga, da se peti koloni odvzame rusko državljanstvo in skupino deportira iz Rusije: "''menim, da je treba peto kolono deportirati in jim odvzeti državljanstvo.''"<ref name="Макаревич">{{Navedi splet|last=Елена Янкелевич|url=http://riafan.ru/56800-andrey-makarevich-pyataya-kolonna-ili-zhertva-travli/|publisher=Riafan.ru|language=ru|date=18 August 2014|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006081007/http://riafan.ru/56800-andrey-makarevich-pyataya-kolonna-ili-zhertva-travli/|url-status=dead}}</ref> Vendar je Dugin leta 2007 trdil: "''nasprotnikov Putinove politike ni več in če že obstajajo, so duševno bolni in jih je treba poslati na profilaktični zdravstveni pregled''."<ref>{{Navedi novice|last=Максим Соколов|trans-title=Putin is absolute|url=http://izvestia.ru/news/329407|work=[[Izvestia]]|date=5 October 2007|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Григорий Пасько|year=2007|script-title=ru:Шизофрения, или Будьте здоровы!|trans-title=Schizophrenia, or To your health!|url=http://index.org.ru/journal/27/pask27.html|journal=[[Index on Censorship]]|language=ru|issue=27}}</ref> Leta 2014 je Dugin v intervjuju za ''Der Spiegel'' potrdil je, da meni, da so nasprotniki Putina duševno bolni.<ref name="Neef"/> Dugin je v eni od svojih publikacij uvedel izraz ''šesta kolona'' in jo opredelil kot "peto kolono, ki se samo pretvarja, da je nekaj drugega",<ref name="Шестая"/> to je tiste, ki so naklonjeni Putinu, vendar zahtevajo, da se zavzema za liberalne vrednote (v nasprotju z liberalno peto kolono, ki je posebej proti Putinu). Med postopkom 2014 rusko vojaško intervencijo v Ukrajini je Dugin dejal, da se je vsa ruska šesta kolona odločno bila za ukrajinskega oligarha Rinat Akhmetova.<ref name="За Ахметова"/> Kot trdi, " ''se moramo boriti proti peti in šesti koloni''."<ref name="Медведева"/> Rusko-ameriški umetnik Mihail Čemjakin pravi, da Dugin "šesto kolono" izumlja. "Kmalu bo verjetno na vrsti že sedma. "''Peto kolono" se lahko razume. To smo mi, inteligenca, ničvredni, umazani, beremo [[Albert Camus|Camus]]<nowiki/>a. "šesta kolona" pa je po njegovem mnenju bolj nevarna, ker gre za osebno okolje Vladimirja Putina. Ta pa je naiven in ničesar ne razume. Po Duginu mu lahko ukaže, koga naj se ustreli in koga naj se zapre. Mogoče, Kudrina in morda, [[Dimitrij Medvedjev|Medvedjev]]<nowiki/>a''{{Presledki}}..."<ref>{{Navedi splet|last=Виктор Резунков|url=http://www.svoboda.org/content/article/26646237.html|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=ru|date=20 October 2014}}</ref> Po mnenju Dugina bi bilo treba celoten Internet prepovedati: "''mislim, da je Internet kot tak, kot pojav, vredno prepovedati, ker nikomur ne daje nič dobrega''."<ref>{{YouTube|74QT-Wcgjbs|God is against Internet (Dugin's speech in Russian)}}</ref> Junija 2012 je Dugin na predavanju dejal, da sta kemija in fizika demonski znanosti in da se morajo vsi pravoslavni Rusi po zgledu Irana in Severne Koreje združiti okoli predsednika Rusije v zadnji bitki med dobrim in zlim.<ref name="Гольянов">{{Navedi splet|last=Владислав Гольянов|url=http://www.baltinfo.ru/2012/06/13/Vladimir-Puti-kak-spasitel-ot-sataninskogo-Zapada-284483|publisher=Baltinfo.ru|language=ru|date=13 June 2012|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027053625/http://www.baltinfo.ru/2012/06/13/Vladimir-Puti-kak-spasitel-ot-sataninskogo-Zapada-284483|url-status=dead}}</ref> Dodal je: ''"če se želimo osvoboditi zahoda, se moramo znebiti učbenikov fizike in kemije''."<ref name="Гольянов" /> Dugin je svoje stališče do ukrajinskega konflikta označil za "''neomejno nasprotovanje hunti in ukrajinskemu nacizmu, ki uničujeta mirne civiliste''", pa tudi kot zavračanje liberalizma in ameriške hegemonije.<ref name="lenta.ru"/> === Izguba vodstva oddelka === Med vojno v Ukrajini je Dugin izgubil tudi ponujeno mesto vodje Oddelka za sociologijo mednarodnih odnosov Fakultete za sociologijo [[Državna univerza v Moskvi|Moskovske Državne Univerze]] (medtem ko je namestnik vodje od leta 2009).<ref name="DOUPOU"/><ref name="Fitzpatrick2014">{{Navedi novice|last=Fitzpatrick|first=Catherine A|title=Russia This Week: Dugin Dismissed from Moscow State University? (23–29 June). Entry at 2002GMT|url=http://www.interpretermag.com/russia-this-week-what-will-be-twitters-fate-in-russia/|accessdate=12 January 2015|work=The Interpreter|date=27 June 2014|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219213049/http://www.interpretermag.com/russia-this-week-what-will-be-twitters-fate-in-russia/|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je peticijo z naslovom ''"zahtevamo razrešitev profesorja Fakultete za sociologijo MSU A. G. Dugina''!" podpisalo več kot 10.000 ljudi in poslalo rektorju MSU Viktorju Sadovničijusu.<ref>{{Navedi splet|title=Требуем увольнения профессора факультета социологии МГУ А. Г. Дугина!|url=https://www.change.org/p/ректору-мгу-им-ломоносова-академику-в-а-садовничему-требуем-увольнения-профессора-факультета-социологии-мгу-а-г-дугина|publisher=[[Change.org]]|year=2014}}</ref> Peticija se je začela po Duginovem intervjuju, v katerem je dejal v zvezi z proruski protestniki, ki so 2. maja 2014 umrli v požaru v Odesi: "''Toda to, kar vidimo 2. maja, presega vse meje. Ubij jih, ubij jih, ubij jih. Ne bi smelo biti več pogovorov. Kot profesor menim, da je tako"''. Medtem ko je govoril o "''tistih, ki so 2. maja zagrešili brezpravje''",<ref>[https://m.youtube.com/watch?v=4-3khItD8s0] with transcript (retrieved December 26, 2018)</ref> kar so mediji so to razlagali kot poziv k poboju Ukrajincev.<ref>{{Navedi splet|title=В России собирают подписи за увольнение профессора МГУ, призвавшего убивать украинцев|url=http://www.unian.net/politics/928851-v-rossii-sobirayut-podpisi-za-uvolnenie-professora-mgu-prizvavshego-ubivat-ukraintsev.html|date=15 July 2014}}</ref> Dugin je trdil, da je bil odpuščen s tega delovnega mesta; univerza je trdila, da je bila ponudba za mesto vodje oddelka posledica tehnične napake in je bila zato preklicana ter da bo do septembra 2014 po pogodbi ostal profesor in namestnik vodje oddelka.<ref name="DOUPOU" /> Dugin je napisal izjavo o odstopu od z mesta oseba Fakultete, ki ga je bilo treba zaradi ponujenega položaja vodje oddelka ponovno imenovati v osebje Moskovske državne univerze. Ker pa je bilo imenovanje odpovedano, ni bil več niti uslužbenec fakultete niti uslužbenec Moskovske državne univerze (obe članstvi sta formalno različni na MSU).<ref name="BBC 2014"/> === Glavni urednik Tsargrada TV === Dugina je poslovnež Konstantin Malofeev kmalu po ustanovitvi televizijske postaje imenoval za glavnega urednika Tsargrad TV za.<ref name="lstd">{{Navedi novice|last=Shymko|first=Lesia|title=The weaponization of religion: How the Kremlin is using Christian fundamentalism to advance Moscow's agenda|url=http://day.kyiv.ua/en/article/day-after-day/weaponization-religion-how-kremlin-using-christian-fundamentalism-advance|publisher=The Day (Kiev)|date=5 September 2019}}</ref> == Sankcije == 11. marca 2015 je Ministrstvo za finance ZDA dodalo Dugina na svoj seznam ruskih državljanov, ki so sankcionirani zaradi njihove vpletenosti v ukrajinsko krizo; njegova Evroazijska Mladinska Zveza je bil tudi na spisku.<ref name="USSanctions">{{Navedi novice|url=http://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/OFAC-Enforcement/Pages/20150311.aspx|title=U.S. Department of the Treasury Ukraine-related Designations|publisher=treasury.gov|date=11 March 2015}}</ref> Junija 2015 je Kanada dodala Dugina na svoj seznam sankcioniranih posameznikov.<ref name="CA150629">{{Navedi novice|url=http://pm.gc.ca/eng/news/2015/06/29/expanded-sanctions-list|title=Expanded Sanctions List|publisher=pm.gc.ca|date=29 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150820173127/http://pm.gc.ca/eng/news/2015/06/29/expanded-sanctions-list|archivedate=20 August 2015}}</ref> == Duginova dela == Arktos Media, založnik v angleškem jeziku za tradicionalistično in novo desno literaturo, je izdal Duginovih knjig <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8ljODQAAQBAJ&q=lions+of+the+north|title=Lions of the north : sounds of the new Nordic radical nationalism|last=R.|first=Teitelbaum, Benjamin|isbn=9780190212599|location=New York, NY|pages=51|oclc=953576248|date=2 January 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.splcenter.org/get-informed/intelligence-report/browse-all-issues/2014/winter/White-Identity-Worldwide|title=White Identity Worldwide|last=Heidi Beirich|date=21 November 2014|website=[[Southern Poverty Law Center]]}}</ref> * ''Politični Platonizem'', Arktos (2019) * ''Etnos in družba'', Arktos (2018) ** ''Konflikte der Zukunft-Die Rückkehr der Geopolitik'', Bonus (2015) * ''Voini uma. Tri Logosa: Apollon, Dionis, Kibela'', Akademičeskiji proekt (2014) * ''Jetnosociologija'', Akademicheskii proekt (2014) ** ''Etnosociologija'', Arktos (2019) * ''Martin Hajdegger: filosofija drugogo Nachala'', Akademičeskiji proekt (2013) ** ''Martin Heidegger: filozofija drugega začetka'' Vrh ZDA (2014) * ''V poiskah Tiomnogo Logosa'', Akademičeskiji proekt (2013) * ''Geopolitika Rossii'', Gaudeamus (2012) ** ''Zadnja vojna Sveta-otok: geopolitika sodobne Rusije'', Arktos (2015) * ''Putin protiv Putina'', Jauza (2012) ** ''Putin proti Putinu'', Arktos (2014) * ''ZDA in novi svetovni red'' (razprava z Olavo de Carvalho), Vide Uvodnik (2012) * ''Chetvertaja Politicheskaja Teorija'', Amfora (2009) ** ''Četrta Politična Teorija'', Arktos (2012) ** ''Die Vierte Politische Theorie'', Arktos (2013) ** ''Vzpon četrte politične teorije'', Arktos (2017) * ''Evrazijskaja missija'', Evrazija (2005) ** ''Evrazijska misija: Uvod v Novoevrazijanstvo'', Arktos (2014) * ''Pop-kultura i znaki vremeni'', Amfora (2005) * ''Filosofija voini'', Jauza (2004) * ''Absoliutnaja rodina'', Arktogeia-tsentr (1999) == Glej tudi == * [[Ruski imperializem]] * [[Ukrajinofobija]] * [[Križan deček]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam ruskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dugin, Aleksander}} [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski politologi]] [[Kategorija:Ruski nacionalizem]] [[Kategorija:Fašisti]] es8q65mc3lwucwnjb25vxp4isp9xgdp Barletta 0 514033 6771065 6722383 2026-10-27T14:15:56Z TadejM 738 --archive.today 6771065 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Barletta | official_name = Comune di Barletta | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Cathédrale Santa Maria Maggiore de Barletta.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na stolnico. | image_shield = Barletta-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_alt = | coordinates = | latd = 41 |latm = 19 |lats = 00 |latNS = N | longd = 16 |longm = 17 |longs = 00 |longEW = E | coordinates_footnotes = | region = [[Apulija]] | province = [[Barletta-Andria-Trani (pokrajina)| Barletta-Andria-Trani]] (BT) | frazioni = Montaltino, Fiumara, Canne della Battaglia | mayor_party = | mayor = | population_demonym = Barlettani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = St. Roger Kanski, sveta Madonna dello Sterpeto | day = 30. december | postal_code = 76121 | area_code = 0883 | website = {{official website|http://www.comune.barletta.bt.it}} | footnotes = }} '''Barletta''' je mesto in občina v [[Apulija|Apuliji]] v jugovzhodni Italiji. Barletta je ''comune'', skupaj z [[Andria|Andrio]] in [[Trani]]jem, [[Barletta-Andria-Trani (pokrajina)|pokrajine Barletta-Andria-Trani]]. Ima okoli 95.000 prebivalcev (v širšem urbanem območju 343.000)''.'' Mestno ozemlje spada v Valle dell'Ofanto. Reka Ofanto prečka podeželje in tvori mejo med ozemljem Barletta in ozemljem Margherita di Savoia. Ustje reke je na ozemlju Barlette. Območje Barletta vključuje tudi del [[Bitka pri Kanah|bojnega polja pri Kanah]] (lat. ''Cannae''). To je zelo pomembno [[arheološko najdišče]], ki se ga spominjajo po veliki bitki leta 216 pr. n. št. med [[Rimska republika|Rimljani]] in [[Kartagina (mesto)|Kartažani]], zmagal je [[Hanibal]]. Mesto je bilo leta 2005 zaradi čudovite arhitekture prepoznano kot ''Città d'Arte'' (mesto umetnosti) v Apuliji. Mesto [[Kane]] (lat. ''Cannae'') je cvetelo v rimskem obdobju, nato pa so ga po vrsti izčrpavajočih saracenskih napadov dokončno uničili [[Normani]] in nato v zgodnjem srednjem veku zapustili. Barletta je dom ''[[Kolos iz Barletta|Kolosa iz Barletta]]'', bronastega kipa, ki predstavlja rimskega cesarja (morda [[Teodozij II.|Teodozija II.]]). Ta kip, ki ga prebivalci Barlette imenujejo ''Eraclio'', je visok približno 4 metre in ostaja največji kip, ki je preživel iz poznega rimskega cesarstva (tj. [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] po Konstantinu). Po lokalni ljudski zgodbi je ''Eraclio'' mesto rešil pred napadom [[Saraceni|Saracenov]]. Ko je videl, da se saracenske ladje približujejo Barlettini obali, jih je ''Eraclio'' čakal na morski obali. Tu se je obnašal, kot da bi jokal, zato so ga Saraceni vprašali, zakaj je žalosten, Eraclio pa je odgovoril, da je žalosten, ker je najmanjši med Barlettinimi prebivalci in zato so se vsi norčevali iz njega. Saraceni so mislili, da so vsi Barlettini prebivalci velikani, zato so zapustili obalo, saj so se bali soočiti se z njimi. Leta 1503 je bila Barletta prizorišče ''disfida di Barletta'' ("Dvoboj v Barlettu"), bitke, v kateri je 13 italijanskih vitezov pod poveljstvom Ettoreja Fieramosca izzvalo in premagalo enako število francoskih vitezov, ki so bili takrat vojni ujetniki, v dvoboju v bližini Andrie.<ref>{{navedi splet|url=http://www.disfidadibarletta.net/english/ |title=Challenge of Barletta |publisher=Disfida di Barletta Sito Ufficiale |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101229043536/http://www.disfidadibarletta.net/english/ |archive-date=2010-12-29 }}</ref> To epizodo je leta 1833 dokumentiral Massimo d'Azeglio, ki je napisal roman ''Ettore Fieramosca o la Disfida di Barletta''. V knjigi avtor to epizodo obravnava kot eno prvih manifestacij italijanskega nacionalnega ponosa. Takrat so mesto precej ohlapno oblegale francoske sile, zasedla pa ga je španska vojska pod poveljstvom Gonzala de Cordobe, "velikega kapitana". Barletta ima eno zlato medaljo za vojaško hrabrost in drugo za civilno hrabrost, za svoj odpor proti vdoru nemških Fallschirmjägerjev, ki so uničili pristanišče, da bi preprečili, da bi padlo nedotaknjeno v roke napredujoče britanske osme armade med drugo svetovno vojno. == Geografija == Barletta leži na jadranski obali, kjer je kamnita obala prekrita z muljem iz [[Ofanto (reka)|reke Ofanto]]. Reka tvori mejo pokrajin Bari in Foggia in je vedno vplivala na kmetijske dejavnosti tega območja. Reka označuje tudi prehod od Murgie do rodovitne ravnice Tavoliere, ki se začne v mestu Barletta. Barletta je na jugozahodnem koncu zaliva Manfredonia in nasproti rta Gargano. Na njenih mejah so: jadranska obala na severu, [[Trani]] 12 kilometrov proti jugovzhodu, [[Canosa di Puglia]] 22 kilometrov jugozahodno, ustje reke Ofanto 5 kilometrov severozahodno in mesto Margherita di Savoia 13 kilometrov zahodno. Leži na nizki ravnini, ki se giblje od 10 do 15 metrov nad morsko gladino. Površje se razprostira na površini 14.471 hektarjev in ima dolžino (od vzhoda proti zahodu) približno 6 kilometrov, širino (sever proti jugu) približno 2 kilometra in obseg približno 13 kilometrov. Podnebje umirja morje. Pihajo običajno južni vetrovi. Padavin je malo; Barletta prejme 500 milimetrov dežja letno, večina dežja pade jeseni in pozimi, med katerimi se pojavljajo celodnevne poplave. Med drugo polovico junija in prvo polovico avgusta je dežja minimalno. ''Comune'' je sestavljena iz dveh delov, Montaltino in Fiumara. Občine poleg Barlette so: Andria, Canosa di Puglia, Margherita di Savoia, San Ferdinando di Puglia, Trani in Trinitapoli. Mesto je obdarjeno z zelo dolgo, peščeno obalo, ki se razteza tako na vzhodu kot na zahodu od trgovskega pristanišča. Ob obali so različne privlačne plaže z drevesi na zahodu. == Zgodovina == [[File:Barletta Duomo.jpg|right|195px|thumb| Detajl fasade stolnice v Barlettu]] [[File:Barletta monumento disfida apr06 01.jpg|left|195px|thumb| Spomenik ''Izzivu Barletta'']] Mesto Barletta se je razvilo veliko pred rimsko dobo, Grki in Rimljani so ga poznali kot ''Bardulos'' ali ''Barulum'', njegov izvor pa sega sto let pred prihodom obeh v regijo, kot je razvidno iz najdbe apulijske naselbine (4. stoletje pr. n. št.) in izpeljava njegovega imena 'Baal-El' iz feničanskega. [[Feničani]] so najprej ustanovili trgovsko postojanko za trgovino z lokalnimi plemeni, [[Etruščani]] pa bolj na severu. Tu je bil sprva med drugim trgovskim blagom, uvoz do tedaj neznanega vina, kasneje pa se je območje izkazalo za plodno lego za njegovo pridelavo in izvoz. Ta uvod je bil tako uspešen, da je to območje postalo znano Feničanom kot »Dežela vina«, ime, ki so ga Grki sčasoma prevedli kot ''Oenotria'' (Οἴνωτρες, kar pomeni "pleme, ki ga vodi Oenotrus" ali "ljudje iz dežele vinske trte - Οἰνωτρία"). V srednjem veku je bila trdnjava [[Normani|Normanov]] in [[Langobardi|Langobardov]], ki je postala pomembna postojanka za [[križarji|križarje]] in [[tevtonski viteški red|tevtonske]] viteze in [[templjarji|templjarje]] ter [[Malteški viteški red|viteze sv. Janeza]]. Po muslimanskem osvajanju [[Sveta dežela|Svete dežele]] so se nazaretski nadškofje zatekli v Barletto (trajno leta 1327). Potem ko je priseljevanje iz bližnje Kane povečalo svoje prebivalstvo zaradi uničenja Kane s strani Normanov, je mesto Barletta preživelo svoja obdobja največjega sijaja pod kraljem [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderikom II.]], nato pa še pod neapeljskimi [[Anžujci|anžujskimi]] kralji. Na začetku 16. stoletja, med gverilsko vojno med Francozi in Španci zaradi posesti južne Italije, je bilo mesto prizorišče zgodovinske zmage italijanskih vitezov nad francoskimi ujetniki, ki je postalo znano kot ''Izziv Barletta'' (13. februarja 1503). To se je zgodilo med okupacijo mesta s strani [[Gonzalo Fernández de Córdoba|Gonzala de Cordobe]] in je služilo kot priročna preusmeritev za njegovo nemirno oblegano vojsko. Kasneje je mesto služilo kot trdnjava za španske vladarje južne Italije. Leta 1528 so ga zaplenile francoske čete pod vodstvom [[Odet of Foix|Odeta de Foixa]]. Mesto je bilo med letoma 1806 in 1927 glavno mesto okrožja in sedež spodnje prefekture 120 let in se je med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] postavilo na stran Francozov pod [[Joachim Murat|Joachimom Muratom]]. Med združitvijo in po njej je bilo mesto Barletta tako revno kot večina južne Italije. Posledično sta bila higiena in zdravje še posebej slaba. Različne vrste bolezni so pestile prebivalstvo, kot so [[tuberkuloza]], [[driska]], [[pljučnica]], [[črne koze]], [[malarija]] itd. Ocenjuje se, da je [[trahom]] prizadel 15 % prebivalstva. Najbolj grozljiva bolezen, ki jo je prinesla revščina, je bila [[kolera]]. Izbruhi kolere so se v mestu zgodili v letih 1836, 1854, 1865, 1866, 1867, 1886 in končno leta 1910, ko so bacil v Barletto prinesli ribiči in ubil na desetine tisoč ljudi po vsej južni Italiji. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto prizorišče prve epizode italijanskega spopada z nemškimi četami, ko je bil bataljon Fallschirmjäger (padalcev) poslan iz Foggie v Barletto, da bi uničil pristanišče, preden bi lahko prispela britanska 8. armada, italijanski garnizon se je po kratkem boju predal in si s tem prislužil zlato medaljo za vojaško hrabrost in civilne zasluge. Po vojni je bil kraj begunskega taborišča.<ref>{{navedi splet | title = DP Camps in Italy A-R | work = dpcamps.org | access-date = 2016-05-30 | url = http://www.dpcamps.org/italy.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20160418185658/http://www.dpcamps.org/italy.html | archive-date = 2016-04-18 }}</ref><ref>Photos of the DP camp, 1947-48, in the Archives of the Ghetto Fighters' House</ref> == Glavne znamenitosti == Glavne znamenitosti mesta so: [[File:Barletta Panoramica Castello 02.jpg|thumb|350px|Pogled na trdnjavo z vrtovi]] * [[Grad Barletta]], zgradba, ki so jo v 10. stoletju sprva postavili Normani kot tipično zgradbo [[Mota (grad)|mota]] s podgradjem. V obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] je bil uporabljen kot hostel za vojake, ki so odhajali v Sveto deželo. Pod vladavino Friderika II. med letoma 1225 in 1228 je bil nadgrajen in močno razširjen. To ustreza obdobju, v katerem se je od tod začela šesta križarska vojna. Grad je bil kasneje razširjen pod Anžujci, ko je Barletta leta 1527 postalo pomembno središče aragonsko-španskega nadzora na tem območju. [[Karel V. Habsburški]] je dal stavbo ponovno razširiti in dodati štiri masivne [[bastijon]]e, da je ustvaril sedanjo obliko trdnjave. Leta 1915 je trdnjavo, takrat v uporabi kot vojašnica in vojaška skladišča, bombardirala avstro-ogrska križarka SMS ''Helgoland''. Septembra 1943 je šlo za postavitev italijanske vojaške obrambne enote proti nemški vojski. * [[Kolos iz Barletta]]: velik bronast kip rimskega cesarja. * Bazilika svetega groba (''Basilica of San Sepolcro''): ta romanska cerkev s posebnimi orientalskimi vplivi iz Jeruzalema je bila zgrajena v 12. stoletju v bližini Kolosa in je nekdanji sedež Malteških vitezov zunaj mestnega obzidja. Stala je ob bolnišnici za romarje (zdaj porušena) v Sveto deželo v srednjem veku. Fasada predstavlja baročni slog. * [[Stolnica Santa Maria Maggiore, Barletta|Stolnica Santa Maria Maggiore]]: postavljena na nekdanjem mestu Neptunovega templja, je primer zlitja gotskega in rimskega sloga. V njeni notranjosti so na nižji ravni grobnice ''grotticella'' iz 3. stoletja pr. n. št., nad katerimi je paleokrščanska bazilika (6. stoletje n. št.), ki ji je bila v 9. stoletju dodana še ena bazilika. V 12. stoletju je bila postavljena nova stavba v romanskem slogu, posvečena leta 1267; ta je bila v 14. stoletju obnovljena v gotskem slogu * San Giacomo: cerkev iz 11. stoletja, poimenovana po svetem Jakobu Velikem (''Matamoros'' ali ubijalec Saracenov), je bila postavljena na mestu, kjer je bil v rimskih časih Izidin tempelj. Zrušil ga je potres, ki je skoraj zrušil mesto Barletta; kmalu je bil obnovljen in ponovno posvečen leta 1751. * Palača Marra: baročna palača zunaj Salenta, v kateri je zdaj Pinacoteca Giuseppe De Nittis. * Canne della Battaglia]]: arheološko najdišče, lokacija [[bitka pri Kanah| bitke pri Kanah]]. == Gospodarstvo == Barletta je mesto, katerega gospodarstvo temelji na proizvodnji betona in cementa. V manjši meri je tudi mesto kmetijstva, med katerimi sta najbolj razširjeni pridelki grozdje in oljke. == Pobratena mesta == Barletta je pobratena s: *{{flagicon|MNE}} [[Herceg Novi]], Montenegro<ref>{{navedi splet | title = Sito del Comune - Gemellaggi ed opportunità | work = comune.barletta.bt.it | access-date = 2016-05-30 | url = http://www.comune.barletta.bt.it/retecivica/avvisi10/gemellaggi.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20160305052041/http://www.comune.barletta.bt.it/retecivica/avvisi10/gemellaggi.html | archive-date = 2016-03-05 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Barletta}} *{{cite EB1911|wstitle=Barletta |volume=3 |short=x}} * [http://www.comune.barletta.bt.it Uradna spletna stran občine] * [http://www.barlettaweb.com www.barlettaweb.com Spletna stran mesta Barletta] {{Province of Barletta-Andria-Trani}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Obalna mesta]] tban4fdtx7uddp7l55ym44r2imumqft Madžarska državna opera 0 517670 6771066 6263113 2026-10-27T14:16:13Z TadejM 738 --archive.today 6771066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prizorišče|name=Madžarska državna opera|renovated=|capacity=1300<ref name="Budapest Opera">{{navedi splet| title=Beautiful Budapest and the Hungarian State Opera House| url=http://blog.kenkaminesky.com/2013/04/02/hungarian-state-opera-house/| publisher=Ken Kaminesky| access-date=April 2, 2013| archive-date=2013-04-06| archive-url=https://web.archive.org/web/20130406074338/http://blog.kenkaminesky.com/2013/04/02/hungarian-state-opera-house/| url-status=dead}}</ref>|former names=|owner=|demolished=|closed=|expanded=|architect=[[Miklós Ybl]]|image=[[File:Hungarian State Opera House(PDXdj).jpg|270px]]|opened=1884|built=1875|coordinates={{coord|47|30|10.11|N|19|3|29.48|E|region:HU-BU_type:landmark|display=inline}}|location=[[Budimpešta]], [[Madžarska]]|nickname=|caption=|website=[http://www.opera.hu/ Uradna spletna stran]}} '''Madžarska državna opera''' ({{Jezik-hu|Magyar Állami Operaház}}) je neorenesančna [[operna hiša]] v središču [[Budimpešta|Budimpešte]], na [[Andrássy út]]. Prvotno znana kot '''Madžarska kraljeva operna hiša''', jo je zasnoval [[Miklós Ybl]], glavna osebnost madžarske arhitekture 19. stoletja. Gradnja se je začela leta 1875, financirala sta jo mesto [[Budimpešta]] in cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I. Avstro-Ogrski]], za javnost pa je bila odprta 27. septembra 1884. Pred zaprtjem ''Népszínház'' v Budimpešti je bila tretja največja operna stavba v mestu; danes je druga največja operna hiša v Budimpešti in na Madžarskem. Gostujoče skupine so v mestu izvajale opere od začetka 19. stoletja, a kot ugotavlja Legány, se je »nova epoha začela po letu 1835 kot del Narodne operne in gledališke skupine Kasa prispel v Budim«.<ref name="Legány630">Legány, p. 630</ref> Prevzeli so Grajsko gledališče, leta 1835 pa se jim je pridružil še en del skupine, nato pa so opere izvajali pod dirigentom [[Ferenc Erkel|Ferencem Erklom]]. Do leta 1837 so se uveljavili kot Magyar Színház (Madžarsko gledališče), do leta 1840 pa je postalo ''Nemzeti Színház'' (Narodno gledališče).<ref name="Legány630" /> Po zaključku se je operna sekcija preselila v madžarsko kraljevo operno hišo, pri čemer so predstave hitro pridobile sloves odličnosti v repertoarju približno 45 do 50 oper in približno 130 letnih predstav.<ref name="Legány630" /> Danes je v operni hiši ''[[Budimpeštanski operni bal]]'', družabni dogodek iz leta 1886. [[Slika:Andrássy_út_Budapest_1896.jpg|desno|sličica| Operna hiša (levo) leta 1896.]] == Zgodovina == V stavbi so gostovali številni pomembni umetniki, med njimi skladatelj [[Gustav Mahler]], ki je bil direktor v Budimpešti od leta 1888 do 1891, in [[Otto Klemperer]], ki je bil med letoma 1947 in 1950 glasbeni direktor. V 1970-ih je madžarska država pričela razmišljati o veliki prenovi, ki se je začela leta 1980 in je trajala do leta 1984. Ponovno odprtje je bilo natanko 100 let po prvotnem odprtju, 27. septembra 1984. == Pregled == [[Slika:Magyar_Állami_Operaház_08.JPG|sličica| Marmorno stopnišče se dviga od glavnega vhoda v prvo nadstropje]] Je bogato okrašena stavba in velja za eno izmed arhitektovih mojstrovin. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu, z elementi baroka. Ornamentika vključuje slike in skulpture vodilnih osebnosti madžarske umetnosti, kot so [[Bertalan Székely]], [[Mór Than]] in [[Károly Lotz]]. Čeprav po velikosti in zmogljivosti ni med največjimi, pa po okrasu in kakovosti akustike budimpeštanska operna hiša velja za eno najboljših opernih hiš na svetu. Avditorij sprejme 1261 ljudi. Je v obliki podkve in ima – glede na meritve, ki jih je v 1970-ih opravila skupina mednarodnih inženirjev – tretjo najboljšo akustiko v [[Evropa|Evropi]] za [[La Scala|La Scalo]] v Milanu in [[Palais Garnier]] v Parizu.&nbsp;Čeprav je bilo od takrat zgrajenih veliko opernih hiš, je Budimpeštanska operna hiša še vedno med najboljšimi v smislu akustike.&nbsp; Pred stavbo sta kipa [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]]. Liszt je najbolj znan madžarski skladatelj. Erkel je sestavil [[Himnusz|madžarsko himno]] in bil prvi glasbeni direktor Opere; bil je tudi ustanovitelj Budimpeštanskega filharmoničnega orkestra. Vsako leto traja sezona od septembra do konca junija. Poleg opernih predstav je v hiši tudi sedež [[Madžarski nacionalni balet|Madžarskega narodnega baleta]]. Skoraj vsak dan potekajo vodeni ogledi<ref>See information below</ref> stavbe v šestih jezikih (angleščini, nemščini, španščini, francoščini, italijanščini in madžarščini). == Arhitektura == [[Slika:Opera_blue.jpg|sličica| Madžarska državna operna hiša zvečer]] Dekoracija simetrične fasade sledi glasbeni temi. V nišah na obeh straneh glavnega vhoda sta podobi dveh najvidnejših madžarskih skladateljev, [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]]. Oba je izklesal [[Alajos Strobl|Alajos Stróbl]] . V preddverju so marmornati stebri. Obokan strop je prekrit s poslikavami [[Bertalan Székely|Bertalana Székelyja]] in [[Mór Than|Móra Thana]]. Upodabljajo devet muz. Kovane svetilke osvetljujejo široko kamnito stopnišče in glavni vhod. Odhod v opero je bil v 19. stoletju velika družabna priložnost. Ogromno, široko stopnišče je bilo pomemben element operne hiše, saj je damam omogočalo, da pokažejo svoje nove obleke. [[Slika:Interior,_Hungarian_State_Opera_House.jpg|sličica| Notranjost Madžarske državne opere]] [[Slika:Painted_Ceiling,_Hungarian_State_Opera_House.jpg|sličica| Poslikan strop]] [[Slika:Meyers_b15_s0624a.jpg|sličica| Presek skozi središče hiše]] Glavna dvorana je okrašena z bronastim lestencem, ki tehta 3050&nbsp;kg. Osvetljuje fresko [[Károly Lotz|Károlyja Lotza]], ki prikazuje [[Grška mitologija|grške bogove]] na [[Olimp|Olimpu]]. Osrednji odrski proskenijski lok je uporabljal najsodobnejšo tehnologijo tistega časa. Imel je tudi vrtljivi oder in kovinske hidravlične stroje. Kraljeva loža je sredinsko v trinadstropnem krogu. Okrašena je s skulpturami, ki simbolizirajo štiri operne glasove – [[sopran]], [[alt]], [[tenor]] in bas.<ref>Olszanska and Olszanski, p. </ref> == Drugo gledališče družbe == Danes je sekundarna stavba, ki je od leta 1951 del [[Madžarska državna opera|Madžarske državne opere]], [[gledališče Erkel]] (preimenovano leta 1953), ki je bilo prvotno odprto leta 1911 kot ''Népopera'' (Ljudska opera). Zaprli so ga leta 1915, posodobili z zmanjšanjem števila sedežev na 2400 in leta 1917 ponovno odprli kot ''Városi Színház'' (Mestno gledališče). V preteklih letih je opravljal številne funkcije, med kot kinematograf, dokler ni prišel pod upravljanje Državne opere. Temeljito prenovljen objekt je leta 1961 deloval kot drugo prizorišče gledališča, in sicer do leta 2007, ko je bilo ponovno odrejeno zaprtje in prenova. Ponovno je bilo gledališče odprto leta 2013. == Glej tudi == * [[Ferenc Erkel]] * [[Madžarski nacionalni balet]] * [[Budimpeštanski filharmonični orkester]] * [[Glasba Budimpešte]] == Sklici == {{Sklici}} '''Viri''' * Legány, Dezsó (1998), "Budimpešta", v Stanley Sadie, (ur.), ''The New Grove Dictionary of Opera'', letn. Ena, pp.&nbsp;630–632. London: Macmillan Publishers, Inc. 1998{{ISBN|0-333-73432-7}}{{ISBN|1-56159-228-5}} * Olszanska, Barbara; Tadeusz Olszanski, ''DK popotniški vodnik za očividce: Budimpešta'', Dorling Kindersley Publishers Ltd, 2007.{{ISBN|075669471X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/075669471X|075669471X]]{{ISBN|978-0756694715}} == Zunanje povezave == * [http://www.opera.hu/?lan=en Spletna stran Madžarske državne opere (v angleščini)] * [http://www.failoni.hu/?tart=szoveg&id=14&lang=en&menu_id=9 Failoni komorni orkester Madžarske državne opere] * [http://misc.magyarorszag.hu/dimages/8315_bp_operahaz_belso_galeria.jpg Notranjost operne hiše]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&nbsp;<sup class="noprint Inline-Template" data-ve-ignore="true"><span style="white-space: nowrap;">&#x5B; ''[[Wikipedija:Slepa povezava|<span title="Dead link tagged November 2017">trajna mrtva povezava</span>]]'' &#x5D;</span></sup> * [https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/magyar-%C3%A1llami-operah%C3%A1z-hungarian-state-opera Madžarska državna opera pri Googlovem kulturnem inštitutu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Budimpešti]] [[Kategorija:Operne hiše]] [[Kategorija:Ustanove v Budimpešti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1884]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1875]] gpfg243wrzdhx78vf5j5tjqniy3wkz6 Predloga:Infopolje Volitve/vrstica 10 517812 6771219 6259357 2026-10-27T20:23:09Z TadejM 738 prevod 6771219 wikitext text/x-wiki <includeonly>|- {{#if:{{{divider|}}}|{{#if:{{{party1|}}}{{{color1|}}}{{{leader1|}}}{{{party2|}}}{{{color2|}}}{{{leader2|}}}{{{party3|}}}{{{color3|}}}{{{leader3|}}}|{{!}} colspan=4 {{!}} {{{divider}}} }} }} |- class="infobox-election-row-hidden" {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||{{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}| ! style="text-align:left;" {{!}} &nbsp; ! style="text-align:center" {{!}} {{#if:{{{party1|}}}| {{{header1|}}} }} ! style="text-align:center" {{!}} {{#if:{{{party2|}}}| {{{header2|}}} }} {{#if:{{{col3|}}}|! style="text-align:center" {{!}} {{#if:{{{party3|}}}| {{{header3|}}} }}}} }} | #default = }}}} |- {{#if:{{{party1|}}}{{{color1|}}}{{{image1|}}}{{{party2|}}}{{{color2|}}}{{{image2|}}}{{{party3|}}}{{{color3|}}}{{{image3|}}}|<!-- Images --> {{#if:{{{filler|}}}| ! <br />{{{filler}}} | {{!}} &nbsp; }} {{!}} class="notheme" style="text-align:center;{{#if:{{{party1|}}}{{{color1|}}}||width:0;}}{{#if:{{{color1|}}}|border-bottom: 6px solid #{{#invoke:Ustring|gsub|s1={{{color1}}}|&#35;|}}|{{#ifeq: {{{party_color}}}|no||{{#if:{{{party1|}}}|{{#ifeq: {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party1}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color|error=NOTHERE}} | NOTHERE || border-bottom: 6px solid {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party1}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color}};}}}}}}}}" {{!}} {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image1|}}}|size={{if empty|{{{image1_size|}}}|{{{image_size|}}}}}|alt={{{alt1|}}}|upright={{if empty|{{{image1_upright|}}}|{{{image_upright|}}}|{{#if:{{both|{{{col3|}}}|{{{image3|}}}}}|0.5|0.75}}}}|suppressplaceholder=yes|class={{#if:{{{pageimage1|}}}||notpageimage noresize}}}} {{!}} class="notheme" style="text-align:center;{{#if:{{{party2|}}}{{{color2|}}}||width:0;}}{{#if:{{{color2|}}}|border-bottom: 6px solid #{{#invoke:Ustring|gsub|s1={{{color2}}}|&#35;|}}|{{#ifeq: {{{party_color}}}|no||{{#if:{{{party2|}}}|{{#ifeq: {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party2}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color|error=NOTHERE}} | NOTHERE || border-bottom: 6px solid {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party2}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color}};}}}}}}}}"{{!}} {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{if empty|{{{image2_size|}}}|alt={{{alt2|}}}|{{{image_size|}}}}}|upright={{if empty|{{{image2_upright|}}}|{{{image_upright|}}}|{{#if:{{both|{{{col3|}}}|{{{image3|}}}}}|0.5|0.75}}}}|suppressplaceholder=yes|class={{#if:{{{pageimage2|}}}||notpageimage noresize}}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} class="notheme" style="text-align:center;{{#if:{{{party3|}}}{{{color3|}}}||width:0;}}{{#if:{{{color3|}}}|border-bottom: 6px solid #{{#invoke:Ustring|gsub|s1={{{color3}}}|&#35;|}}|{{#ifeq: {{{party_color}}}|no||{{#if:{{{party3|}}}|{{#ifeq: {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party3}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color|error=NOTHERE}} | NOTHERE || border-bottom: 6px solid {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party3}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color}};}}}}}}}}"{{!}} {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image3|}}}|alt={{{alt3|}}}|size={{if empty|{{{image3_size|}}}|{{{image_size|}}}}}|upright={{if empty|{{{image3_upright|}}}|{{{image_upright|}}}|0.5}}|suppressplaceholder=yes|class={{#if:{{{pageimage3|}}}||notpageimage noresize}}}}}} }} |- {{#if:{{{nominee1|}}}{{{nominee2|}}}{{{nominee3|}}}|<!-- Presidential & by-election nominee --> {{#switch:{{{type|}}} | primary | Primary | presidential | Presidential | by-election | By-election = ! style="width:75px;text-align:left" {{!}}Nominee {{!}} style="{{#if:{{{nominee1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{nominee1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{nominee2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{nominee2|}}} {{!}} style="{{#if:{{{nominee3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{nominee3|}}} | #default = }}|{{#if:{{{candidate1|}}}{{{candidate2|}}}{{{candidate3|}}}|<!-- Candidate --> ! style="width:75px;text-align:left" {{!}}Candidate {{!}} style="{{#if:{{{candidate1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{candidate1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{candidate2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{candidate2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{candidate3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{candidate3|}}}}} }} }} |-<!-- Party leader --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#if:{{{leader1|}}}{{{leader2|}}}{{{leader3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Voditelj {{!}} style="{{#if:{{{leader1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leader1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{leader2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leader2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{leader3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leader3|}}}}} }} | #default = }} |- {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}|<!-- Party name --> ! style="width:75px;text-align:left" {{!}} {{#if:{{{party_label|}}}|{{{party_label}}}|Party}} {{!}} style="{{#if:{{{party1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{Infobox election/shortname|link={{{party1_name}}}|name={{{party1|}}}}} {{!}} style="{{#if:{{{party2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{Infobox election/shortname|link={{{party2_name}}}|name={{{party2|}}}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{party3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{Infobox election/shortname|link={{{party3_name}}}|name={{{party3|}}}}}}} }} |- {{#if:{{{alliance1|}}}{{{alliance2|}}}{{{alliance3|}}}|<!-- Alliance name --> ! style="text-align:left" {{!}} Alliance {{!}} style="{{#if:{{{alliance1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{Infobox election/shortname|link={{{alliance1_name}}}|name={{{alliance1|}}}}} {{!}} style="{{#if:{{{alliance2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{Infobox election/shortname|link={{{alliance2_name}}}|name={{{alliance2|}}}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{alliance3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{Infobox election/shortname|link={{{alliance3_name}}}|name={{{alliance3|}}}}}}} }} |-<!-- Home state --> {{#if:{{{home_state1|}}}{{{home_state2|}}}{{{home_state3|}}}| {{#switch:{{{type|}}} | primary | Primary | presidential | Presidential = ! style="text-align:left" {{!}} Home&nbsp;state {{!}} style="{{#if:{{{home_state1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{home_state1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{home_state2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{home_state2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{home_state3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{home_state3|}}}}} | #default = }} }} |-<!-- Running mate --> {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#if:{{{running_mate1|}}}{{{running_mate2|}}}{{{running_mate3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Running&nbsp;mate {{!}} style="{{#if:{{{running_mate1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{running_mate1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{running_mate2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{running_mate2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{running_mate3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{running_mate3|}}}}} }} | #default = }} |-<!-- Electoral vote --> {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|| {{#if:{{{electoral_vote1|}}}{{{electoral_vote2|}}}{{{electoral_vote3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{#ifeq:{{{college_voted|}}}|no|Projected e|E}}lectoral&nbsp;vote {{!}} style="{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{electoral_vote1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{electoral_vote2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{electoral_vote2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{electoral_vote3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{electoral_vote3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- Delegate count --> {{#switch:{{{type|}}} | primary | Primary | presidential | Presidential = {{#if:{{{delegate_count1|}}}{{{delegate_count2|}}}{{{delegate_count3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Estimated delegate|Delegate}}&nbsp;count {{!}} style="{{#if:{{{delegate_count2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{delegate_count1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{delegate_count2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{delegate_count2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{delegate_count3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{delegate_count3|}}}}} }} | #default = }} |-<!-- States carried --> {{#switch:{{{type|}}} | primary | Primary = {{#if:{{{states_carried1|}}}{{{states_carried2|}}}{{{states_carried3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Contests&nbsp;won {{!}} style="{{#if:{{{states_carried2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{states_carried1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{states_carried2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{states_carried2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{states_carried2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{states_carried3|}}}}} }} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|| {{#if:{{{states_carried1|}}}{{{states_carried2|}}}{{{states_carried3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} States&nbsp;carried {{!}} style="{{#if:{{{states_carried2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{states_carried1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{states_carried2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{states_carried2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{states_carried3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{states_carried3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- Leader since --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#if:{{{leader_since1|}}}{{{leader_since2|}}}{{{leader_since3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Leader&nbsp;since {{!}} style="{{#if:{{{leader_since1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leader_since1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{leader_since2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leader_since2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{leader_since3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leader_since3|}}}}} }} | #default = }} |-<!-- Leader seat --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#if:{{{leaders_seat1|}}}{{{leaders_seat2|}}}{{{leaders_seat3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Leader's&nbsp;seat {{!}} style="{{#if:{{{leaders_seat2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leaders_seat1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{leaders_seat2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leaders_seat2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{leaders_seat3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{leaders_seat3|}}}}} }} | #default = }} |-<!-- last election --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#if:{{{last_election1|}}}{{{last_election2|}}}{{{last_election3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Last&nbsp;election {{!}} style="{{#if:{{{last_election1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{last_election1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{last_election2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{last_election2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{last_election3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{last_election3|}}}}} }} | #default = }} |-<!-- seats before --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#if:{{{seats_before1|}}}{{{seats_before2|}}}{{{seats_before3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Current&nbsp;seats|Seats&nbsp;before}} {{!}} style="{{#if:{{{seats_before1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_before1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{seats_before2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_before2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{seats_before3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_before3|}}}}} }} | #default = }} |-<!-- seats needed --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{seats_needed1|}}}{{{seats_needed2|}}}{{{seats_needed3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Seats&nbsp;needed {{!}} style="{{#if:{{{seats_needed1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_needed1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{seats_needed2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_needed2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{seats_needed3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_needed3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- seats --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|| {{#if:{{{seats1|}}}{{{seats2|}}}{{{seats3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Seats&nbsp;won {{!}} style="{{#if:{{{seats1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{seats2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{seats3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- seats after --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|| {{#if:{{{seats_after1|}}}{{{seats_after2|}}}{{{seats_after3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Seats&nbsp;after {{!}} style="{{#if:{{{seats_after1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_after1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{seats_after2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_after2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{seats_after3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seats_after3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- seat change --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|| {{#if:{{{seat_change1|}}}{{{seat_change2|}}}{{{seat_change3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Seat&nbsp;change {{!}} style="{{#if:{{{seat_change1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seat_change1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{seat_change2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seat_change2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{seat_change3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{seat_change3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- popular vote --> {{#ifexpr:not {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|1|0}} or {{#ifeq:{{{type|}}}|primary|1|0}}| {{#if:{{{popular_vote1|}}}{{{popular_vote2|}}}{{{popular_vote3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{vote_type|Popular}}}&nbsp;vote {{!}} style="{{#if:{{{popular_vote1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{popular_vote1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{popular_vote2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{popular_vote2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{popular_vote3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{popular_vote3|}}}}} }} }} |-<!-- percentage --> {{#ifexpr:not {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|1|0}} or {{#ifeq:{{{type|}}}|primary|1|0}}| {{#if:{{{percentage1|}}}{{{percentage2|}}}{{{percentage3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Percentage {{!}} style="{{#if:{{{percentage1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{percentage1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{percentage2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{percentage2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{percentage3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{percentage3|}}}}} }} }} |-<!-- Counties won --> {{#switch:{{{type|}}} | primary | Primary | presidential | Presidential = {{#ifexpr:not {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|1|0}} or {{#ifeq:{{{type|}}}|primary|1|0}}| {{#if:{{{counties_won1|}}}{{{counties_won2|}}}{{{counties_won3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Counties&nbsp;won {{!}} style="{{#if:{{{counties_won1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{counties_won1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{counties_won2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{counties_won2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{counties_won3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{counties_won3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- Counties 25% threshold --> {{#switch:{{{type|}}} | primary | Primary | presidential | Presidential = {{#ifexpr:not {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|1|0}} or {{#ifeq:{{{type|}}}|primary|1|0}}| {{#if:{{{counties_threshold1|}}}{{{counties_threshold2|}}}{{{counties_threshold3|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Counties&nbsp;with&nbsp;25%&nbsp;vote {{!}} style="{{#if:{{{counties_threshold1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{counties_threshold1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{counties_threshold2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{counties_threshold2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{counties_threshold3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{counties_threshold3|}}}}} }} }} | #default = }} |-<!-- swing --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|| {{#if:{{{swing1|}}}| ! style="text-align:left" {{!}} Swing {{!}} style="width:75px;text-align:center" {{!}} {{{swing1}}} {{!}} style="{{#if:{{{swing2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{swing2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{swing3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{swing3|}}}}} }} }} | #default = }} {{#if:{{{opinion_polls|}}}|| {{!-}}<!-- Presidential poll nominee --> {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll1_person1|}}}{{{poll1_person2|}}}{{{poll1_person3|}}}| ! colspan=4 {{!}} Opinion&nbsp;polls }} }} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll1_person1|}}}{{{poll1_person2|}}}{{{poll1_person3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date|}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}| [{{{poll1_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll1_person1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll1_person1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll1_person2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll1_person2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll1_person3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll1_person3|}}}}} }}}} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll2_person1|}}}{{{poll2_person2|}}}{{{poll2_person3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date|}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}| [{{{poll2_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll2_person1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll2_person1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll2_person2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll2_person2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll2_person3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll2_person3|}}}}} }}}} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll3_person1|}}}{{{poll3_person2|}}}{{{poll3_person3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date|}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}| [{{{poll3_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll3_person1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll3_person1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll3_person2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll3_person2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll3_person3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll3_person3|}}}}} }}}} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll4_person1|}}}{{{poll4_person2|}}}{{{poll4_person3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date|}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}| [{{{poll4_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll4_person1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll4_person1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll4_person2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll4_person2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll4_person3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll4_person3|}}}}} }}}} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | presidential | Presidential = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll5_person1|}}}{{{poll5_person2|}}}{{{poll5_person3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date|}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}| [{{{poll5_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll5_person1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll5_person1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll5_person2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll5_person2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll5_person3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll5_person3|}}}}} }}}} | #default = }} {{!-}}<!-- Legislative poll nominee --> {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll1_party1|}}}{{{poll1_party2|}}}{{{poll1_party3|}}}| ! colspan=4 {{!}} Opinion&nbsp;polls }} }} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll1_party1|}}}{{{poll1_party2|}}}{{{poll1_party3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date|}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}| [{{{poll1_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll1_party1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll1_party1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll1_party2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll1_party2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll1_party3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll1_party3|}}}}} }} }} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll2_party1|}}}{{{poll2_party2|}}}{{{poll2_party3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date|}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}| [{{{poll2_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll2_party1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll2_party1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll2_party2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll2_party2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll2_party3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll2_party3|}}}}} }} }} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll3_party1|}}}{{{poll3_party2|}}}{{{poll3_party3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date|}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}| [{{{poll3_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll3_party1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll3_party1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll3_party2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll3_party2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll3_party3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll3_party3|}}}}} }} }} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll4_party1|}}}{{{poll4_party2|}}}{{{poll4_party3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date|}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}| [{{{poll4_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll4_party1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll4_party1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll4_party2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll4_party2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll4_party3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll4_party3|}}}}} }} }} | #default = }} {{!-}} {{#switch:{{{type|}}} | parliamentary | Parliamentary | legislative | Legislative = {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes| {{#if:{{{poll5_party1|}}}{{{poll5_party2|}}}{{{poll5_party3|}}}| ! style="text-align:left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date|}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}| [{{{poll5_source|}}}]}} {{!}} style="{{#if:{{{poll5_party1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll5_party1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{poll5_party2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll5_party2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{poll5_party3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{poll5_party3|}}}}} }} }} | #default = }}}} |-<!-- Blank field --> {{#if:{{#if:{{{1blank|}}}|{{{1data1|}}}{{{1data2|}}}{{{1data3|}}}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{1blank}}} {{!}} style="{{#if:{{{1data1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{1data1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{1data2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{1data2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{1data3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{1data3|}}}}} }} |- {{#if:{{#if:{{{2blank|}}}|{{{2data1|}}}{{{2data2|}}}{{{2data3|}}}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{2blank}}} {{!}} style="{{#if:{{{2data1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{2data1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{2data2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{2data2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{2data3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{2data3|}}}}} }} |- {{#if:{{#if:{{{3blank|}}}|{{{3data1|}}}{{{3data2|}}}{{{3data3|}}}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{3blank}}} {{!}} style="{{#if:{{{3data1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{3data1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{3data2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{3data2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{3data3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{3data3|}}}}} }} |- {{#if:{{#if:{{{4blank|}}}|{{{4data1|}}}{{{4data2|}}}{{{4data3|}}}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{4blank}}} {{!}} style="{{#if:{{{4data1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{4data1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{4data2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{4data2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{4data3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{4data3|}}}}} }} |- {{#if:{{#if:{{{5blank|}}}|{{{5data1|}}}{{{5data2|}}}{{{5data3|}}}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{5blank}}} {{!}} style="{{#if:{{{5data1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{5data1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{5data2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{5data2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{5data3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{5data3|}}}}} }} |- {{#if:{{#if:{{{6blank|}}}|{{{6data1|}}}{{{6data2|}}}{{{6data3|}}}}}| ! style="text-align:left" {{!}} {{{6blank}}} {{!}} style="{{#if:{{{6data1|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{6data1|}}} {{!}} style="{{#if:{{{6data2|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{6data2|}}} {{#if:{{{col3|}}}|{{!}} style="{{#if:{{{6data3|}}}|width:75px;}}text-align:center" {{!}} {{{6data3|}}}}} }}</includeonly><noinclude> {{dokumentacija}}</noinclude> 05nz9vab1cg0numt1e9fo6krzda4g8k 6771220 6771219 2026-10-27T20:23:42Z TadejM 738 posodobitev 6771220 wikitext text/x-wiki <noinclude>{| </noinclude>{{#invoke:Infobox election|row}}<noinclude> |}</noinclude><noinclude> {{Documentation}}</noinclude> qiv5loo4ugslc409tkl1myfdt51bain Trajanov slavolok, Ancona 0 520307 6771068 6574355 2026-10-27T14:16:45Z TadejM 738 --archive.today 6771068 wikitext text/x-wiki [[File:Traiano AN 2012.jpg|thumb| Trajanov slavolok v Anconi]] '''Trajanov slavolok v [[Ancona|Anconi]]''' je [[starorimska civilizacija|rimski]] [[slavolok]], ki so ga leta 115 postavili senat in prebivalci Rima v času cesarja [[Trajan]]a. Zgrajen je bil v čast tega cesarja, potem ko je iz lastnega žepa razširil mestno pristanišče, izboljšal doke in utrdbe. Od tod se je Trajan odpravil v končno uspešno [[Trajanovi dačanski vojni|vojno proti Dačanom]], epizodo, ki se spominja na reliefu [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v [[Rim]]u. Slavolok je bil delo Rimljana, grškega sirskega arhitekta [[Apolodor iz Damaska|Apolodorja iz Damaska]], rojenega v rimski Siriji. Izdelan je iz [[marmor]]ja iz kamnolomov na otoku Marmara in stoji 18,5 metra visoko na visokem podiju, do katerega se približujejo široke stopnice. [[Obok]], širok le 3 m, obkrožajo pari žlebastih [[korintski slog|korintskih]] [[steber|stebrov]] na podstavkih. Na podstrešju so napisi. Oblika je takšna kot [[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]] v Rimu, vendar je bil višji, tako da bi bile bronaste figure, ki so ga prekrivale, Trajan na konju, njegova žena Plotina in sestra Marciana, mejnik za ladje, ki so se približevale največjemu rimskemu pristanišču na Jadranu.<ref>[http://www.marcheworldwide.org/html/trajan.asp?lingua=en Marcheworldwide.org] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140830114118/http://www.marcheworldwide.org/html/trajan.asp?lingua=en |date=August 30, 2014 }}</ref> Napisi, ki so ostali berljivi, so bili pozlačeni v [[bron]]u, vendar so to pozlato skupaj s [[friz]]i in kipi leta 848 odnesli [[Saraceni]]. Za obokom in delom ladjedelnic je bil leta 950 postavljen visok stolp Gamba, a je bil porušen za uporabo pri gradnji Citadele v Anconi (1532). Leta 1859 so bile zgrajene stopnice; vrata približno leto kasneje. Slavolok ostaja v dobrem stanju in je bil pred kratkim obnovljen in popolnoma delujoč z odstranitvijo prej omenjenih vrat in razsvetljavo, ki dviguje njegov profil in povečuje njegov poseben položaj glede na zgodovinsko jedro mesta in hrib Guasco, kjer je stoji [[Anconska stolnica]]. == Datacija == Datum gradnje dela se giblje okoli leta 100 našega štetja,<ref name="data">Fabio Mariano, ''Architettura nelle Marche'', Nardini, 1995 (pagina 52). ISBN 9788840411187</ref> vendar je natančna letnica negotova: pravzaprav se razkrije neskladje med datumom, ki ga sklepamo iz branja osrednjega napisa slavoloka, in datumom, sklepanim iz podob slavoloka: Trajanov steber, ki predstavlja Ancono. Napis loka bi nas pripeljal do datuma dokončanja loka v leto 117 n. št., saj Trajana imenujejo ''cesar devetkrat'' in da je prišel na oblast po smrti cesarja Nerva januarja 98. V Trajanovem stebru v Rimu, v prizoru 58, pa je slavolok Ancone viden obkrožen z ladjami, ki so odhajale v drugo dačansko vojno, ki se je zgodila leta 105.<ref>CIL XIV, 4543[https://db.edcs.eu/epigr/epi_einzel.php?s_sprache=it&p_belegstelle=CIL+14%2C+04543&r_sortierung=Belegstelle]</ref> Kako je mogoče predstaviti slavolok, izdelan leta 117 našega štetja? v prizoru, ki se je zgodil leta 105 našega štetja? Razlaga najnovejših študij je naslednja: lok v Anconi je bil zgrajen okoli leta 100 našega štetja. kipe treh božanstev je odnesel na podstrešje, obrnjeno proti morju; s tem vidikom je bil zastopan v Trajanovem stebru. Nato so jo v letih 114 - 115 posvetili cesarju in na podstrešje, obrnjeno proti celini, dodali kipe Trajana, njegove žene in njegove sestre; ob tej priložnosti je bil napis spremenjen oziroma narejen iz nič. == Slavolok v umetnosti == [[File:Domenichino - A Triumphal Arch of Allegories - WGA06409.jpg|thumb|Trajanov slavolok v renesansi, na sliki [[Domenichino|Domenichina]]]] Trajanov slavolok iz Ancone je bil pogosto predstavljen v grafikah in slikah. Seznam najpomembnejših je na voljo v kronološkem vrstnem redu: * Vittore Carpaccio, 1514, ''Pridiga svetega Štefana'' - olje na platnu ([[Pariz]], muzej [[Louvre]]). * Antonio Danti, med 1580 in 1583, ''Pogled na mesto in pristanišče Ancona'' (freska) [19] (Vatikanski muzeji, Galerija geografskih kart, Rim) * [[Domenichino]], 1607-1610, ''Trajanov slavolok'' - olje na platnu; ([[Muzej Prado]], [[Madrid]]) * Gerolamo Gambarato, (dejaven od 1561 do 1628) ''Papež prispe v Ancono v spremstvu Barbarosse in doža''<ref>Carlo Ridolfi, Giuseppe Vedova, ''Le maraviglie dell'arte: ovvero Le vite degli illustri pittori veneti e dello stato'', Volume 2, Cartallier, 1837</ref><ref>AA. VV. ''Venezia'', Touring club italiano Touring Editore, 1985 pag. 273</ref> - freska (Benetke, Sala del Maggior Consiglio v Doževi palači) * Andrea Lilli, 1597, ''Pogled na Ancono z morja'', (Ancona, Civic Art Gallery) * Antonio Balestra, 1690, ''Pogled na Ancono'' (zasebna zbirka) * [[Giovanni Battista Piranesi]], 1748, ''Trajanov lok'' (gravura) <ref>La stampa fa parte di ''Alcune Vedute di Archi Trionfali ed altri monumenti innalzati da Romani parte de quali se veggono in Roma e parte per l'Italia'', pubblicato per la prima volta nel 1748</ref> * Giuseppe Pallavicini, (17. stoletje), ''Pomol in Trajanov slavolok z obsojenimi na prisilno delo'' (Palazzo Benincasa) * Jakob Philipp Hackert, okoli 1780, ''Pogled na pristanišče Ancona s Trajanovim slavolokom'' (gravura), (Ancona, Civic Art Gallery) <ref>Paolo Bembo ''Jacob Philipp Hackert pittore di marina'', riportato alla pagina http://www.larassegnadischia.it/Letteratura/libripdf/hackert.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140822213936/http://www.larassegnadischia.it/Letteratura/libripdf/hackert.pdf |date=2014-08-22 }}</ref> * Francesco Podesti, 1844-1847, ''Prisega Anconitanov'', (Ancona, Civic Art Gallery) * Christian Peter Wilhelm Stolle (1873), ''Trajanov slavolok v Anconi'' <gallery> Vittore carpaccio, Sermon of St Stephen.jpg|Vittore Carpaccio, ''Pridiga svetega Štefana'' Pinturicchio - No. 10 - Pope Pius II Arrives in Ancona - WGA17807.jpg|Pinturicchio, ''Papež Pij II. prispe v Ancono '' (Venice) Il Papa giunge su navi veneziane ad Ancona, accompagnato dal Barbarossa e dal doge, e dona a questo un'ombrella d'oro, alto simbolo d'autorità - Gerolamo Gambarato 1582.jpg|''Papež prispe v Ancono v spremstvu Barbarosse in doža'' Andrea Lillli - veduta di Ancona.jpg|Andrea Lilli, ''Pogled na Ancono z morja'' Antonio Balestra - Veduta di Ancona - 1690 circa - collezione privata.JPG|Antonio Balestra, ''Pogled na Ancono'' Arc Trajan Piranesi.png|Giovanni Battista Piranesi, ''Trajanov slavolok v Anconi'' Jakob Philipp Hackert (1784) Veduta del porto di Ancona.jpg|Jakob Philipp Hackert, ''Pogled na pristanišče v Anconi'' Podesti-Giuramento anconetani.jpg|Francesco Podesti, ''Giuramento degli Anconitani'' Christian Peter Wilhelm Stolle Trajanbogen Ancona.jpg|Christian Peter Wilhelm Stolle, ''Trajanov slavolok v Anconi'' Giuseppe Pallavicini - Palazzo Benincasa - Ancona - Molo ed Arco di Traiano con condannati ai lavori forzati.jpg|Giuseppe Pallavicini, (XVII secolo), ''Pomol in Trajanov slavolok z obsojenimi na prisilno delo'' </gallery> ==Sklici== {{sklici}} {{Coord|43|37|31|N|13|30|23.3|E|type:landmark_region:IT_dim:10|display=title}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Arch of Traianus (Ancona)}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Ancona]] [[Kategorija:Trajan]] [[Kategorija:Slavoloki v Italiji]] oboabpnswexx74xmvd1oyhz0y4l95go Stefanija (pesem) 0 520639 6771082 6622021 2026-10-27T14:51:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem|name=Stefanija|cover=Stefania (Kalush Orchestra song) cover.jpg|alt=Uradna naslovnica pesmi "Stefanija"|border=yes|type=Pesem|artist=[[Kaluš Orkestra]]|language=Ukrajinski|released=7. februar 2022|genre=[[Alternativni hip hop]], [[rap]], [[ljudska glasba]]|length=3:00|label=[[Sony Music|Sony Music Entertainment]]|writer={{hlist|Ivan Klimenko|[[Oleg Psijuk]]|Timofii Muzičuk|Vitalii Dužik|Igor Didenčuk}}|next_title=|next_year=|misc={{External music video|type=song|{{YouTube|Z8Z51no1TD0|"Stefania"}}}} {{External music video|header=Official performance video|{{YouTube|F1fl60ypdLs|"Stefania"}}}}}} [[Kategorija:Članki s hAudio mikroformatom]] '''»Stefanija«''' ({{Jezik-uk|Стефанія}}, {{IPA-uk|steˈfɑn⁽ʲ⁾ijɐ|pron|LL-Q8798 (ukr)-Tohaomg-Стефанія.wav}}) je pesem iz leta 2022 ukrajinske folk-rap skupine [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš Orkestra]]. Pesem je predstavljala Ukrajino na [[Pesem Evrovizije 2022|tekmovanju za pesem Evrovizije 2022]]. »Stefanija« je tretja pesem, ki je bila v celoti zapeta v [[Ukrajinščina|ukrajinskem jeziku]] in je predstavljala državo na Evroviziji, a druga, ki je dejansko tekmovala zaradi odpovedane [[Pesem Evrovizije 2020|Evrovizije 2020]].<ref>{{Navedi splet|date=2022-02-22|title=Ukraine: Kalush Orchestra will go to Turin with 'Stefania' 🇺🇦|url=https://eurovision.tv/story/ukraine-kalush-orchestra-to-turin|accessdate=2022-02-26|website=Eurovision.tv|language=en-gb}}</ref> Na tekmovanju je zmagala s 631 točkami, s čimer je postala prva pesem, ki je bila v celoti zapeta v ukrajinskem jeziku, in prva zmagovita [[rap]] pesem. == Ozadje == Pesem je hvalnica materi, pripovedovalec pa govori o lepih spominih na lastno mamo. Pesem sprva govori o staranju matere, pri čemer se sklicuje na nostalgično preteklost. Pesem kasneje obravnava stiske matere, pripovedovalec pa se zaveda, koliko je mati naredila zanj. Uspavanka na koncu vsakega rap verza pripovedovalca vrne v čas materine oskrbe.<ref>{{Navedi splet|last=Ten Veen|first=Renske|date=2022-02-10|title="She rocked me; gave me rhythm" – Kalush Orchestra bring an ode to mothers in "Stefania" lyrics|url=https://wiwibloggs.com/2022/02/10/lyrics-kalush-orchestra-stefania-english/269492/|accessdate=2022-02-26|website=wiwibloggs|language=en-US|archive-date=2022-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220515001906/https://wiwibloggs.com/2022/02/10/lyrics-kalush-orchestra-stefania-english/269492/|url-status=dead}}</ref> Pesem je posvečena mami Olega Psijuka, ki ji je ime Stefanija.<ref>{{Navedi splet|date=15 May 2022|title=Ukraine: Kalush Orchestra introduces us to 'Stefania'|url=https://eurovision.tv/story/Kalush-Orchestra-Ukraine-2022}}</ref> V pesmi sta močno zastopani dve tradicionalni ukrajinski pihali: [[sopilka]] in [[telenka]].<ref>{{Navedi novice|last=Alexandra Hall|first=Sophia|date=2022-05-12|title=Ukraine's Kalush Orchestra brings traditional woodwind to Eurovision 2022|work=[[Classic FM (UK)|Classic FM]]|url=https://www.classicfm.com/music-news/kalush-orchestra-ukraine-eurovision/|accessdate=2022-05-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220512165356/https://www.classicfm.com/music-news/kalush-orchestra-ukraine-eurovision/|archivedate=2022-05-12|quote=[T]he upbeat track heavily features traditional Ukrainian woodwind instruments; the sopilka, and the telenka.}}</ref> == Tekmovanje za pesem Evrovizije == === ''Vidbir 2022'' === »Stefanija« je bila ena izmed tekmovalnih vstopov v {{Jezik|uk-Latn|[[Vidbir 2022]]}}, televizijsko glasbeno tekmovanje za določitev ukrajinskega kandidata za [[Pesem Evrovizije 2022]]. Izbor konkurenčnih prispevkov za {{Jezik|uk-Latn|Vidbir}} je potekal v treh etapah. Na prvi stopnji so se umetniki in tekstopisci prijavili na natečaj prek spletnega obrazca.<ref name=":0">{{Navedi splet|date=14 December 2021|trans-title=Suspilne announces acceptance of applications for participation in the national selection for Eurovision-2022".|title=Суспільне оголошує прийом заявок на участь у нацвідборі на Євробачення-2022|url=https://eurovision.ua/2022/news/298|accessdate=14 December 2021|website=[[Suspilne.media]]|publisher=UA:PBC|language=uk|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220013046/https://eurovision.ua/2022/news/298|url-status=dead}}</ref> Sedemindvajset točk je bilo uvrščenih in objavljenih 17. januarja 2022. Druga faza je bila avdicija vseh sedemindvajset izbranih točk na podane datume. Za napredovanje je bilo izbranih osem aktov, rezultati pa so bili objavljeni 24. januarja 2022. Tretja faza je bila finalna in je potekala 12. februarja 2022. Zmagovalec je bil izbran s kombinacijo 50/50 glasov javnega televizijskega glasovanja in tričlanske strokovne žirije,<ref>{{Navedi splet|date=14 December 2021|title=Правила національного відбору на участь у Пісенному конкурсі Євробачення – 2022|url=https://corp.suspilne.media/document/1044|accessdate=14 December 2021|website=[[Suspilne.media]]|trans-title=Rules of national selection for participation in the Eurovision Song Contest - 2022|publisher=UA:PBC|language=uk|archive-date=2021-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211214170944/https://corp.suspilne.media/document/1044|url-status=dead}}</ref> ki sta jo sestavljala ukrajinska udeleženca iz let 2006 in 2016 [[Tina Karol]] in [[Džamala|Jamala]], poleg Jaroslava Lodihina, člana upravnega odbora Suspilne (nacionalne javne radiotelevizije v Ukrajini).<ref>{{Navedi splet|last=Granger|first=Anthony|date=2022-02-03|title=🇺🇦 Ukraine: Tina Karol Juror For Vidbir 2022|url=https://eurovoix.com/2022/02/03/🇺🇦-ukraine-tina-karol-juror-for-vidbir-2022/|accessdate=2022-02-03|website=Eurovoix}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Granger|first=Anthony|date=2022-02-05|title=🇺🇦 Ukraine: Jamala Announced as Juror For Vidbir 2022|url=https://eurovoix.com/2022/02/05/jamala-juror-vidbir-2022/|accessdate=2022-02-05|website=Eurovoix}}</ref> Umetniki in skladatelji so imeli možnost oddati svoje prispevke med 14. decembrom 2021 in 10. januarjem 2022. Na natečaj so se lahko prijavili samo izvajalci, ki od leta 2014 niso nastopili na koncertu v [[Rusija|Rusiji]] ali od leta 2014 vstopili na [[Krim (polotok)|ozemlje Krima]].<ref name=":0"/> Izbirna komisija, ki je vključevala glasbenega producenta oddaje Mihajla Koševja in televizijskega producenta oddaje Oleksija Hončarenka, je pregledala 284 prispevkov, 17. januarja 2022 pa so objavili 27 uvrščenih prispevkov.<ref name="longlist">{{Navedi splet|date=17 January 2022|title=Суспільне оголосило довгий список учасників Нацвідбору на Євробачення-2022|url=https://suspilne.media/198617-suspilne-ogolosilo-dovgij-spisok-ucasnikiv-nacvidboru-na-evrobacenna-2022/|accessdate=17 January 2022|website=[[Suspilne.media]]|publisher=UA:PBC|language=uk|trans-title=Suspilne has announced a long list of participants in the National Selection for Eurovision-2022|archivedate=17 January 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220117195705/https://suspilne.media/198617-suspilne-ogolosilo-dovgij-spisok-ucasnikiv-nacvidboru-na-evrobacenna-2022/}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|date=17 January 2022|trans-title=EUROVISION 2022:UKRAINE STARTS SEARCHING FOR NATIONAL SELECTION|title=ЄВРОБАЧЕННЯ 2022: УКРАЇНА РОЗПОЧАЛА ПРОСЛУХОВУВАННЯ НА НАЦВІДБІР|url=https://novy.tv/ua/g-space/showbiznes/2022/01/17/єvrobachennya-2022-ukraїna-rozpochala-prosluhovuvannya-na-naczvidbir/|accessdate=18 January 2022|website=novy.tv|language=uk|archivedate=17 January 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220117151823/https://novy.tv/ua/g-space/showbiznes/2022/01/17/%D1%94vrobachennya-2022-ukra%D1%97na-rozpochala-prosluhovuvannya-na-naczvidbir/}}</ref> Kasneje so potekale avdicije na prizorišču My Dream Space v [[Kijev|Kijevu]], kjer je bilo osem prispevkov uvrščenih v ožji izbor za tekmovanje v nacionalnem finalu.<ref name=":2" /> 24. januarja 2022 je bilo razglašenih osem izbranih tekmovalnih aktov.<ref>{{Navedi splet|date=24 January 2022|title=Суспільне оголосило фіналістів Нацвідбору на Євробачення-2022|url=https://corp.suspilne.media/newsdetails/4666|accessdate=24 January 2022|trans-title=Suspilne has announced the finalists of the National Selection for Eurovision-2022|website=[[Suspilne.media]]|publisher=UA:PBC|language=uk}}</ref> V finalu ''Vidbirja'', ki je potekal 12. februarja, je zmagala Alina Pash, ki pa je na koncu svojo zmago zavrnila zaradi domnevne kršitve pravila o nenastopanju v Rusiji ali potovanja na Krim.<ref name="withdrawal">{{Navedi splet|last=Mori|first=Yevhenii|date=2022-02-16|title=Аліна Паш відмовилась від участі в Євробаченні|trans-title=Alina Pash refuses participation in Eurovision|url=https://suspilne.media/207651-alina-pas-vidmovilas-vid-ucasti-v-evrobacenni/?|accessdate=2022-02-16|website=[[Suspilne.media]]|publisher=UA:PBC|language=uk|archivedate=16 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220216132412/https://suspilne.media/207651-alina-pas-vidmovilas-vid-ucasti-v-evrobacenni/}}</ref> Tako je bilo zastopanje Ukrajine na tekmovanju za pesem Evrovizije 2022 ponujeno [[Kaluš (rap skupina)|orkestru Kaluš]].<ref>{{Navedi splet|last=Holden|first=Steve|date=16 February 2022|title=Alina Pash: Singer won't represent Ukraine at Eurovision|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-60405761|accessdate=18 February 2022|website=BBC}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=William Lee|date=17 February 2022|title=Ukraine offers Kalush Orchestra Eurovision 2022 spot "to maintain the trust of the audience"|url=https://wiwibloggs.com/2022/02/17/ukraine-offers-kalush-orchestra-eurovision-2022-spot-to-maintain-the-trust-of-the-audience/269867/|website=wiwibloggs|accessdate=18 February 2022|archive-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220408204923/https://wiwibloggs.com/2022/02/17/ukraine-offers-kalush-orchestra-eurovision-2022-spot-to-maintain-the-trust-of-the-audience/269867/|url-status=dead}}</ref> 22. februarja je skupina ponudbo sprejela.<ref>{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Гурт "Kalush Orchestra" представить Україну на Євробаченні в Турині|trans-title=Kalush Orchestra will represent Ukraine at Eurovision in Turin|url=https://corp.suspilne.media/newsdetails/4797|accessdate=22 February 2022|website=Suspilne|language=uk}}</ref> === Na Evroviziji === V skladu s pravili Evrovizije se morajo vse države, razen države gostiteljice in »velike peterice« ([[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]], [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]]), kvalificirati v enega od dveh polfinalov, da se lahko potegujejo za finale; od tega v finale iz vsakega polfinala napreduje deset najboljših držav. [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) je konkurenčne države razdelila v šest različnih žrebov na podlagi vzorcev glasovanja iz prejšnjih tekmovanj, pri čemer so države z ugodno zgodovino glasovanja dali v isti žreb. 25. januarja 2022 je potekal žreb za dodelitev polfinala ter polovico, v kateri bo skupina nastopila. Ukrajina se je uvrstila v prvi polfinale, ki je potekal 10. maja 2022, in nastopila v prvi polovici polfinala.<ref>{{Navedi splet|date=2022-01-25|title=Eurovision 2022: Which Semi-Final is your country performing in? 🇮🇹|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2022-semi-finals|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220203043125/https://eurovision.tv/story/eurovision-2022-semi-finals|archivedate=3 February 2022|accessdate=2022-01-25|website=Eurovision.tv|publisher=EBU}}</ref> Orkester se je uvrstil v veliki finale, v katerem so tudi zmagali.<ref>{{Navedi splet|date=2020-05-11|title=A fan-favorite band from Ukraine advances to the Eurovision grand final|url=https://www.npr.org/2022/05/11/1098229013/eurovision-ukraine-kalush-orchestra-final|website=NPR|last=Rachel Treisman}}</ref> Po koncu glasovanja žirije je bila Ukrajina na 4. mestu. 439 prejetih točk s teleglasovanja je največ prejetih teleglasovalnih točk v zgodovini tekmovanja do zdaj, Ukrajina pa je prejela tudi točke od vseh držav na teleglasovanju (vse razen Malte, Severne Makedonije in Srbije so državi dale 10 točk ali 12 točk). Ukrajini je zmanjkalo le 29 točk od najvišjega možnega seštevka točka iz teleglasovanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/esc/ukraine-wins-eurovision-song-contest-2022|title=Ukraine wins Eurovision Song Contest 2022|date=May 15, 2022|website=Eurovisionworld}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/eurovision/eurovision-2022-live-results-voting-winner-b2078493.html|title=Kalush Orchestra wins the Eurovision Song Contest 2022|date=May 15, 2022|website=The Independent}}</ref>{{Col-begin}} {{Col-2}} ===Tedenske lestvice=== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" |+ Uvrstitve "Stefanija" na tedenskih lestvicah ! scope="col"| Lestvica (2022) ! scope="col"| Najvišje<br />mesto |- ! scope="row"| Australia Digital Tracks ([[ARIA Charts|ARIA]])<ref>{{cite magazine|title=The ARIA Report: Week Commencing 23 May 2022|magazine=The ARIA Report|publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|issue=1681|page=9|date=23 May 2022}}</ref> | 27 |- {{single chart|Austria|26|artist=Kalush Orchestra|song=Stefania|rowheader=true|access-date=25 May 2022}} |- {{single chart|Flanders|24|artist=Kalush Orchestra|song=Stefania|rowheader=true|access-date=29 May 2022}} |- ! scope="row"| Hrvaška (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref name="croatiabillboard">{{Cite magazine |last= |first= |date=24 May 2022 |title=Croatia Songs (Week of May 28, 2022) |url=https://www.billboard.com/charts/croatia-songs-hotw/2022-05-28 |access-date=24 May 2022 |magazine=Billboard |language=en-US}}</ref> | 6 |- {{single chart|Czechdigital|22|year=2022|week=20|rowheader=true|accessdate=23 May 2022}} |- ! scope="row"| Finska ([[The Official Finnish Charts|Suomen virallinen lista]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.ifpi.fi/lista/singlet/2022/20/|title=Singlet 20/2022|publisher=[[Musiikkituottajat]]|language=fi|access-date=22 May 2022}}</ref> | 2 |- {{single chart|Germany|22|songid=2251668|artist=Kalush Orchestra|song=Stefania|rowheader=true|access-date=20 May 2022}} |- ! scope="row"| [[Billboard Global 200|Global 200]] (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref>{{cite magazine|url=https://www.billboard.com/charts/billboard-global-200/2022-05-28/|title=Billboard Global 200: Week of May 28, 2022|magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=24 May 2022}}</ref> | 85 |- {{single chart|Hungarysingle|5|year=2022|week=20|rowheader=true|accessdate=26 May 2022}} |- ! scope="row"| Islandija ([[Music of Iceland|Plötutíðindi]])<ref>{{navedi splet|url=http://plotutidindi.is/tonlistinn/|title=Tónlistinn – Lög|trans-title=The Music – Songs|language=is|publisher=[[Music of Iceland|Plötutíðindi]]|access-date=20 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220520133940/http://plotutidindi.is/tonlistinn/|archive-date=20 May 2022|url-status=dead}}</ref> | 14 |- {{single chart|Ireland4|30|date=20220520|rowheader=true|access-date=21 May 2022}} |- ! scope="row"| Italija ([[Federazione Industria Musicale Italiana|FIMI]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.fimi.it/top-of-the-music/classifiche.kl#/charts/3/2022/20|title=Top Singoli – Classifica settimanale WK 20|publisher=[[Federazione Industria Musicale Italiana]]|language=it|access-date=21 May 2022}}</ref> | 53 |- ! scope="row"| Litva ([[AGATA (organization)|AGATA]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/s20/|title=2022 20-os savaitės klausomiausi (Top 100)|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|language=lt|date=20 May 2022|access-date=20 May 2022|trans-title=2022 Week 20 Most Listened (Top 100)|archive-url=https://web.archive.org/web/20220520074409/https://www.agata.lt/lt/naujienos/s20/|archive-date=2022-05-20|url-status=dead}}</ref> | 1 |- {{single chart|Dutch40|38|year=2022|week=21|rowheader=true|access-date=21 May 2022}} |- {{single chart|Dutch100|36|artist=Kalush Orchestra|song=Stefania|rowheader=true|access-date=20 May 2022}} |- ! scope="row"| Norveška ([[VG-lista]])<ref>{{navedi splet|url=https://topplista.no/charts/singles/2022-w20/|title=VG-lista – Topp 20 Single 2022-20|publisher=[[VG-lista]]|access-date=21 May 2022}}</ref> | 19 |- {{single chart|Portugal|92|artist=Kalush Orchestra|song=Stefania|rowheader=true|access-date=2 June 2022}} |- ! scope="row"| Slovaška ([[International Federation of the Phonographic Industry|Singles Digitál Top 100]])<ref>{{navedi splet|url=http://hitparada.ifpicr.cz/index.php?hitp=D|title=ČNS IFPI|publisher=IFPI ČR|id=Note: Select SK SINGLES DIGITAL TOP 100 and insert 202220 into search.|access-date=23 May 2022}}</ref> | 27 |- ! scope="row"| Švedska ([[Sverigetopplistan]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/41?dspy=2022&dspp=20|title=Veckolista Singlar, vecka 20|publisher=[[Sverigetopplistan]]|access-date=20 May 2022}}</ref> | 7 |- {{single chart|Switzerland|11|artist=Kalush Orchestra|song=Stefania|rowheader=true|access-date=22 May 2022}} |- {{single chart|UK|38|date=20220520|rowheader=true|access-date=21 May 2022}} <!-- Downloads, streams and sales all contribute to the overall UK Singles Chart; we exclude the other charts per [[WP:CHARTMATH]] --> |- {{single chart|Ukraine|1|date=2022-04-08|rowheader=true|access-date=15 April 2022}} |- ! scope="row"| US [[World Digital Song Sales]] (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref>{{cite magazine|url=https://www.billboard.com/charts/world-digital-song-sales/2022-05-28/|title=World Digital Song Sales: Week of May 28, 2022|magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=24 May 2022}}</ref> | 2 |} {{col-2}} ===Mesečne lestvice=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" |+ Uvrstitve "Stefania" na mesečnih lestvicah ! scope="col"| Lestvica (2022) ! scope="col"| Najvišja<br />uvrstitev |- ! scope="row"| Ukraine Airplay (Tophit)<ref>{{navedi splet|url=https://tophit.ru/ru/chart/ukraine/monthly/2022-04-01/all/all|title=Лучшие песни на радио в Украине за месяц|publisher=[[Tophit]]|language=ru|date=April 2022|access-date=13 May 2022|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513041020/https://tophit.ru/ru/chart/ukraine/monthly/2022-04-01/all/all|url-status=dead}}</ref> | 1 |} {{Col-end}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Singli leta 2022]] [[Kategorija:Pesmi leta 2022]] [[Kategorija:Singlechart brez pesmi]] [[Kategorija:Singlechart brez umetnika]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za UK]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Switzerland]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Dutch100]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Dutch40]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Ireland4]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Hungarysingle]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Germany]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Czechdigital]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Flanders]] [[Kategorija:Singlechart uporaba za Austria]] [[Kategorija:Članki s hAudio mikroformatom]] [[Kategorija:Evrovizijske pesmi Ukrajine]] [[Kategorija:Zmagovalne evrovizijske pesmi]] kqhx6xuk9gunjslwdq20qqzt0ymxmlx Stefania Liberakakis 0 521638 6771081 6749589 2026-10-27T14:51:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | image = Stefania Liberakakis press photo 2020.jpg | caption = Liberakakis leta 2020 | birth_name = Stefania Liberakakis | website = | Name = Stefania | Genre = {{hlist|[[Pop]]}} | Years_active = 2013-danes }} '''Stefania Liberakakis''' ({{Jezik-el|Στεφανία Λυμπερακάκη|Stefanía Lymperakáki}}, '''Stefanía Lymperakáki''') znana preprosto kot '''Stefania''', [[Grki|grško]]-[[Nizozemci|nizozemska]] [[pevka]], [[igralka]] in [[Youtuber|YouTuberka]], *[[17. december]] [[2002]] == Kariera == Stefania je leta 2013 bila tekmovalka v tretji sezoni ''The Voice Kids'' na Nizozemskem, vendar je izpadla v drugem krogu. Nato se je pridružila otroškemu pevskemu zboru ''[[Kinderen za otroke|Kinderen voor Kinderen]]'', ki ga je po dveh letih zapustila. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://egocompany.nl/stefania|title=Stefania|website=EGO Company|language=nl-NL|accessdate=18 January 2020|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227114854/https://egocompany.nl/stefania|url-status=dead}}</ref> [[Slika:JESC_2016_Kisses_(Netherlands).jpg|sličica|240x240_pik|Stefanija (na sredini) med nastopom na tekmovanju za mladinsko pesem [[Mladinska pesem Evrovizije 2016|Evrovizije 2016]]]] Leta 2016 se je udeležila avdicije za ''Junior Songfestival'', nizozemski predizbor za [[Mladinska pesem Evrovizije|mladinsko pesem Evrovizije]]. Interno je bila izbrana za zastopanje Nizozemske na [[Mladinska pesem Evrovizije 2016|tekmovanju za pesem otroške Evrovizije 2016]] v [[Valletta|Valletti]] kot članica dekliške skupine Kisses. Skupina je nastopila s pesmijo »Kisses and Dancin'« in se uvrstila na 8. mesto med 17 sodelujočimi. <ref name=":02">{{Navedi splet|url=https://egocompany.nl/stefania|title=Stefania|website=EGO Company|language=nl-NL|accessdate=18 January 2020|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227114854/https://egocompany.nl/stefania|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 je Stefania izdala svoj prvi solo singel z naslovom »Stupid Reasons«. Leta 2019 je izdala še tri single: »Wonder«, »I'm Sorry (Whoops!)« in »Turn Around«. === Pesem Evrovizije === Konec leta 2019 je bila Stefania imenovana za predstavnico [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčije]] na [[Pesem Evrovizije 2020|tekmovanju za pesem Evrovizije 2020]], ki bi potekalo v [[Rotterdam|Rotterdamu]] na Nizozemskem. <ref>{{Navedi splet|last=Kevorkian|first=Krikor|url=https://ogaegreece.com/archives/73070|title=🇬🇷 ΕΛΛΑΔΑ: Σχεδόν επίσημο: Η Stefania στο Rotterdam με pop κομμάτι!|date=28 December 2019|website=OGAE Greece|language=el|accessdate=18 January 2020|archive-date=2020-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200203191404/https://ogaegreece.com/archives/73070|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/stefania-to-sing-for-greece-eurovision-2020|title=Stefania to sing 'SUPERG!RL' for Greece at Eurovision 2020|date=3 February 2020|website=Eurovision.tv|accessdate=3 February 2020}}</ref> Nastopiti bi morala v drugem polfinalu dne 14. maja 2020 s pesmijo »Supergirl«. <ref name=":1" /> Vendar pa je [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], dne 18. marca objavila odpoved tekmovanja zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]. <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-in-rotterdam-is-cancelled|title=Eurovision 2020 cancelled}}</ref><ref name=":1" /> Istega dne je ERT sporočil, da bo Grčija sodelovala [[Pesem Evrovizije 2021|na Pesmi Evrovizije 2021]], njihova predstavnica pa bo Stefania. <ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://ogaegreece.com/archives/79130|title=🇬🇷 ΕΛΛΑΔΑ: Η ΕΡΤ θέλει τη Στεφανία και για τη Eurovision 2021!|date=18 March 2020|website=OGAE Greece|language=el|accessdate=18 March 2020|archive-date=2020-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200318222240/https://ogaegreece.com/archives/79130|url-status=dead}}</ref> Nastopila je na [[Pesem Evrovizije 2021|Evroviziji 2021]] s pesmijo »Last Dance«. <ref>{{Navedi splet|url=https://escxtra.com/2021/03/10/stefania-last-dance-greece/|title=🇬🇷 Stefania reveals Eurovision song "Last Dance" for Greece|website=ESCXTRA|date=10 March 2021|accessdate=10 March 2021|first=Nick|last=van Lith}}</ref> S pesmijo je nastopila v drugem polfinalu iz katerega se je tudi uvrstila v finale, ki je potekal 20. maja 2021. <ref name="draw">{{Navedi splet|last=Groot|first=Evert|date=17 November 2020|title=2020 Semi-Final line-up to stay for 2021|url=https://eurovision.tv/story/2020-semi-final-line-up-to-stay-this-year|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201118125722/https://eurovision.tv/story/2020-semi-final-line-up-to-stay-this-year|archivedate=18 November 2020|accessdate=17 November 2020|website=eurovision.tv|publisher=[[Eurovision Song Contest]]}}</ref><ref name="release date">{{Navedi splet|url=https://escxtra.com/2021/02/22/last-dance-by-stefania-to-be-released-on-march-10th/|title='Last Dance' by Stefania to be released on March 10th|last=Luukela|first=Sami|date=22 February 2021|publisher=ESCXtra|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210222222331/https://escxtra.com/2021/02/22/last-dance-by-stefania-to-be-released-on-march-10th/|archivedate=22 February 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ethnos.gr/lifestyle/96923_fokas-eyaggelinos-tha-eimai-sto-pleyro-tis-stefanias-sti-eurovision-2021|title=Fokas Evangelinos: I'll be next to Stefania at Eurovision 2021|date=29 March 2020|accessdate=29 March 2020|website=Ethnos|first=Akis|last=Fotopoulos}}</ref> Stefania je nastopila v finalu Pesmi Evrovizije 2021, kjer je zasedla 10. mesto. <ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://ogaegreece.com/archives/79130|title=🇬🇷 ΕΛΛΑΔΑ: Η ΕΡΤ θέλει τη Στεφανία και για τη Eurovision 2021!|date=18 March 2020|website=OGAE Greece|language=el|accessdate=18 March 2020|archive-date=2020-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200318222240/https://ogaegreece.com/archives/79130|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2020/03/18/greece-stefania-eurovision-2021/|title=Greece: Stefania Will Represent Greece at Eurovision 2021|first=Emily|last=Herbert|date=18 March 2020|website=Eurovoix|accessdate=20 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200320102154/https://eurovoix.com/2020/03/18/greece-stefania-eurovision-2021/|archivedate=20 March 2020}}</ref> == Osebno življenje == Rodila se je grškima staršema Kouli in Spyrosu Liberakakisu v [[Utrecht|Utrechtu]] na Nizozemskem. <ref>{{Navedi splet|date=4 March 2021|title=Στεφανία Λυμπερακάκη: Το Eurovision girl φωτογραφίζεται για πρώτη φορά με τη μαμά της και κάνει αποκαλύψεις|url=https://www.tlife.gr/eidhseis-nea/stefania-lymperakaki-to-Eurovision-girl-fotografizetai-gia-proti-fora-me-ti-mama-tis-kai-kanei-apokalypseis/1158929/|accessdate=21 May 2021|website=TLIFE|language=el}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eurovision 2020 {{!}} Η 17χρονη Στεφανία με καταγωγή από τον Έβρο ξεσπά σε δάκρυα χαράς • Top Stories|url=https://freshpost.gr/eurovision-2020-h-stefania-me-katagoi-apo-ton-evro-xaspa-se-dakria-xaras/|accessdate=21 May 2021|language=el|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521140420/https://freshpost.gr/eurovision-2020-h-stefania-me-katagoi-apo-ton-evro-xaspa-se-dakria-xaras/|url-status=dead}}</ref> Stefania je nečakinja grškega igralca [[Yannis Stankoglou|Yannisa Stankoglouja]]. <ref>{{Navedi splet|date=17 March 2021|title=Γιάννης Στάνκογλου - Στεφανία Λυμπερακάκη: Σχέσεις στοργής - Το κορίτσι της Eurovision και ο διάσημος θείος του|url=https://www.protothema.gr/gala/article/1105440/giannis-stankoglou-stefania-luberakaki-sheseis-storgis-to-koritsi-tis-eurovision-kai-o-diasimos-theios-tou/|accessdate=18 May 2021|website=ProtoThema|language=el}}</ref> Med oktobrom 2018 in aprilom 2021 je bila v razmerju z nizozemskim pevcem Jannesom Heuvelmansom, ki je zastopal Nizozemsko na [[Mladinska pesem Evrovizije 2017|mladinski Evroviziji 2017]] kot del fantovske zasedbe FOURCE. <ref>{{Navedi splet|url=https://mag.sigmalive.com/article/24838/i-stefania-lymperakaki-einai-zeygari-me-enan-nearo-tragoydisti-vinteo|title=Η Στεφανία Λυμπερακάκη είναι ζευγάρι με έναν νεαρό τραγουδιστή [βίντεο]|date=5 February 2020|website=Sigmalive Magazine|language=el|accessdate=9 February 2020}}</ref> == Diskografija == === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" style="width:16em;" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" style="width:1em;" |Leto ! colspan="5" scope="col" |Najvišja uvrstitev na lestvici ! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[IFPI Greece|GRE]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ifpi.gr/digital_iel.html|publisher=IFPI.gr|title=Official IFPI Charts-Digital Singles Chart|language=el|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200319175936/https://www.ifpi.gr/digital_iel.html|archivedate=19 March 2020}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[Single Top 100|NLD]] <ref>{{Navedi splet|url=https://dutchcharts.nl/showinterpret.asp?interpret=Stefania+%5BGR%5D|title=Discografie Stefania|website=dutchcharts.nl|accessdate=29 May 2021}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[AGATA (organization)|LIT]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/21s/|title=2021 21-os savaitės klausomiausi (TOP 100)|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|accessdate=23 June 2022|date=28 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210528143430/https://www.agata.lt/lt/naujienos/21s/|archive-date=2021-05-28|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[Sverigetopplistan|SWE]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/41?dspy=2021&dspp=21|title=Veckolista Singlar, vecka 21|publisher=[[Sverigetopplistan]]|accessdate=28 May 2021}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[UK Download Chart|UK]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/charts/singles-downloads-chart/20210528/7000|title=Official Singles Downloads Chart: 28 May 2021 – 3 June 2021|publisher=[[Official Charts Company]]|accessdate=29 May 2021}}</ref> |- ! scope="row" |»Stupid Reasons« |2018 |— |— |— |— |— | rowspan="13" |— |- ! scope="row" |»I'm Sorry (Whoops!)« | rowspan="3" |2019 |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Over and Over Again« <small>(skupaj z Jannes)</small> |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Turn Around« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Supergirl« | rowspan="3" |2020 |19 |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Friday« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Swipe« <small>(skupaj s Rein van Duivenboden)</small> |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Last Dance« | rowspan="2" |2021 |24 |45 |35 |79 |75 |- ! scope="row" |»Mucho Calor« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Wait No More« | rowspan="4" |2022 |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»You Lost Me« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»My My My« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Yalla Baby« |— |— |— |— |— |} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Liberakakis, Stefania}} [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Grčije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] iqlwn7gmor3tjyocy47fz5ptg3o8ca5 Ajda Bračič 0 530186 6771103 6735647 2026-10-27T15:35:54Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6771103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ajda Bračič''', [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt]]ka in [[pisatelj]]ica, *[[1990]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Študirala je arhitekturo na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v Ljubljani, deluje kot publicistka, urednica, kustosinja in arhitektka. Vodi stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. Leta 2022 je izšel njen literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb z naslovom ''Leteči ljudje''.<ref>{{Navedi splet|title=Leteči ljudje|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=11452|website=www.dobreknjige.si|accessdate=2023-01-12|language=sl-SI|last=Qualitas}}</ref> Za svoj romaneskni prvenec ''Kresničevje'' je leta 2026 prejela [[Kresnik (nagrada)|nagrado kresnik]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kresnik/nagrada-kresnik-ajda-bracic-kresnicevje-podelitev-najboljsi-roman|title=Nagrada kresnik Ajdi Bračič: skozi gozd krivde do milostne vedrine|date=23. 6. 2026|accessdate=24. 6. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Bibliografija == ==== Literarna dela ==== * ''Leteči ljudje'' (2022) * ''Kresničevje'' (roman, 2025) == Nagrade in priznanja == * nagrada [[Kritiško sito (nagrada)|kritiško sito]] za ''Leteči ljudje'' (2023) * nagrada [[Maruša Krese|Maruše Krese]] (prej [[nagrada novo mesto]]) za ''Leteči ljudje'' (2023) * nagrada [[kritiško sito]] za ''Kresničevje'' (2026) * [[Kresnik (nagrada)|nagrada kresnik]] za ''Kresničevje'' (2026) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Predstavitev avtorice na [https://www.ludliteratura.si/avtor/ajda-bracic/ LUD Literatura] * Stičišče [https://www.kajza.si Kajža] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175254141 Ajda Bračič, pisateljica, ki je prejela kritiško sito]. Ime tedna (19. junij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175257859 Ajda Bračič: Prenova doma lahko prinese boljše bivalno okolje od novogradnje]. Nedeljski gost (4. oktober 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-književnik}} {{DEFAULTSORT:Bračič, Ajda}} [[kategorija:Slovenski arhitekti]] [[kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] rg9qfk1pyngluytv7u14v3n0cradnzy Predloga:Edit requested 10 533487 6771368 5911966 2026-10-28T08:57:32Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:Uredi zaščiteno]] 6771368 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Uredi zaščiteno]] 9unbg54426lotoa2jos3zf7r3py39a2 Portal:V novicah/Stranska letvica 100 533753 6771411 6770528 2026-10-28T10:45:57Z TadejM 738 umrl [[Andrej Gogala (biolog)]] 6771411 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|francoski dijaški protesti leta 2026{{!}}francoski dijaški protesti|en|2026 French student protests }} * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|atlantska sezona hurikanov (2026){{!}}atlantska sezona hurikanov|en|2026 Atlantic hurricane season}} * {{ill|pacifiška sezona hurikanov (2026){{!}}pacifiška sezona hurikanov|en|2026 Pacific hurricane season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Oktober''' :*11: '''[[Volitve v Sloveniji|Slovenija]]''', [[Referendumi 11. oktobra 2026|referendumi]] :*16.–17.: '''[[volitve na Češkem|Češka]]''', [[Volitve senata na Češkem leta 2026|senat {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Braziliji|Brazilija]]''', [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Srbiji|Srbija]]''', [[parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026|narodna skupščina]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*27.: '''[[volitve v Izraelu|Izrael]]''', [[zakonodajne volitve v Izraelu leta 2026|kneset]] * '''November''' :*{{0}}1.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog}}]] :*{{0}}3.: '''[[volitve v Združenih državah Amerike|ZDA]]''', [[volitve v senat v Združenih državah Amerike leta 2026|senat]], [[volitve v predstavniški dom v Združenih državah Amerike leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}5.: '''[[volitve v Grenadi|Grenada]]''', [[splošne volitve v Grenadi leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}7.: '''[[volitve na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]''', [[splošne volitve na Novi Zelandiji leta 2026|predstavniški dom]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} <h3>Oktober</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *5.: [[Vlado Jug]] *11.: [[Meta Grosman]] *26.: [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] }} ;V tujini {{gridlist| *1.: [[Biljana Plavšić]] *13.: [[Heikki Mälkiä]] *24.: [[John Cordts]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> 3vh36u65p062v0whuj265lbe882inja 6771412 6771411 2026-10-28T10:46:36Z TadejM 738 posodobitev volitev 6771412 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|francoski dijaški protesti leta 2026{{!}}francoski dijaški protesti|en|2026 French student protests }} * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|atlantska sezona hurikanov (2026){{!}}atlantska sezona hurikanov|en|2026 Atlantic hurricane season}} * {{ill|pacifiška sezona hurikanov (2026){{!}}pacifiška sezona hurikanov|en|2026 Pacific hurricane season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Oktober''' :*11: '''[[Volitve v Sloveniji|Slovenija]]''', [[Referendumi 11. oktobra 2026|referendumi]] :*16.–17.: '''[[volitve na Češkem|Češka]]''', [[Volitve senata na Češkem leta 2026|senat {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Braziliji|Brazilija]]''', [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Srbiji|Srbija]]''', [[parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026|narodna skupščina]] :*27.: '''[[volitve v Izraelu|Izrael]]''', [[zakonodajne volitve v Izraelu leta 2026|kneset]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> * '''November''' :*{{0}}1.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog}}]] :*{{0}}3.: '''[[volitve v Združenih državah Amerike|ZDA]]''', [[volitve v senat v Združenih državah Amerike leta 2026|senat]], [[volitve v predstavniški dom v Združenih državah Amerike leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}5.: '''[[volitve v Grenadi|Grenada]]''', [[splošne volitve v Grenadi leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}7.: '''[[volitve na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]''', [[splošne volitve na Novi Zelandiji leta 2026|predstavniški dom]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} <h3>Oktober</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *5.: [[Vlado Jug]] *11.: [[Meta Grosman]] *26.: [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] }} ;V tujini {{gridlist| *1.: [[Biljana Plavšić]] *13.: [[Heikki Mälkiä]] *24.: [[John Cordts]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> 4kaa2dws5f8y0e8rpdpzkfoyun5ypnz 6771413 6771412 2026-10-28T10:47:11Z TadejM 738 --zamik 6771413 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|francoski dijaški protesti leta 2026{{!}}francoski dijaški protesti|en|2026 French student protests }} * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|atlantska sezona hurikanov (2026){{!}}atlantska sezona hurikanov|en|2026 Atlantic hurricane season}} * {{ill|pacifiška sezona hurikanov (2026){{!}}pacifiška sezona hurikanov|en|2026 Pacific hurricane season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Oktober''' :*11: '''[[Volitve v Sloveniji|Slovenija]]''', [[Referendumi 11. oktobra 2026|referendumi]] :*16.–17.: '''[[volitve na Češkem|Češka]]''', [[Volitve senata na Češkem leta 2026|senat {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Braziliji|Brazilija]]''', [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Srbiji|Srbija]]''', [[parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026|narodna skupščina]] :*27.: '''[[volitve v Izraelu|Izrael]]''', [[zakonodajne volitve v Izraelu leta 2026|kneset]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> <h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> * '''November''' :*{{0}}1.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog}}]] :*{{0}}3.: '''[[volitve v Združenih državah Amerike|ZDA]]''', [[volitve v senat v Združenih državah Amerike leta 2026|senat]], [[volitve v predstavniški dom v Združenih državah Amerike leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}5.: '''[[volitve v Grenadi|Grenada]]''', [[splošne volitve v Grenadi leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}7.: '''[[volitve na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]''', [[splošne volitve na Novi Zelandiji leta 2026|predstavniški dom]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} <h3>Oktober</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *5.: [[Vlado Jug]] *11.: [[Meta Grosman]] *26.: [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] }} ;V tujini {{gridlist| *1.: [[Biljana Plavšić]] *13.: [[Heikki Mälkiä]] *24.: [[John Cordts]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> jjxnczoesx4n47bwo1s3kfanigaw4g8 UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica 0 549358 6771088 6767765 2026-10-27T15:01:23Z Sportomanokin 14776 6771088 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 276 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|20. oktober 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''266'''||bgcolor=yellow align=center|'''276''' |} <small>Posodobitev: 27. oktober 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|276 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|407 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 27. oktober 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] kt5e63frwk1lf2yfodzkgeo25je6ews Milan Aksentijević 0 558655 6771166 6634607 2026-10-27T18:53:26Z Stebunik 55592 /* Kasnejše življenje */ 6771166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba|name=Milan Aksentijević|image=|image_size=|alt=|caption=|birth_date={{birth date|df=y|1935|9|1}}|birth_place=[[Kragujevac]], Jugoslavija|death_date=|death_place=|placeofburial=|allegiance=[[Jugoslavija]]|branch=[[Jugoslovanska ljudska armada]]|serviceyears=1953–1992|rank=[[Generalmajor]]|servicenumber=|unit=|commands=|battles=[[Slovenska osamosvojitvena vojna]], [[Hrvaška osamosvojitvena vojna]], [[Vojna v Bosni]]|awards=|spouse=|relations=|laterwork=|signature=}} '''Milan Aksentijević,''' [[Srbi|srbski]] [[častnik]], * 1. september 1935, [[Kragujevac]], [[Jugoslavija]].<ref name="Silber & Little xii">{{Navedi knjigo|last=Silber|first=Laura|last2=Little|first2=Allan|title=The Death Of Yugoslavia|date=1995|publisher=Penguin Books, BBC Books|isbn=9780140249040|page=xii|url=https://archive.org/details/deathofyugoslavi0000silb/mode/2up?q=Milan+Aksentijevi%C4%87|accessdate=20 April 2021}}</ref><ref name="Lopušina"></ref> Aksentijević je kot [[generalmajor]] [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] igral pomembno vlogo pri poskusu zatrtja neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenski osamosvojitveni vojni]]. Kasneje je sodeloval tudi v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaški osamosvojitveni vojni]] ter v [[Vojna v Bosni|vojni v Bosni]].<ref name="Silber & Little 184">{{Navedi knjigo|last=Silber|first=Laura|last2=Little|first2=Allan|title=The Death Of Yugoslavia|date=1995|publisher=Penguin Books, BBC Books|isbn=9780140249040|page=184|url=https://archive.org/details/deathofyugoslavi0000silb/page/184/mode/2up?q=Aksentijevi%C4%87|accessdate=20 April 2021}}</ref> Danes živi v Sloveniji, kjer je aktiven v skupinah za [[Srbi|Srbe]] v Sloveniji. == Zgodnje življenje == Milan Aksentijević se je rodil 1. septembra 1935 v družini pravoslavnega duhovnika Živojina Aksentijevića v Kragujevcu. Njegovi starši so bili leta 1941 ubiti v poboju med [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|drugo svetovno vojna]]. Leta 1951 se je kot z družino preselil v [[Socialistična republika Slovenija|Slovenijo]]. 1953 je končal Šolo za aktivne inženirsko-kemijske oficirje [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]. 1. avgusta 1953 je začel aktivno službo v JNA, kjer je opravljal vrsto funkcij. [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990]] je bil Aksentijević edini predstavnik JNA, ki je bil izvoljen v slovenski parlament kot delegat JNA v Zbornici združenega dela. Aksentijević je bil eden redkih poslancev slovenskega parlamenta, ki je 25. junija 1991 glasoval proti [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaraciji o neodvisnosti Slovenije]].<ref name="Silber & Little 169">{{Navedi knjigo|last=Silber|first=Laura|last2=Little|first2=Allan|title=The Death Of Yugoslavia|date=1995|publisher=Penguin Books, BBC Books|isbn=9780140249040|page=169|url=https://archive.org/details/deathofyugoslavi0000silb/page/168/mode/2up?q=Aksentijevi%C4%87|accessdate=20 April 2021}}</ref> Funkcijo delegata je opravljal do 28. avgusta 1991.<ref name="Lopušina"></ref> == Razpad Jugoslavije == === Slovenska osamosvojitvena vojna === Aksentijević je slovenski osamosvojitvi nasprotoval. 22. maja 1991 je v [[Pekrski dogodki|pekrskih dogodkih]], takrat še podpolkovnik, [[Maribor|Mariborčanom]] do naslednjega dne postavil rok, da ugodijo ultimatu o izročitvi denarja, nabornikov, podatkov o nabornikih in zaprtju vadbenega centra [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]]. Zahteve Aksentijevića so bile ignorirane.<ref name="Anželj - Armbrust">{{Navedi novice|last=Anželj - Armbrust|first=Ernest|title=Spomini "Enkarja" na pekrske dogodke, 710. učni center in pogumne krajane, ki so se uprli JLA|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/25-let/spomini-enkarja-na-pekrske-dogodke-710-ucni-center-in-pogumne-krajane-ki-so-se-uprli-jla/394108|accessdate=19 April 2021|work=RTV Slovenia|date=20 June 2016|language=sl}}</ref> Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] je Aksentijević poveljeval vojašnici, ki jo je obkolila teritorialna obramba. V intervjuju za BBC-jev dokumentarec ''The Death of Yugoslavia'' se je spomnil, kako je jezno zahteval ukaze od vrhovnega poveljstva JNA in se spraševal: »Ali smo vojska ali nismo? ... Če smo vojska, bi morali ukrepati. Če ne, bi se morali umakniti«.<ref name="The Death of Yugoslavia">{{Navedi novice|last=Griffiths|first=Dawn|last2=Percy|first2=Norma|last3=Lapping|first3=Brian|last4=Fraser|first4=Nicholas|last5=Loza|first5=Tihomir|title=Wars of Independence|url=https://www.youtube.com/watch?v=oODjsdLoSYo|accessdate=19 April 2021|work=The Death of Yugoslavia|agency=BBC|date=17 September 1995|quote=see video from 1:50:50 onwards}}</ref> === Hrvaška osamosvojitevena vojna === Po osamosvojitvi Slovenije je bil napoten na Hrvaško in tam sodeloval v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaški osamosvojitveni vojni]] na strani Jugoslavije.<ref name="The Death of Yugoslavia"></ref> 13. septembra 1991 je bil ujet pri [[Tušilović|Tušiloviću]], ko so Hrvati s streljanjem njegov helikopter prisilili v pristanek. Po sedemdesetih dneh v zaporu Remetinec so Aksentijevića kasneje zamenjali za Antona Kikaša.<ref name="Horvatić">{{Navedi novice|last=Horvatić|first=Petar|title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša?|url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa|accessdate=19 April 2021|work=Narod|date=13 September 2018|language=sh}}</ref> === Vojna v Bosni === Od julija 1991 do 31. decembra 1991 je bil Aksentijević pomočnik poveljnika 5. vojaškega okrožja JNA za moralno vzgojo in pravne zadeve. Kasneje je bil [[Vojna v Bosni|med vojno v Bosni]] imenovan za vodjo skupine za sodelovanje z mirovnimi silami [[OZN]] v [[Sarajevo|Sarajevu]],<ref name="MacKenzie 145">{{Navedi knjigo|last=MacKenzie|first=Lewis|title=Peacekeeper : the road to Sarajevo|date=1993|publisher=Douglas & McIntyre|isbn=9781550540857|page=145|url=https://archive.org/details/peacekeeperroadt0000mack/page/144/mode/2up?q=Aksentijevi%C4%87|accessdate=20 April 2021}}</ref> kjer je ostal do prisilne upokojitve 12. maja 1992. Aksentijević je bil v Bosni glavni pogajalec s podpredsednikom predsedstva [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] [[Ejup Ganić|Ejupom Ganićem]] o izpustitvi [[Alija Izetbegović|Alije Izetbegovića]] in dogodkih okoli obračuna v Dobrovoljački ulici v Sarajevu 3. maja 1992.<ref name="MacKenzie 176">{{Navedi knjigo|last=MacKenzie|first=Lewis|title=Peacekeeper : the road to Sarajevo|date=1993|publisher=Douglas & McIntyre|isbn=9781550540857|page=176|url=https://archive.org/details/peacekeeperroadt0000mack/page/176/mode/2up?q=Aksentijevi%C4%87|accessdate=20 April 2021}}</ref> == Kasnejše življenje == Januarja 1992 je Slovenija Aksentijeviću zaradi njegove vloge v osamosvojitevni vojni odvzela slovensko državljanstvo. Njegovo družino, vključno z ženo, ki je Slovenka,<ref name="Clement">{{Navedi novice|last=Clement|first=Andrew Anžur|title=Ten Things I Learned about Slovenia While Researching "Tito's Lost Children"|url=https://www.total-slovenia-news.com/lifestyle/4771-ten-things-i-learned-about-slovenia-while-researching-tito-s-lost-children|accessdate=19 April 2021|work=Total Slovenia News|date=17 October 2019|archive-date=2024-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409203429/https://www.total-slovenia-news.com/lifestyle/4771-ten-things-i-learned-about-slovenia-while-researching-tito-s-lost-children|url-status=dead}}</ref> so izgnali iz stanovanja.<ref name="Lopušina">{{Navedi novice|last=Lopušina|first=M.|title=General Aksentijević: Slovenija me opet izbrisala zato što sam Srbin|url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:568104-General-Aksentijevic-Slovenija-me-opet-izbrisala-zato-sto-sam-Srbin|accessdate=19 April 2021|work=Novosti|date=20 September 2015|language=sh}} </ref> Marca 1995 se je Aksentijević vrnil v Slovenijo s turistično vizo in mu je bilo nato dovoljeno ostati v Sloveniji.<ref name="Slovenske Novice">{{Navedi novice|last=J.|first=J.|title=Presenetljiva vrnitev generala|url=https://www.slovenskenovice.si/30-let/presenetljiva-vrnitev-generala/|accessdate=19 April 2021|work=Slovenske Novice|date=19 April 2021|language=sl}}</ref> Vrnitev Aksentijevića je razburila slovensko javnost, obsodila sta jo tudi poslanca [[Janez Janša]] in [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: The Unwelcome General: Uniform on Trial|url=http://tol.org/client/article/17111-slovenia-the-unwelcome-general-uniform-on-trial.html|website=Transitions|date=1996-07-20|accessdate=2024-04-09|language=en-US|last=Transitions}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1995/03/24 22:27 I GENERALI SU LJUDI|url=http://www.aimpress.ch/dyn/pubs/archive/data/199503/50324-002-pubs-lju.htm|website=www.aimpress.ch|accessdate=2024-04-09}}</ref> Obtožbe proti Aksentijeviću zaradi domnevnih vojnih zločinov v osamosvojitveni vojni so bile leta 2002 zaradi pomanjkanja dokazov umaknjene, kljub temu pa mu niso dovolili pridobiti slovenskega državljanstva. Aksentijević je leta 2008 sprožil tožbo proti [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmagu Jelinčiču]], ker je ta na seji [[Državni zbor Republike Slovenije|državnega zbora]] izjavil, da ob spremembi zakona o pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev, obstajala nevarnost, da bi pokojnino dobil tudi Aksentijević, ki se je boril proti Sloveniji. Aksentijević je trdil, da se ni nikoli boril proti Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojeni general kazensko preganja poslanca|url=https://old.delo.si/novice/kronika/upokojeni-general-kazensko-preganja-poslanca.html|website=old.delo.si|date=2008-10-15|accessdate=2024-04-09|language=sl-si|first=Olga|last=Cvetek}}</ref> Aksentijević trenutno živi na [[Golnik|Golniku]] in je aktiven v različnih skupinah Srbov v Sloveniji ter skupini za [[Izbrisani|Izbrisane]].<ref name="Lopušina" /><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenska osamosvojitvena vojna]] [[Kategorija:Izbrisani]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani vojn v bivši Jugoslaviji]] mex9ixt90dwzbzq75iq7f4sn250vucu Modul:Political party 828 560805 6771216 6225299 2026-10-27T20:15:28Z TadejM 738 posodobitev 6771216 Scribunto text/plain local p = {} local default_color = '&#35;F8F9FA' local categories = { party_not_in_list = '[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Politična stranka z neznano stranko]]', shortname_not_in_list = '[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Politična stranka brez kratkega imena]]', color_not_in_list = '[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Politična stranka z manjkajočo barvo]]', } local function create_error(error_message) return string.format('<strong class="error">%s</strong>', error_message) end local function getFirstLetter(party) local index = mw.ustring.sub(party, 1, 1) -- Set index for non-A-Z starts if string.match(index, '%A') then return '1' end return string.upper(index) end local function stripToNil(text) -- If text is a string, return its trimmed content, or nil if empty. -- Otherwise return text (which may, for example, be nil). if type(text) == 'string' then text = text:match('(%S.-)%s*$') local delink = require('Module:Delink')._delink text = delink({text, wikilinks = "target"}) end return text end -- Example of having all the data - color and names - in one table. Requires one page to be edited instead of two when adding a new party. function p._fetch(args) if not args[1] then return create_error("parameter 1 should be a party name.") end if not args[2] then return create_error("parameter 2 should be the output type.") end local party = stripToNil(args[1]) local out_type = stripToNil(args[2]) if out_type == 'colour' then out_type = 'color' end local index = getFirstLetter(party) -- Load data from submodule local data = mw.loadData('Module:Political party/' .. index) local data_all = data.full local party_alt = data.alternate[party] local party_info if party_alt then if data_all[party_alt] then party_info = data_all[party_alt] else index = getFirstLetter(party_alt) data = mw.loadData('Module:Political party/' .. index) party_info = data.full[party_alt] end else party_info = data_all[party] end -- Check if database value exists -- * Not even in database - return given error or input -- * No color - return error -- * No shortname/abbrev - return first non-blank of abbrev->shortname->input if not party_info then if out_type == 'color' then return args.error or default_color else return args.error or party end end local return_value = party_info[out_type] if return_value == "" then if out_type == 'color' then return args.error or create_error("Value not in template. Please request that it be added.") elseif out_type == 'abbrev' then if party_info.shortname ~= "" then return party_info.shortname else party = party:gsub('%([^)]*%)', '') return party end elseif out_type == 'shortname' then if party_info.abbrev ~= "" then return party_info.abbrev else party = party:gsub('%([^)]*%)', '') return party end else return party end end if out_type == 'color' then if string.find(return_value, '#') then return_value = string.gsub(return_value, '#', '&#35;') elseif string.lower(return_value) == 'default' then return default_color end end return return_value end function p.fetch(frame) -- Initialise and populate variables local getArgs = require("Module:Arguments").getArgs local args = getArgs(frame) return p._fetch(args) end return p m5rre5z6bwk1iwjg3laibuggvnfszc1 Japljeva Biblija 0 562596 6771282 6707838 2026-10-27T22:33:39Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Prevod */ 6771282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Japljeva Biblija | title_orig = Svetu pismu noviga testamenta; Svetu pismu stariga testamenta | translator = [[Jurij Japelj]], [[Modest Šraj]], [[Jožef Škrinar]], [[Janez Debevec]], [[Anton Traven]] in drugi | image = Jurij Japelj - Svetu pismu noviga testamenta I. del (cover).jpg | image_caption = | author = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Kranjska]], [[Avstrijsko cesarstvo]] | language = [[slovenščina]] | series = | genre = prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] | publisher = v [[Ljubljana|Ljubljani]] pri [[Janez Friderik Egger|Janezu F. Eggerju]] | release_date = med [[1784]] in [[1802]] | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Japljeva Biblija''' je drugi celoten prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v [[slovenščina|slovenščino]]. Delo so opravljali [[Jurij Japelj]] in njegovi sodelavci na pobudo [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane|ljubljanskega škofa]] [[Karel Janez Herberstein|Karla J. Herbersteina]]. Prevod je izšel v enajstih zvezkih ([[Stara zaveza]] v devet, [[Nova zaveza]] v dveh) v letih od 1784 do 1802. Najprej je sodeloval pri delu tudi [[Blaž Kumerdej]] kot lektor. Japljeva Biblija je prispevala k nadaljnjemu razvoju in dopolnitvi slovenskega knjižnega jezika, čeprav sodobniki niso bili popolnoma zadovoljni z Japljevim prevodom. Napake in pomanjkljivosti Japljave Biblije so bile pozneje popravljene, ko so izdali tretji celoten prevod, t. i. [[Wolfova Biblija|Wolfovo Biblijo]]. == Ozadje == Protestantska biblija [[Jurij Dalmatin|Jurja Dalmatina]] je bila v rabi še v [[18. stoletje|18. stoletju]], vendar je njen jezik zastarel. [[Marko Pohlin]] je načrtoval prevesti celo Sveto pismo, vendar mu škof Herberstein ni dovolil tega dela, ampak ga je prepustil Japlju. == Prevod == Program je podpiral odličen pedagog Blaž Kumerdej. Kmalu so se pridružili tudi drugi prevajalci, ki so bili katoliški duhovniki in redovniki: * [[Modest Šraj]] * [[Jožef Rihar]] * [[Jožef Škrinar]] * [[Anton Traven]] * [[Janez Debevec]]. Prevedli so po [[latinščina|latinski]] [[Vulgata|Vulgati]].<ref name="OGN">[https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1766-jurij-japelj Jurij Japelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240611153744/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1766-jurij-japelj |date=2024-06-11 }} ([[Radio Ognjišče|Ognjišče]])</ref> Delo ni bilo brez težav. Japelj, ki je užival popolno zaupanje škofa Herbersteina, se je močno vmešal v delo svojih sodelavcev. Zaradi Japljeve samovoljnosti je naraščalo nasprotovanje s strani sodelavcev ter je tudi Kumerdej zapustil program (1787) in se preselil v [[Celje]] in več ni sodeloval.<ref name="OGN"/> Japelj je imel velik prispevek v prevodu Nove zaveze in prvem delu Stare zaveze. Leta 1787 je umrl škof Herberstein in je prenehala Japljeva nedotakljivost. Sodelvci so se izrekli proti njegovi samovolji in so mu zamerili teološke pomanjkljivosti. Tudi so podvomili o njegovem jezikovnem čutu, ker se je glasosolvno sledil stari Dalmatinovi Bibliji in uporabil dokaj veliko tujih (zlasti [[nemščina|nemških]]) izrazov. Japelj je popustil pritisku in je nastal Škrinar voditelj programa. Drugi ponatis Nove zaveze se je objavil brez Japljevega imena. Nemške izraze so Škrinar, Debevec in [[Valentin Vodnik]] nadomestili s slovenskimi besedami. Čeprav je Japljeva Biblija pomembno delo slovenske književnosti, so jo sodobniki velikokrat kritizirali. [[Jernej Kopitar]] jo je primerjal s [[prekmurščina|prekmurskim]] [[Nouvi Zákon|Nouvim Zákonom]] [[Štefan Küzmič|Štefana Küzmiča]] in je dejal, da je Küzmičev prevod veliko boljši od Japljevega.<ref>[[Franc Kuzmič]]: [https://www.pomurski-muzej.si/pages/posts/prevajalci-pomurja-in-porabja-47.php Prevajalci Pomurja in Porabja] – Pomurski muzej Murska Sobota</ref> Tudi so manjkale opombe in razlage pri težjih in umljivih mestih, kar zahtevajo cerkveni predpisi.<ref name="OGN"/> Literarni zgodovinar [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] je sodil, da Japljev prevod jezikovno ni neoporečen, vendar pomeni pomemben korak v razvoju knjižnega jezika. Prevod se naslanja na knjižno normo, ki se je izoblikovala iz dolenjskega narečja, hkrati pa upošteva nekatere gorenjske prvine. Japelj in Kumerdej sta pomnožila besedni zaklad in nakazala razvojno smer, zato je pomen Japljeve Biblije podoben pomenu Dalmatinove Biblije.<ref name="OGN"/> == Glej tudi == * [[Slovenski prevodi Svetega pisma]] == Literatura == * [[Marko Jesenšek]] (2010): Prekmuriana. Cathedra Philologiae Slavicae. [[Budimpešta]]: Balassi Kiadó. {{ISBN|978-963-506-846-3}} == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/razstava/razstava_2.html SVETOPISEMSKA RAZSTAVA – Prevajalski del] <references/> [[Kategorija:Slovenski prevodi Svetega pisma]] 88qft58nr0k9wey16fckq6o2iq8niy4 Milan Predan 0 565933 6771105 6664940 2026-10-27T15:41:18Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6771105 wikitext text/x-wiki {{več virov}} {{Infopolje Oseba}} '''Milan Predan''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]], [[diplomat]], * [[14. februar]] [[1955]], [[Maribor]] ==Izobraževanje== Do zaključene srednje šole je odraščal v San Joseju v Kaliforniji. Leta 1978 je na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] pri [[Ernest Petrič|Ernestu Petriču]] diplomiral na temo ''Helsinška listina in pravica do komuniciranja'' {{COBISS|774493}}. ==Novinarska kariera== Leta 1977 se je še pred zaključkom študija redno zaposlil v mariborskem dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. V časniku je deloval kot poročevalec, komentator in urednik notranjepolitično-gospodarske rubrike, pomočnik glavnega urednika, decembra 1990 je bil imenovan za v.d. glavnega urednika, jeseni 1991 pa za glavnega in odgovornega urednika vseh Večerovih časopisnih izdaj. To funkcijo je opravljal do oktobra 2000. V tem obdobju je sredi 90. let 20. stoletja Večer po rezultatih Nacionalne raziskave branosti postal najbolj brani slovenski dnevni časopis.<ref>{{Navedi splet|title=(VEČER 80 LET) Milan Predan: Zahvalil bi se Musku, ker s svojim najboljšim prijateljem delata uslugo žurnalizmu|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/vecer-80-let-milan-predan-zahvalil-bi-se-musku-ker-s-svojim-najboljsim-prijateljem-delata-uslugo-zurnalizmu-10383164|website=Večer|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> ==Diplomatska kariera== Po krajšem obdobju dela v Večerovi zunanjepolitični rubriki je v decembru 2001 vstopil v diplomatsko službo in jo spomladi 2002 začel kot namestnik generalnega direktorja izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude s sedežem v Trstu. Po koncu mandata se je konec leta 2005 redno zaposlil na [[ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrstvu za zunanje zadeve]], vendar je v marcu 2006 prekinil diplomatsko kariero in se vrnil na Večer kot direktor časopisnega podjetja. Po slabih dveh letih je v januarju 2008 še drugič zupustil Večer in se vrnil na zunanje ministrstvo ter prevzel vodenje [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bolgariji|začasnega diplomatskega predstavništva v Sofiji]], ki ga je Slovenija odprla v času svojega prvega predsedovanja EU. Njegove nadaljnje diplomatske postaje so bile namestništvo [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Srbiji|veleposlanika v Beogradu]] (2010–2014), generalni konzul v Celovcu (2015–2019)<ref>{{Navedi splet|title=Milan Predan: ”Ljudje so se zasitili prepirov in konfliktov”|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/milan-predan-ljudje-so-se-zasitili-prepirov-in-kon|website=primorske.svet24.si|date=2019-07-12|accessdate=2026-04-24|language=sl|publisher=Primorske novice|last=Dravinec|first=Sašo}}</ref> in [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Severni Makedoniji|veleposlanik v Skopju]] (2020–2023),<ref>{{Navedi splet|title=Milan Predan, veleposlanik Republike Slovenije v Skopju|url=https://revijakapital.si/milan-predan-veleposlanik-republike-slovenije-v-skopju|website=revijakapital.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|last=Pirtovšek|first=Srečko|date=30. 12. 2022}}</ref> poklicno pot pa je v jeseni leta 2023 zaključil kot vodja sektorja za sosednje države na ministrstvu za zunanje zadeve. ==Bibliografija== Kot publicist je leta 2026 izdal knjigo spominov na novinarsko in diplomatsko kariero z naslovom ''Kaj pa ta tu dela?'' {{COBISS|268790019}} leta 2025 pa knjigo z naslovom ''V senci pod zvezdo'' {{COBISS|234731267}}, kratko zgodovino slovenske socialistične izvršne oblasti, ki je nadgradnja njegove publikacije ''Vse slovenske povojne vlade'' {{COBISS|20473344}} iz leta 1990. Uredil in avtorsko soustvaril je zbornik o položaju narodnih manjšin v državah članicah Srednjeevropske pobude (2004) {{COBISS|53835009}} ter prevedel nekaj leposlovnih knjig iz nemščine in angleščine. ==Nagrade== Za svoje novinarsko delo je leta 1984 prejel nagrado Tomšičevega sklada. Je tudi nosilec Zlatega častnega znaka dežele avstrijske Koroške. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175249061 Milan Predan: Skrajnosti v življenju niso dobre, še najmanj v zunanji politiki]. Nedeljski gost (13. september 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Predan, Milan}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] 3kcdi40qjp3v6hkbavlqbvmdmzfrbxm Strupena čeladica 0 566453 6771114 6357816 2026-10-27T15:59:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771114 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta glive}} {{speciesbox | name = | image = Mycena rosea 402011334.jpg | taxon = Mycena rosea | authority = Gramberg (1912) | synonyms = {{plainlist| *''Agaricus roseus''<br><small>Scop. (1772)</small> *''Agaricus roseus''<br><small>Schumach. (1774)</small> *''Mycena pura'' f. ''rosea''<br><small>(Schumach.) J.E. Lange (1936)</small> *''Mycena pura'' var. ''rosea''<br><small>(Schumach.) J.E. Lange (1938)</small> }} }} '''Strupena čeladica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mycena rosea''''') je [[gliva]] iz rodu [[čeladice|čeladic]] (''Mycena''). == Značilnosti<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mycena rosea|url=https://mycena.no/rosea.htm|website=mycena.no|accessdate=2024-09-16}}</ref> == Klobuk ima v premeru od 25 do 60 mm. Je konveksen do raven, z grbico na osredju, včasih z vdrtim koncentričnim pasom, gol, voskast in prosojno progast. Je temno do bledo roza ali lilasto roza barve, s starostjo zbledi in v sredini postane umazano rumena. Ima vonj po redkvici. Lističi so enake barve kot klobuk, izrezani ob betu, z mnogimi vmesnimi lističi, zato so ob robu klobuka gostejši. Bet je bel ali bledo rožnat, vzdolžno vlaknast, votel, čvrst in se širi proti dnu. Večinoma raven, včasih spodaj ukrivljen. Dnišče je obdano z rumenkasto belimi vlakni. Micelij strupene čeladice je [[bioluminiscenca|bioluminiscenten]].<ref name="Treu 1990">{{cite journal |vauthors=Treu R, Agerer R |year=1990 |title=Culture characteristics of some ''Mycena'' species |journal=Mycotaxon |volume=38 |pages=279–309 |url=http://www.cybertruffle.org.uk/cyberliber/59575/0038/0279.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923232750/http://www.cybertruffle.org.uk/cyberliber/59575/0038/0279.htm |archive-date=2015-09-23 |access-date=2024-09-16 |url-status=dead}}</ref> == Razširjenost in življenjski prostor == Raste od poletja do jeseni na gnijočem listju. Najraje je na apnenčastih tleh pod [[bukev|bukvami]] in [[hrast|hrasti]], pa tudi v mešanem gozdu.<ref name=":0" /> == Mikroskopske značilnosti == Trosni odtis je bel. Trosi so mandljaste oblike, gladki, [[Kemični_testi_pri_identifikaciji_gliv#Melzerjev reagent|amiloidni]] in merijo 7–8,5 x 4–5 μm.<ref name=":0" /> == Podobne vrste == * [[redkvičasta čeladica]] (''Mycena pura'') je bolj vijoličastih odtenkov in drobnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Mycena rosea, strupena čeladica - Gobarsko društvo Lisička Maribor|url=https://www.gobe.si/Gobe/MycenaRosea|website=www.gobe.si|accessdate=2024-09-16}}</ref> == Uporabnost == Strupena. Vsebuje strup [[muskarin]]. == Galerija slik == {{Galerija | Mycena rosea 402011342.jpg | Bet in lističi | Mycena rosea 334388951.jpg | Mlade gobe | Mycena rosea 402013326.jpg | Trosi }} == Zunanje povezave == {{Commons|category:Mycena rosea}} * [https://www.gobe.si/Gobe/MycenaRosea www.gobe.si] == Sklici == {{sklici}} {{Taxonbar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Strupene gobe]] [[Kategorija:čeladičevke]] [[Kategorija:Vrste gliv]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1772]] rfvbdys05ahx0sp4x6l77b7tn85q0mc Gorjuše, Grebinj 0 579029 6771074 6406847 2026-10-27T14:38:04Z ~2026-45085-22 264465 6771074 wikitext text/x-wiki ''glej tudi toponima [[Gorjuše]] v Bohinju in [[Gorjuša]]'' {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Gorjuše | Name = Gariusch | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Grebinj]] |Gemeindekennzahl = 20808 |Ortschaft = Gariusch |Ortschaftskennziffer = 02720 }} '''Gorjuše''' ({{Jezik-de|Gariusch}}) je naselje v Občini [[Grebinj]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-naselje-at}} 9torfwv13jyy5ffk1vrsuvorqnlccas Seznam spomenikov v Občini Brežice 0 587286 6771026 6758222 2026-10-27T12:32:50Z Janezdrilc 3152 Prilipe nova lokacija, Artiče šola umaknjen 6771026 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[spomenik]]ov v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]''' je urejen po abecednem redu naselij, v katerih se nahajajo. Vsebuje tako spomenike kot spominske plošče. Število v oklepaju pomeni število imen posameznikov, navedenih na spomeniku. == Seznam == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col4center col5center col6center col7center plainlinks" ! Slika ! Namen ! Naselje ! Kategorija ! [[Google Zemljevidi|G.]] ! [[Register kulturne dediščine Slovenije|EID]] ! [https://partizanstvo.si/ Par.] |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Artičah.JPG|center|150px]] | Padli v borbi (19) | [[Artiče]] (pri prosvetnem domu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/4TZ6JUdwmVXNppcW9] | {{EID|1-10473}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.9523831301629&lng=15.575094223022463&layers=&layer=partisanmemorial&id=3151 3151] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Steber</u> |- | {| style="text-align:center;" | valign=top | <poem> SLOVENSKI OKTET </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ARTIČE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> 21. JULIJ 1974 </poem> | style="padding-left:50px; text-align:left;" | <poem> BORCI 2. ČETE KOZJANSKEGA BATALJONA <span style="color:black;">[?]</span>. S. B. </poem> |} |- | &nbsp; |- | {{Poravnava tabele}} {| class="col2center" |- | colspan=3 style="text-align:center; color:black;" | <u>Plošča</u> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS |- | colspan=3 | &nbsp; |- | DRŽANIČ ALOJZ || ROJEN || 15. 6. 1913 PADEL 18. 2. 1943 |- | MOLAN IVAN || " || 15. 5. 1915 USTRELJEN 9. 3. 1944 |- | ARNŠEK MIHAEL || " || 10. 2. 1925 PADEL 23. 3. 1945 |- | ZORKO MARIJA || " || 21. 12. 1921 PADLA 24. 3. 1944 |- | ZORKO STANKO || " || 4. 4. 1923 OBEŠEN 21. 7. 1944 |- | ZORKO JOŽE || " || 20. 11. 1926 PADEL 9. 4. 1944 |- | CERJAK STANKO || " || 13. 10. 1920 PADEL 24. 3. 1944 |- | PINTERIČ LADISLAV || " || 25. 12. 1923 UMRL V DACHAU 28. 4. 1945 |- | GODLER JOŽE || " || 7. 3. 1925 PADEL 2. 5. 1945 |- | BUČAR JOŽE || " || 16. 12. 1916 PADEL 16. 1. 1945 |- | LUPŠINA FRANC || " || 16. 7. 1923 PADEL 18. 2. 1943 |- | PEČNIK JOŽE || " || 10. 10. 1921 USTRELJEN 6. 12. 1944 |- | PETACI FRANC || " || 12. 10. 1912 USTRELJEN 8. 7. 1944 |- | MOLAN JOŽE || " || 9. 5. 1907 PADEL 7. 1. 1945 |- | LUPŠINA PAVLE || " || 5. 5. 1919 OBEŠEN 21. 7. 1944 |- | MIRT JANEZ || " || 8. 5. 1915 PADEL 23. 2. 1945 |- | OMERZO IVAN || " || 12. 12. 1928 PADEL 1945 |- | VRETIČ JOŽE || " || 28. 4. 1915 USTRELJEN 14. 3. 1944 |- | ŽERJAV JOSIP || " || 2. 4. 1914 USTRELJEN 11. 8. 1944 |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN POZNIM RODOVOM <span style="float:right;">KRAJEVNI ODBOR ZB ARTIČE</span> </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Radu Dernaču v Artičah.JPG|center|150px]] | Rado Dernač | [[Artiče]] (pred prosvetnim domom) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/3vdAgy6JKXYbReSN6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | RADO DERNAČ 1909 - 1970 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Ani Gabrič v Artičah.JPG|center|150px]] | Ana Gabrič | [[Artiče]] (pred šolo;<br>leta 2026 umaknjen<br>zaradi gradnje nove šole) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/o6Gyn7nrYWjqT6Pe6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANA GABRIČ 1886 - 1967 UČITELJICA <span style="float:right;">V ARTIČAH</span> <span style="float:right;">POSTAVILI NJENI UČENCI 23.6.1990</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Monument in Artiče 01.jpg|center|150px]] | Padli (48) | [[Artiče]] (pred [[Cerkev sv. Duha, Artiče|cerkvijo]]) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/mGzDCdyvcDfCKarCA] | {{EID|1-09868}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914-18 </poem> |- | valign=top | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | style="text-align:center;" | ARTIČE | style="text-align:right;" | ŠT. |- | LAPUH JOŽE || 13 |- | LEVAK FRANC || 8 |- | KOPRIVC SEVERIN || 22 |- | METLIČAR JOŽE || 21 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ARNOVA SELA |- | BALAS JANEZ || 28 |- | BOGOVIČ ANTON || 22 |- | BOGOVIČ FRANC || 22 |- | DRŽANIČ PAVEL 42 || |- | HABINC JOŽE || 36 |- | MIRT JOŽE || 57 |- | PINTERIČ FRANC || 13 |- | PINTERIČ FRANC || 23 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DEČNA SELA |- | ARINGER JOŽE || |- | DIMIČ FRANC || 8 |- | HRIBERŠEK JOŽE || 3 |- | KROŠL ANTON || 6 |- | OGOREVC JANEZ || 26 |- | PETAN JOŽE || 28 |- | RADANOVIČ JANEZ || 9 |- | ROŽMAN JANEZ || 27 |- | SUMREK FRANC || 39 |- | VIMPOLŠEK ANTON || |- | VIMPOLŠEK FRANC || |- | VOGRINC MIHA || 2 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DOLENJA VAS |- | ŠKOF JOŽE || 60 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | style="text-align:center;" | CURNOVEC | style="text-align:right;" | ŠT. |- | CERJAK JOŽE || 64 |- | CIZELJ ANTON || 35 |- | ČERNELIČ MARTIN || 30 |- | ROŽMAN KAROL || 28 |- | ŽERJAV FRANC || 25 |- | ŽERJAV JANEZ || 25 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MALI VRH |- | HRIBERŠEK ANDREJ || 35 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ZG. OBREŽ |- | GERJEVIČ JANEZ || 6 |- | ZORKO FRANC || |- | ŽGALIN FRANC || |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SP. POHANCA |- | DERNAČ ALOJZIJ || 16 |- | DIMIČ JOŽE || 20 |- | GLOGOVŠEK ANTON || 17 |- | KOVAČIČ MARTIN || 22 |- | KUŽNER ALOJZIJ || 3 |- | PREDANIČ FRANC || 10 |- | RODMAN FRANC || 7 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | TREBEŽ |- | IVANŠEK ANTON || 40 |- | RAMELE CEZAR || 2 |- | TURK JANEZ || 25 |- | ZORKO JOŽE || 4 |- | ŽERJAV MARTIN || 5 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VOLČJE |- | ŽABKA VID || 31 |} |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MIR Z VAMI ! |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:right;" | 1932 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB na Bizeljskem.JPG|center|150px]] | Padli borci, izgnanci (84),<br>uporni bizeljski kmetje [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|punta 1573]] | [[Bizeljsko]] (pri gasilskem domu) | 2. svetovna vojna,<br>kmečki upor 1573 | [https://maps.app.goo.gl/tbVCt9eBiqsrMuuR7] | {{EID|1-09869}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.013222296314446&lng=15.685429573059084&layers=&layer=partisanmemorial&id=3153 3153] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | {| | style="text-align:center; color:black;" | <u>Vrh spomenika</u> |- | style="text-align:center;" | O F |- | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> "MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KO SO POD SVETLIM SONCAM SUŽNI DNOVI!" :::::: F. PREŠEREN </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> "DOMOV BOM ŠEL IN SREDI MAJSKIH NJIV ZAVRISKAL BOM PREŠERNO KAKOR SVAT IN VINA STAREGA SE BOM NAPIL." :::::: M. BOR </poem> |} |- | {| |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. steber</u> | <u>2. steber</u> | <u>3. steber</u> |- | valign=top | <poem> UMRLI IZGNANCI V TUJINI 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ANTOLOVIČ HEDVIKA ANTOLOVIČ KARLO ASL BERNARDA BABIČ MARIJA BALON FRANČIŠKA BALON FRANC BALON FRANC BALON MILOŠ BALON TEREZIJA BALON TEREZIJA BIBIČ ANTON DEGEN VINCENC DERNIKOVIČ MARTIN DOMITROVIČ EVA FEGUŠ MARIJA FIJOLIČ URŠA GERŠAK ANTONIJA GERŠAK ANTON GOLOBIČ JANEZ GREGL FRANC </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> HUDINA ZVONKO ILJAŠ VINKO ILJAŠ NEŽA JAGODIČ ANTON JELČIČ ALOJZIJA JELČIČ SLAVA KELHER ANTON KELHER JERNEJ KELHER MARIJA KELHER PEPCA KORBER VINKO KOVAČIČ JANEZ KOVAČIČ TEREZIJA KOVAČIČ TEREZIJA KRIŽANČIČ MARIJA LATIN ROZIKA MALUS MIHAEL MIHELIN ANTON MIHELIN FRANČIŠKA MIHELIN MARKO NEPUŽLAN IVAN </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>4. steber</u> | <u>5. steber</u> | <u>6. steber</u> |- | valign=top | <poem> NEPUŽLAN BRANKO OGOREVC ANA OSOJNIK NEŽA PAVLIN KARL PETRIŠIČ ANTON PINTERIČ IGNAC PINTERIČ FRANC PINTERIČ MARIJA POLAK JOŽE POŽEK VINKO PRISTOLIČ JOŽE PRISTOLIČ NEŽA PUTRIH ANTON ŠEKORANJA FRANC ŠEKORANJA IVAN ŠEPETAVC ANA ŠEPETAVC JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ŠEPETAVC BRANKO ŠEPETAVC JOŽEF ŠKOF ZVONKO ŠNEBERGER FRANC TRAMPUŠ FRANČIŠKA TRAVNIKAR MARIJA ULČNIK MARIJA URLEP ANTON ŽNIDERČIČ ANTON GERŠAK FRANČIŠKA GERŠAK IVAN OSOJNIK MIHAEL PUSTAK FRANC ROŽMAN FRANC ŠEPETAVC ERIKA ŠKOF ANTON GREGL JOŽE GRUDEN IVANKA NEPUŽLAN FRANC ŠEPETAVC JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BABIČ BARBARA PAVLIN FRANC KOCJAN PEPCA NEPUŽLAN AMALIJA LIPEJ ANDREJ ŽMAVC MARIJA </poem> |} |- | {| |- style="text-align:center; color:black;" | <u>3. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>4. in 5. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> ZVEZE SLOVENSKE ŠTAJERSKE IN HRVATSKE MED NARODNO OSVOBODILNO VOJNO SO BILE NA BIZELJSKEM. KOZJANSKI IN ZAGORSKI BORCI SO USPEŠNO SODELOVALI V BOJIH Z UKOPATORJI. </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> V TEJ KLETI SO IMELI SESTANKE OD NOVEMBRA 1943 DO SEPTEMBRA 1943 AKTIVISTI IN BORCI NOV. KI SO SE VKLJUČILI V KOZJANSKI ODRED OB 20. LETNICI KO. ZB. NOV. ---- SPOMINSKA PLOŠČA JE PRENEŠENA IZ OBJEKTA VINARSKE KLETI BIZELJSKO </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>6. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>7. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> 1941 SO NEMCI IZGNALI IZ POSAVJA IN POSOTELJA OKROG 40 000 PREBIVALCEV. IZ BIZELJSKEGA JE BILO IZGNANIH 3011 LJUDI. </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> "ZIMZELEN SI ZA TRAK JE DEL PERO KOKOTOVO PRIPEL..." <span style="float:right;">A. AŠKERC</span> V PUNTU 1573 SO UPORNI BIZELJSKI KMETJE Z BRATOM GUBCEM UDARILI PO TUJI GOSPODI. </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Bizeljsko 02.jpg|center|150px]] | Sedež obmejnega voda Teritorialne obrambe | [[Bizeljsko]] (večnamenski dom) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/msH93j6h69YBkS61A] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2014 V TEJ STAVBI JE BIL JULIJA 1991 SEDEŽ OBMEJNEGA VODA TERITORIALNE OBRAMBE, KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN BOJNO VAROVANJE NOVE DRŽAVNE MEJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 09.jpg|center|150px]] | Zgraditev [[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkve sv. Lovrenca]] | [[Bizeljsko]] ([[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkev sv. Lovrenca]]<br>– notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/pTUw4msGPD3KXgLt9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MDCCXXV HAEC ECCLESIA FVNDITVS REAED IFICATA ET A CELSISSIMO AC REVERENDISSIMO PRINCIPE AC DOMINO DNO SIGISMVNDO FELICE DEI ET APOSTOLICAE SEDIS GRATIA EPISCOPO LABA CENSI S R I PRINCIPE EX COMITIBVS DE SCHRATTENPACH &C &C CONSECRATA FVIT DIEXXAVG MDCCXXXVII SUB CVRA THOMAEKAPLE VICARIO 10CI# AN LOCI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Ivan Balon 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Ivan Balon|Ivana Balona]] | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/F6iUoJsdaiAgR9XJ8] | {{EID|1-10474}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> IVAN BALLON deželni vinorejski komisar <nowiki>*</nowiki> 13. Februara 1863 + 31. Decembra 1897 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (18) | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/9iDbDXGpHFDhVwNg7] | {{EID|1-10475}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.01565502517621&lng=15.695954561233522&layers=&layer=partisanmemorial&id=2717 2717] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right col3right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> SLAVA PADLIM BORCEM BIZELJSKO </poem> |- | PUTRIH FRANC || 5.III.1917. – || 23.VI.1942. |- | GREGEL KARL || 28.VII.1922. – || 7.I.1943. |- | MIHELIN MARKO || 3.V.1923. – || 13.IX.1943. |- | ROŽMAN ANTON || 10.X.1917. – || 1.X.1943. |- | GREGEL FRANC || 3.IX.1895. – || 9.IV.1944. |- | ŠKOF KARL || 25.VI.1912. – || 9.IX.1944. |- | DERNIKOVIČ MARTIN || 8.X.1911. – || 12.II.1945. |- | PRISTOLIČ JOŽE || 8.II.1919. – || 12.II.1945. |- | GREGEL ZDRAVKO || 28.XII.1923. – || 15.II.1945. |- | KOVAČIČ FERDO || 20.V.1925. – || 15.II.1945. |- | DUHANIČ IVAN || 14.XII.1920. – || 18.II.1945. |- | GREGEL AVGUST || 27.VII.1909. – || 4.III.1945. |- | MALUZ MIHAEL || 6.VIII.1923. – || 10.III.1945. |- | ROŽER ANTON || 4.XII.1919. – || 20.III.1945. |- | ROŽMAN ALOJZ || 11.IX.1919. – || 6.IV.1945. |- | BALON IVAN || 15.V.1915. – || 15.IV.1945. |- | MALUZ IVAN || 15.V.1915. – || 10.V.1945. |- | KOREN IVAN || 14.XI.1914. – || 15.5.1945. |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of priests in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Franc Špelič|Franca Špeliča]] | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/Lr8mzqF6ji4ZzD9s8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Tu počiva oče FRANC ŠPELIČ duhovnik roj. 24.9.1927 posv. 21.11 1993 v Gospodu zaspal 10.4 2012 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Anton Kržan in Blatno 02.jpg|center|150px]] | Padli borec Anton Kržan | [[Blatno]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/fa5dwmbqvK3cn8mi6] | {{EID|1-10478}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.970466303063425&lng=15.618395805358888&layers=&layer=partisanmemorial&id=2733 2733] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:grey;" | <poem> V SPOMIN PADLEMU BORCU 6. 3. 1943 KRŽAN ANTONU ROJ. 5. 1. 1917 V GLOBOKEM ZB NOV GLOBOKO </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Blatno 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) | [[Blatno]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/R7QxAkDjSfy74LQG9] | {{EID|1-10477}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.97699812104441&lng=15.616464614868166&layers=&layer=partisanmemorial&id=2734 2734] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:grey;" | <poem> SLAVA PADLIM BORCEM ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 VARLEC ANTON 1923–1944 KOSTREVC ANTON 1920–1944 DUH SLAVKO 1915–1945 Z.B.GLOBOKO 8.8.1965 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Bartholomew's Church (Blatno) 25.jpg|center|150px]] | Zgraditev [[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkve sv. Jerneja]] | [[Blatno]] ([[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkev sv. Jerneja]]) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/Usa5kDL9qVTBTtDEA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> <span style="font-size:140%;">I</span>N<span style="font-size:140%;">A</span>NNO d1693 <span style="font-size:140%;">I</span>AHR <span style="font-size:140%;">I</span>ST <span style="font-size:140%;">D</span>IE<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">SP</span>ARDHOLMAE <span style="font-size:140%;">E</span>R<span style="font-size:140%;">P</span>AVED <span style="font-size:140%;">B</span>ORTEN<span style="font-size:140%;">D</span>ER<span style="font-size:140%;">C</span>EIT IRO<span style="font-size:140%;">H</span>OCH <span style="font-size:140%;">B</span>IRDIG<span style="font-size:140%;">I</span>N<span style="font-size:140%;">G</span>OD<span style="font-size:140%;">G</span>EIS DLIHEN<span style="font-size:140%;">H</span>ER<span style="font-size:140%;">M</span>ARTINPETERKOVITZ <span style="font-size:140%;">P</span>FARER<span style="font-size:140%;">V</span>ND<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">P</span>ROBST . <span style="font-size:140%;">I</span>N ANNOd1696<span style="font-size:140%;">I</span>AHRER<span style="font-size:140%;">P</span>AVTER<span style="font-size:140%;">T</span>URN<span style="font-size:140%;">SB</span>A RDHOLMAEALS<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">P</span>ROBSD<span style="font-size:140%;">I</span>OHA NES<span style="font-size:140%;">S</span>VONG<span style="font-size:140%;">S</span>EINE<span style="font-size:140%;">B</span>IRDINANNA <span style="font-size:140%;">S</span>ONIGINVNT<span style="font-size:140%;">I</span>ACOBSONIGMADHESONG </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim pred Železniško postajo Brežice.JPG|center|150px]] | Padli borci in žrtve (21) | [[Brežice]] (pred [[Železniška postaja Brežice|železniško postajo]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/nPzsyJZcfrUUkWXk9] | {{EID|1-10481}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.92363612743482&lng=15.58640241622925&layers=&layer=partisanmemorial&id=7778 7778] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3right col4right col5right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | <poem> KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO, TAKŠNI STE PADLI ZA NAŠO SVOBODO. <span style="float:right;">– KAJUH –</span> </poem> |- | colspan=5 | &nbsp; |- | BLAŽEK MARTA || * || 22.7.1923 || style="padding-left:10px;" | + || 4.5.1944 |- | CERJAK MARJAN || " || 2.2.1924 || " || 27.11.1941 |- | CERJAK SREČKO || " || 18.5.1918 || " || 27.12.1941 |- | CERJAK ANTON || " || 3.5.1916 || " || 4.1945 |- | GOLIČ JOŽE || " || 2.2.1919 || " || 3.3.1945 |- | HERVOL STANKO || " || 29.11.1924 || " || 23.3.1944 |- | JURKAS JOŽE || " || 25.6.1910 || " || 1943 |- | KRAGL ANTON || " || 9.9.1913 || " || 20.4.1945 |- | KRAGL VIKTOR || " || 1.10.1926 || " || 1.8.1944 |- | MARČUN JULKA || " || 13.8.1925 || " || 8.2.1945 |- | MILAVEC MARICA || " || 22.2.1924 || " || 18.3.1945 |- | MILAVEC IVAN || " || 8.2.1922 || " || 29.11.1941 |- | MILAVEC ALBIN || " || 3.2.1923 || " || 29.11.1941 |- | MILAVEC MARJAN || " || 16.8.1924 || " || 29.11.1941 |- | PERIC IVAN || " || 8.7.1888 || " || 24.10.1942 |- | ZORKO FRANC || " || 24.12.1923 || " || 15.4.1944 |- | ZAKŠEK IVAN || " || 14.2.1913 || " || 20.9.1944 |- | SAVNIK FRANC || " || 21.1.1919 || " || 12.3.1945 |- | VOLČANŠEK STANKO || " || 1911 || " || 1944 |- | CERJAK IVAN || " || 25.9.1911 || " || 1944 |- | ŽABKAR ANTONIJA || " || 10.6.1910 || " || 31.8.1942 |- | colspan=5 | &nbsp; |- | colspan=5 style="text-align:right;" | KO ZB BREŽICE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 77.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Brežiška četa|Brežiške čete]] | [[Brežice]], Cesta bratov Milavcev 110<br>(pri železniškem prehodu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/u7uehrpHhXFCy4xB6] | {{EID|1-10482}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.9220165991004&lng=15.59214234352112&layers=&layer=partisanmemorial&id=3154 3154] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI SO PRI ŽELEZNIČARJU FRANCU MILAVCU 28.10.1941 SKOJEVCI POD VODSTVOM DUŠANA KVEDRA IN RUDIJA JANHUBE USTANOVILI BREŽIŠKO ČETO, KI JE V POSAVJU ZANETILA VSTAJO PROTI OKUPATORJU <span style="float:right;">OB 20-LETNICI REVOLUCIJE ZVEZA BORCEV NOV BREŽICE</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Memorial in Brežice 01.jpg|center|150px]] | padli v vojni (45) | [[Brežice]] (pri gasliskem domu<br>v Šentlenartu) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/PSz2WEY5BbfzgfXj7] | {{EID|1-30290}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> SPOMENIK NA SVETOVNO VOJNO OD 27. VII. 1914 DO 3. XI. 1918 POSTAVILI OBČANI OBČINE ZAKOT </poem> |- | style="text-align:center;" | IN DRUGI | style="text-align:center;" | DOBROTNIKI |- | colspan=2 style="text-align:center;" | 1919 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> UMRLIM IN PADLIM JUNAKOM NAJ BOG SVETI RAJ PODELI, UBOGIM RANJENCEM IN HROMIM V LJUBEZNI POMAGAJMO VSI! A ONIM KI SREČNI IN ZDRAVI POVRNEJO SPET SE DOMOV NAJ SLAVA ZA NJIHOVA DELA OSTANE DO POZNIH RODOV! TA SPOMENIK POSTAVLJEN JE PO TRUDU IN ZASLUGAH </poem> |- | style="text-align:center;" | JANEZA KREAČIČA<br>ŽUPANA | style="text-align:center;" | JANEZA ŠETINCA<br>ZAPISNIKARJA |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO BREZINA |- | &nbsp; |- | LUBŠINA JANEZ || * 1865. |- | ŠETINC MARTIN || * 1885. |- | VALENČAK FRANC || * 1875. |- | KRAGL JOŽE || * 1891. |- | KRAGL JANEZ || * 1898. |- | LAPUH FRANC || * 1888. |- | ZORKO JANEZ || * 1900. |- | LAPUH CENE || * 1874. |- | NOVOSELC MARTIN || * 1890. |- | NOVOSELC JOSEF || * 1897. |- | FERENČAK JANEZ || * 1896. |- | LAPUH MARTIN || * 1892. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ČERNC |- | &nbsp; |- | ŽNIDERŠIČ ANTON || * 1894. |- | GRUBIČ JANEZ || * 1890. |- | GRUBIČ FRANC || * 1886. |- | GRUBIČ IVAN || * 1887. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ZVERINJAK |- | &nbsp; |- | SAUNIK JANEZ || * 1881. |- | SAUNIK FRANC || * 1886. |- | REBERŠAK MIHA || * 1889. |- | REBERŠAK JANEZ || * 1892. |- | VOLČAJNK JOŽEF || * 1888. |- | CERJAK FRANC || * 1893. |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ZAKOT |- | &nbsp; |- | PEČNIK IVAN || * 1896. |- | BENJA JOŽE || * 1895. |- | POŽAR ANDREJ || * 1896. |- | BRATANIČ JOŽE || * 1890. |- | BRATANIČ JANEZ || * 1894. |- | SIMON ADOLF || * 1899. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO BUKOŠEK |- | &nbsp; |- | BRATANIČ JANEZ || * 1878. |- | PETELINC JANEZ || * 1881. |- | PETAN JOŽE || * 1875. |- | STARČIČ JANEZ || * 1891. |- | DERŽIČ KARL || * 1892. |- | KAPUSTA JOŽE || * 1896. |- | KAUČIČ JOŽE || * 1882. |- | IVANŠEK MIHA || * 1887. |- | IVANŠEK FRANC || * 1895. |- | PETAN KARL || * 1888. |- | MEZNARIČ JOŽE || * 1894. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ST. LENART |- | &nbsp; |- | ŠETINC JOŽE || * 1891. |- | CIZEL ANTON || * 1875. |- | RUS MIHA || * 1891. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO CUNDROVEC |- | &nbsp; |- | METLIČER JANEZ || * 1873. |- | SEPEC IVAN || * 1893. |- | ŠERBEC MARTIN || * 1881. |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 78.jpg|center|150px]] | Sedež Teritorialne obrambe za občino in Posavje | [[Brežice]], Cesta svobode 15<br>(Izpostava URSZR) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/bUk2zpAZKDXkSRgC7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.908267362512106&lng=15.598279237747194&layers=&layer=othermemorials&id=530 530] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 20. 10. 2007 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BREŽIŠKIM TERITORIALCEM - SLOVENSKIM VOJAKOM IN BOJEVNIKOM V SPOMIN 1968 - 2018 OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE JE PLOŠČO POSTAVILO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO </poem> |- | &nbsp; |- | <poem> V TEJ STAVBI JE BIL V LETIH OD 1980 DO 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, LETA 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN LETA 1991 SEDEŽ TER POVELJNIŠKO MESTO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, KI JE NAČRTOVAL IN VODIL BOJE V POSAVJU. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča v Knjižnici Brežice.JPG|center|150px]] | [[Jože Toporišič]] | [[Brežice]], Trg Jožeta Toporišiča 2<br>([[Knjižnica Brežice|knjižnica]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/7CzvYq7TKgFvMUsFA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | dr. Jože Toporišič |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 49.jpg|center|150px]] | Zmaga v slovenski osamosvojitveni vojni | [[Brežice]] (pri domu kulture) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/k6S6dqYTwg72Hd17A] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90808073163578&lng=15.588752031326296&layers=&layer=othermemorials&id=411 411] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | OSAMOSVOJITVENA VOJNA 1991 | style="padding-left:100px; text-align:right;" | OBELISK ZMAGE |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | <poem> Pomnik ob 30. obletnici samostojne Republike Slovenije je postavila Občina Brežice na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice. Avtor: Alojz Konec Projektant: Naino d.o.o. Izvajalec: SL-inženiring Boršt d.o.o. 2021 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Suzane pred Gimnazijo Brežice.JPG|center|150px]] | [[Suzana (Danielova knjiga)|Suzana]] | [[Brežice]] (pred [[Gimnazija Brežice|gimnazijo]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/uXB13WpcBfhGup6g6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | [brez napisa] |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 58.jpg|center|150px]] | Samostan delovanja [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] | [[Brežice]], Trg izgnancev 14<br>([[Gimnazija Brežice|gimnazija]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/R5eAX7qk7yE3kx6z9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> VALENTIN VODNIK <nowiki>*</nowiki> 1758 † 1819 prvi slovenski pesnik in časnikar, frančiškan, duhovnik, narodni buditelj, šolnik, pisec, mož mnogih dejavnosti, tu deloval v l. 1781 - 1782. Societas Veteranorum Posaviensium A. D. 2022 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancev v Brežicah.JPG|center|150px]] | Izgnanci | [[Brežice]], Trg izgnancev<br>(pred nemškim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/CpGUFrr5JUm2Fqnb7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90664738559029&lng=15.588870048522951&layers=&layer=partisanmemorial&id=1369 1369] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | IZGNANCEM 1941 – 1945 || || |- | | <poem> ::: ARHITEKT ::: F. FILIPČIČ </poem> | <poem> ::: KAMNOSEK ::: JANEZ JENIČ </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice National Hall 01.jpg|center|150px]] | Narodni dom | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 39<br>(narodni dom) | avstroogrska doba | [https://maps.app.goo.gl/4Nn3eUB6bhH7Se136] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NARODNI DOM JE BIL V DOBI NARODNOSTNIH BOJEV POLITIČNO IN KULTURNO SREDIŠČE BREŽIŠKIH SLOVENCEV </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Brežice) 11.jpg|center|150px]] | Zlata in biserna maša [[Andrej Majcen|Andreja Majcna]] | [[Brežice]] ([[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkev sv. Lovrenca]] –<br>notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YVfz7A6YPiJySVVbA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ CERKVI JE OBHAJAL ZLATO MAŠO (1983) IN BISERNO MAŠO (1993) ČASTNI ČLAN ŽUPNIJE BREŽICE BOŽJI SLUŽABNIK ANDREJ MAJCEN (1904 - 1999) SALEZIJANSKI MISIJONAR NA KITAJSKEM IN VIETNAMU OD 1935 DO 1979 VODITELJ DUHOVNIH POKLICEV IN ZAVZET SPOVEDNIK ŽUPNIJA SV. LOVRENCA BREŽICE, 23. APRILA 2017 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Cross Chapel in Slomškov dom, Brežice.jpg|center|150px]] | Opremitev kapele sv. Križa | [[Brežice]], Kržičnikova ulica 2<br>(Slomškov dom – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/ZPyrSRbvQyczigHx7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Apparat<span style="color:gold;">V</span>s pro Orator<span style="color:gold;">I</span>o Ho<span style="color:gold;">C</span> s<span style="color:gold;">V</span>b paro<span style="color:gold;">C</span>ho <span style="color:gold;">MIL</span>an Kše<span style="color:gold;">L</span>a <span style="color:gold;">VIII</span>. Ka<span style="color:gold;">L</span>. O<span style="color:gold;">C</span>tobres e<span style="color:gold;">X</span> tota <span style="color:gold;">VI</span>rt<span style="color:gold;">V</span>ta s<span style="color:gold;">V</span>e praeparat<span style="color:gold;">V</span>s e<span style="color:gold;">X</span>stet<span style="color:gold;">I</span>t <span style="color:gold;">D</span>eo grates </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Town Hall 04.jpg|center|150px]] | [[Radoslav Razlag]] | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 22<br>(mestna hiša) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/6FLGXortoL6R2Rta6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Dr. Jakob Radoslav Razlag Rodoljub, pesnik, pisec, odvetnik, prvi slovenski glavar dežele Kranjske, narodni buditelj, glasnik Zedinjene Slovenije. Radoslavci, 12. 7. 1826 – Brežice, 5. 6. 1880 ---- Ob 140-letnici njegove smrti, 5. 6. 2020 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Kose v Brežicah.JPG|center|150px]] | Junaki kmečkih uporov, izgnanci,<br>zaporniki, talci in borci NOB | [[Brežice]], Bizeljska cesta | kmečki upori,<br>2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/SGi3AVTYmspq3SA46] | {{EID|1-10480}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90412400939415&lng=15.593343973159792&layers=&layer=partisanmemorial&id=3155 3155] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> V SPOMIN JUNAŠTVU NAŠIH DEDOV V KMEČKIH PUNTIH TRPLJENJU IZGNANCEV V NEMŠKIH TABORIŠČIH ZAPORNIKOM IN TALCEM FAŠISTIČNEGA NASILJA PADLIM BORCEM V OSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Municipal Building 03.jpg|center|150px]] | Neoddaja orožja | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 18<br>(občina) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/wtfKCQQuK5HubfeZ7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OROŽJA NISMO ODDALI V ZAHVALO OBČINI BREŽICE ZA PREPREČITEV NELEGALNEGA ODVZEMA OROŽJA TERITORIALNE OBRAMBE MAJA 1990 ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cesta prvih borcev (Brežice) 04.jpg|center|150px]] | Hiša delovanja [[Stanko Černelč|Stanka Černelča]] | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 10 | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/uSMkLGKaY5yr348aA] | {{EID|1-09870}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.903393291394664&lng=15.591847300529482&layers=&layer=partisanmemorial&id=3156 3156] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI JE DELOVAL Dr. STANKO ČERNELČ UMORJEN KOT PARTIZANSKI ZDRAVNIK V GORJANCIH PRI JAVORJU DNE 14.IX.1942 M. O. ZVEZE BORCEV BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 26.jpg|center|150px]] | Sveti [[Janez Nepomuk]] | [[Brežice]] (pri [[Grad Brežice|gradu]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/JUqrb1Pag2MCQZFw5] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed"" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> [brez napisa; zraven stebra stoji informacijska tabla] </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Iron Bridge 41.jpg|center|150px]] | Zgraditev in obnova [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]] | [[Brežice]]<br>(na začetku [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]]) | zgodovina – razno | [https://maps.app.goo.gl/TDt9VYZuLSea67cD7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Desna plošča</u> |- | valign=top | <div style="text-align:center;">MOST ČEZ SAVO IN KRKO OBNOVLJEN 2021</div> <small>INVESTITOR: OBČINA BREŽICE IZVAJALEC: RAFAEL d.o.o. SEVNICA</small> | style="padding-left:50px;" | <div style="text-align:center;">MOST ČEZ SAVO IN KRKO <small>MOST ČEZ SAVO,MOST ČEZ KRKO,INUNDACIJA<br>MED MOSTOVOMA IN OPORNI ZID V BREŽICAH</small> ZGRAJEN LETA:1906 OBNOVLJEN:1991–1996</div> <small>INVESTITOR:REPUBLIKA SLOVENIJA<br> <span style="padding-left:27%;">MINISTRSTVO ZA PROMET IN</span><br> <span style="padding-left:27%;">ZVEZE IN OBČINA BREŽICE</span><br> IZVAJALEC: GRADIS-GRADBENO PODJETJE<br> <span style="padding-left:27%;">LJUBLJANA p.o.</span></small> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (5), neznani padli borci | [[Brežice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/pgSTcLbJhYso1pX77] | {{EID|1-10479}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.900348996180334&lng=15.597981512546541&layers=&layer=partisanmemorial&id=3157 3157] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Osrednji spomenik</u> | style="padding-left:50px;" | <u>1. spomenik levo</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. spomenik levo</u> |- style="text-align:center; | valign=top | <poem> PADLIM NEZNANIM BORCEM NOV. 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> JANEZ GRAMC ROJ.1907 - 27.3.1972 ŠPANSKI BOREC IN BOREC NOV. </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ALOJZ OSOJNIK ROJ.1897 - 20.4.1972 BOREC NOV. </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. spomenik desno</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. spomenik desno</u> |- style="text-align:center; | valign=top | <poem> MILAVEC FRANC 1888 - 1980 MARIJA 1892 - 1983 BORCA NOV. </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> IVAN ZORKO STANE ROJ.1907 - 1.8.1971 BOREC NOV. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (11) | [[Brežice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/9487PGmznrpkTMuA9] | {{EID|1-10479}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.90006900969778&lng=15.598021745681764&layers=&layer=partisanmemorial&id=3158 3158] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- valign=top style="text-align:center;" | | <poem> ŠABAN KREŠTALICA 1924 ILIDŽA </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MILAN KOVČIĆ 1923 SARAJEVO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FEHIM SMAJIĆ 1917 BUGOJNO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FRANJO STEPIĆ 1922 SLUNJ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FRANJO ČEKO 1922 TRAVNIK </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> BOŽO SIMIĆ 1902 SARAJEVO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> LUKA KNEŽEVIĆ 1913 SANSKI MOST </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MIHAJLO JERIĆ 1923 BIHAĆ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MIJAJLO JEKIĆ 1926 BIHAĆ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> VASO ZAKANOVIĆ 1924 ZENICA </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> ŠABAN VITEŠKI 1924 ILIDŽA </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=11 style="text-align:center;" | <poem> BORCI IV. KRAJIŠKE DIVIZIJE JA. PADLI DNE 9.5.1945 ZA OSVOBODITEV BREŽIC IN OKOLICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grob Franja Stiplovška v Brežicah.JPG|center|150px]] | Grob [[Franjo Stiplovšek|Franja Stiplovška]] | [[Brežice]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/sxBinEY5RhRq4tvf6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> FRANJO STIPLOVŠEK SLOVENSKI SLIKAR 1898–1963 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 08.jpg|center|150px]] | Grob [[Stanko Škaler|Stanka Škalerja]] | [[Brežice]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YCdkwrd6pL2iLh2w8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | PROF·STANKO ŠKALER RAVNATELJ POSAV·MUZEJA |- | <poem> ŠTOVIČEK V. 1973 </poem> |- | &nbsp; |- | {| | ANGELCA || style="padding-left:50px;" | 1924 - 2009 |- | STANKO || style="padding-left:50px;" | 1929 - 1973 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ŠKALER |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krško Company Memorial 11.jpg|center|150px]] | Ustrelitev borcev krške partizanske skupine (10) | [[Bukošek]] (gozd Dóbrava) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/2n6NivtDdkEX9GyY9] | {{EID|1-09372}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=45.93315456530843&lng=15.638608932495119&layers=&layer=partisanmemorial&id=2735 2735] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI DNE 30.7.1941 PRVI BORCI ZA SVOBODO </poem> |- | GRABER JOŽE || * 1922 |- | JERNEJEC PETER || * 1914 |- | KAPLAN RADO || * 1912 |- | KAPLAN MILAN || * 1918 |- | KAPLAN ZDENKO || * 1922 |- | KASTELIC RAJKO || * 1922 |- | KASTELIC FRANC || * 1923 |- | PRESKAR FRANC || * 1917 |- | PRESKAR TONČI || * 1921 |- | URANJEK IVANKA || * 1919 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MESTNA ZVEZA BORCEV BREŽICE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Hunting Lodge 01.jpg|center|150px]] | Padli vojak [[Jernej Molan]] | [[Bukošek]] 70 (lovski dom Brežice) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/LBQ8m5Ut6a2SVLYx7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN ČLANU LD BREŽICE JERNEJU MOLANU KI JE KOT PRIPADNIK T.O. PADEL V VOJNI ZA SLOVENIJO 7.6.1991 OB 10. OBLETNICI 25.6.2001 LD BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]] | Uničenje 5 letal in tehnične opreme | [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6] | {{EID|1-10485}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.88612016283032&lng=15.520943105220796&layers=&layer=partisanmemorial&id=3169 3169] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V NOČI S 7. NA 8. JULIJ 1943 SO BORCI 5. SNOUB IVAN CANKAR NAPADLI LETALIŠČE V CERKLJAH OB KRKI,KI JE BILO V ROKAH NEMCEV, UNIČILI PET LETAL IN DEL TEHNIČNE OPREME OB 40 LETNICI NAPADA ZZB NOV OBČINE BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]] | Osvojitev [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča]] | [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6] | {{EID|1-10485}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.88594465984058&lng=15.521012842655182&layers=&layer=othermemorials&id=250 250] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> 27. JUNIJA 1991 SO PRIPADNIKI ENOTE 25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE IZVEDLI MINOMETNI NAPAD NA LETALIŠČE JUGOSLOVANSKE ARMADE CERKLJE OB KRKI, ZARADI ČESAR SO GA VSA NJIHOVA LETALA ŠE ISTEGA DNE ZAPUSTILA. 26. OKTOBRA SO GA PRIPADNIKI TERITORIALNE OBRAMBE DOKONČNO PREVZELI IN OD TAKRAT STA LETALIŠČE IN CELOTNO OBMOČJE VOJAŠNICE V LASTI VOJSKE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> DRUGEGA DNE AGRESIJE NA SLOVENIJO, 28.6.1991 JE V ORGANE ZA NOTRANJE ZADEVE RS ORGANIZIRANO PRESTOPILA SKUPINA VOJAŠKIH PILOTOV Z LETALIŠČA CERKLJE. NJIHOVEMU ZGLEDU JE SLEDILO VSE VEČ PRIPADNIKOV JLA, KI SO PRESTOPILI V TO. TAKO SO OSLABILI NJENO VOJAŠKO IN MORALNO MOČ TER POMEMBNO PRISPEVALI K OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE 25 LET SAMOSTOJNOSTI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Rudolf Maister]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/vMp41MggwPwvZrcX9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> GENERAL RUDOLF MAISTER 210. UČNEMU CENTRU SV OB 5. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE RS KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI IN AVTOR JERNEJ ZORKO JUNIJ 1996 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci | [[Cerklje ob Krki]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/gqKsC9FVuuTWEzobA] | {{EID|1-09871}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.88402249240164&lng=15.516418218612673&layers=&layer=partisanmemorial&id=3167 3167] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM V BORBI ZA SVOBODO 1941-1945 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | Izgnanci (82) | [[Cerklje ob Krki]] (pred gasilskim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/nCUHUgN5YUGzWqL1A] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | |- | style="text-align:center;" | <poem> CELO LASTOVKA SI NAJDE DOM V SPOMIN IZGNANCEM 1941 – 1945 CERKLJE OB KRKI ''„ Mati !“'' </poem> | |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> GNEZDO ZA <nowiki>*</nowiki> BORŠT ŽIBERT MIHA <nowiki>*</nowiki> BRVI PRAH MARTIN PRAH URŠULA <nowiki>*</nowiki> BUŠEČA VAS BARBIČ JANEZ GOLOBIČ JOŽE GOLOBIČ JOŽE KODRIČ ANA OŠTIR TEREZIJA PAVLOVIČ ANA VEGELJ JANEZ CERKLJE/KRKI BUTARA JOŽE DUŠAK TEREZIJA HORŽEN JOŽE KUŽELJ JANEZ RAČIČ JANEZ ŠKULJ MARTIN <nowiki>*</nowiki> DOL. PIROŠICA GOLOB NUTBURGA KOLENC JOŽE KOŽAR HERMINA LOPATIČ MARIJA PAVLOVIČ JULIJANA UNETIČ JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> SVOJE MLADIČE <nowiki>*</nowiki> ČREŠNJICE BUTKOVIČ MARIJA HORŽEN ANA HORŽEN JOŽE KOMATAR FRANC NOVAK KAROLINA SRPČIČ FRANC ŠKOFLJANC MARTIN VINTER MARIJA ZLOBKO MARIJA KOŽAR MIHA <nowiki>*</nowiki> GAZICE BARBIČ MAJDA <nowiki>*</nowiki> GOR. PIROŠICA GRAMC FRANC MESNJAK MARIJA OŠTIR ANA VEGELJ FRANČIŠKA <nowiki>*</nowiki> HRASTJE BENČIN KAREL BENČIN STANKO PEGAM JOŽE PEGAM VILJEM RAČIČ JANEZ <nowiki>*</nowiki> HITI JOŽEF ČREŠNJICE </poem> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI ''„ Bog !“'' </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> PRI TVOJIH OLTARJIH <nowiki>*</nowiki> IZVIR SRŠEN ANA SRŠEN JOŽE SUBAN ANTON <nowiki>*</nowiki> POŠTENA VAS KLEMENČIČ BLAŽ KLEMENČIČ ELIZABETA KLEMENČIČ VALENTIN <nowiki>*</nowiki> RAČJA VAS KERIN LEOPOLD JEVŠNIK TEREZIJA KODRIČ FRANČIŠEK PETELINC ANTONIJA PILTAVER ANGELA SMUKOVIČ FRANC URBANČ MARIJA <nowiki>*</nowiki> VRHOVSKA VAS DORNIK ALOJZ GRAMC JOŽEF SRPČIČ ANA STIPIČ JOŽE <nowiki>*</nowiki> STOJANSKI VRH MOLAN ANA OŠTIR JOŽE PEŠEC MARIJA ŠTEFANIČ MARTIN </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MOJ GOSPOD IN MOJ BOG <nowiki>*</nowiki> VINJI VRH KODRIČ MARTIN <nowiki>*</nowiki> ZASAP LOPATIČ MARIJA STREHAR IVANA STRLE MIHAEL VIDENIČ MARIJA <nowiki>*</nowiki> ŽUPEČA VAS AMBROŽIČ FRANC AMBROŽIČ ANICA DROBNIČ ANTON GRAMC ANA GRAMC NADA GRAMC SONJA GRAMC STANKO HORŽEN JANEZ TURŠIČ FRANČIŠKA ZORIČ ANA ZORIČ MARIJA ZORKO JOŽE ZORKO MARIJA </poem> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> 11. OKTOBER 2008 KAMNOSEŠTVO JANEZ JENIČ KOVAŠTVO JERNEJ ZORKO PROJEKTANT STANISLAV TURŠIČ ''„ Domovina !“'' </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Stanislava Leniča na cerkvi v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | [[Stanislav Lenič]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ŠKOF STANISLAV LENIČ 1911–1991 BLAGOR GOSPODOVE ČREDE HVALEŽNI FARANI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 35.jpg|center|150px]] | Posvetitev stare [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkve]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | [manjka prepis] |- | style="text-align:center;; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> [URSINO DE BERTHIS, DOKTOR OBOJNEGA PRAVA, PO BOŽJI] IN APOSTOLSKEGA [SEDEŽA MILOSTI ŠKOF IN GRO]F TRŽAŠKI, [OD PRESLAVNEGA IN PREČASTITEGA KNEZ]A IN GOPSODA, GOSPODA FRANCESCA BARBARA, [OGLEJSKEGA PATRIAR]HA, POSLAN KOT GENERALNI VIZITATOR, JE POSVETIL V VASI CERKLE 21. AVGUSTA LETA 1611 CERKEV, GLAVNI OLTAR SV. MARKA IN POKOPALIŠČE TER OBLETNICO POSVETITVE NA DAN SV. JERNEJA PRENESEL IN ZA PRENESENO RAZGLASIL V SVOJEM PISMU, KI GA JE ODNESEL ČAS. POTRJUJEM GAŠPER TUNKELSTEINER, DOKTOR TEOLOGIJE, APOSTOLSKI PRONOTAR, KRŠKI ŽUPNIK. <big>V</big> TEM TE<big>M</big>P<big>L</big>JU SE OHRANJA E<big>DI</big>NO PRA<big>V</big>O Z<big>V</big>ELI<big>Č</big>ANJE <span style="color:black;"><nowiki>[</nowiki>[[c:File:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 36.jpg|vir]]<nowiki>]</nowiki></span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 37.jpg|center|150px]] | Graditelj [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|nove cerkve]] Anton Gabrič | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANTONU GABRIČU ki je sezidal to cerkev l. 1905, 27 let je bil župnik v Cerkljah, kjer je umrl 19. aprila 1919. Blag mu spomin ! </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik svetega Janeza Nepomuka v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | Sveti [[Janez Nepomuk]] | [[Cerklje ob Krki]] (pri mostu) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/97XkGgM2LFJLtoAk7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | SVETI JANEZ NEPOMUK |- | <poem> Leseni kip svetega Janeza Nepomuka na lesenem mostu v Cerkljah ob Krki je darilo prebivalcev Mesta Dobřany občanom Občine Brežice ob 20. obletnici pobratenja. Leseni kip je ustvaril češki umetniški rezbar Radek Smejkal (www.smejkalradek.cz). Kip je 29. 10. 2022 blagoslovil župnik Andrej Pažur v prisotnosti župana Mesta Dobřany Martina Sobotke in župana Občine Brežice Ivana Molana. »Sveti Janez Nepomuk, varuj leseni most čez reko Krko in vse, ki ga prečkajo.« Kip je visok cca 140 cm in težak 80 kg, narejen je iz hrastovega lesa in stoji na podstavku premera 35 cm. <span style="color:black;">[sledi življenjepis svetega Janeza Nepomuka]</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Elementary School 04.jpg|center|150px]] | Padli borci (15), žrtve (11) | [[Cerklje ob Krki]] 3 (šola) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ezouh5rjXjdmYzvj9] | {{EID|1-10486}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.884570489605096&lng=15.522040128707888&layers=&layer=partisanmemorial&id=3168 3168] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | colspan=2 style="text-align:center | PADLIM BORCEM |- | BUTARA JOŽE || 1924 - 1945 |- | BUTARA KAREL || 1926 - 1945 |- | SRPČIČ MARTIN || 1914 - 1944 |- | BAŠKOVIČ FRANC || 1925 - 1945 |- | BAŠKOVIČ ALFONZ || 1926 -1945 |- | BUTARA FRANC || 1915 - 1943 |- | KALIN ANTON || 1921 - 1943 |- | MARETIČ JOŽE || 1923 - 1943 |- | ŠTEFANIČ RUDI || 1915 - 1944 |- | KUHAR JOŽE || 1916 - 1942 |- | PEŠEC RUDI || 1916 - 1945 |- | PEŠEC JOŽE || 1914 - 1945 |- | ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923 - 1945 |- | KUŽELJ JOŽE || 1911 - 1943 |- | colspan=2 style="text-align:center | SLAVA NJIM ! |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center | ŽRTVE |- | IGNOTI JANEZ || 1879 - 1944 |- | KUS KAROLINA || 1928 - 1944 |- | KUŽELJ JOŽEF || 1911 - 1943 |- | KVARTUH MARTIN || 1909 - 1945 |- | GRAMC FRANC || 1920 - 1941 |- | PFEGA JANEZ || 1907 - 1944 |- | ŠPOLAR ANTON st. || 1879 - 1944 |- | ŠPOLAR ANTON ml. || 1919 - 1941 |- | SMUKOVIČ FRANC || 1929 - 1943 |- | NAGY ALBERT || 1911 - 1944 |- | ŠULEN JOŽEF || 1909 - 1944 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Petan's House, Curnovec 01.jpg|center|150px]] | Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) | [[Curnovec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/EkM31gUokemsjbN97] | {{EID|1-07166}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=45.991757117204145&lng=15.60760796070099&layers=&layer=partisanmemorial&id=3180 3180] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> TU SO PONOČI 2. MARCA 1945. USTRELILI PODIVJANI NEMŠKI FAŠISTI UJETA BORCA </poem> |- | IVANA OGOREVCA || ROJ. 29.12.1913 |- | FRANCA LATINA || ROJ. 4.2.1921<br> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | IN AKTIVISTE NOB |- | ANTONIJO ZAGMAJSTER || ST.ROJ. 29.5.1889. |- | ANTONIJO ZAGMAJSTER || ML.ROJ. 6.7.1923. |- | NEŽO ZAGMAJSTER || ROJ. 25.7.1925. |- | IVANA LIPARJA || ROJ. 20.10.1934. |- | colspan=2 style="text-align:center;" | V RAZVALINAH POŽGANE HIŠE<br>PA SO ZGORELI |- | JOŽE PETAN || ROJ. 6.12.1892. |- | URŠULA PETAN || ROJ. 9.12.1895. |- | JOŽEFA PETAN || ROJ. 7.3.1927. |- | ANKA PETAN || ROJ. 6.6.1928. |- | IVAN PETAN || ROJ. 12.9.1930.<br> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ODKRILA ZB NOV SROMLJE – PIŠECE<br><span style="float:right;">3. JUNIJA 1962.</span> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Čatežu ob Savi.JPG|center|150px]] | Izgnanci in umrli v tujini (56) | [[Čatež ob Savi]]<br>(pred [[Cerkev sv. Jurija, Čatež ob Savi|cerkvijo sv. Jurija]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Y6n8XjRjBwVXhwTC6] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89217841012485&lng=15.599290430545809&layers=&layer=partisanmemorial&id=1342 1342] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Srednja plošča</u> |- | <poem> V SPOMIN IZGNANCEM IN UMRLIM V TUJINI 1941 - 1945 ČATEŽ 1998 CERINA POTOKAR MARIJA TOMŠE NEŽA SPILEK FRANC SPILEK JANEZ ZUPANČIČ JOŽEK ČATEŽ AGREŽ MARIJA BUDIČ ANA GOBEC JOŽE IVANJŠEK MARTIN KOMOČAR NIKO SPILEK BLAŽ DOBENO ERJAVŠEK MARIJA OREŠAR ANTON PANGERČIČ FRANC ŠOŠKO MARIJA GLOBOČICE GRAMC MARIJA GRAMC KATARINA HORVATIČ ANA PANGERČIČ ANA TOMŠE GERA TOMŠE URŠULA </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Leva plošča</u> |- | <poem> KAMENCA GRAMC JANEZ GRAMC MARTIN GRAMC ANTON KRAŠKA VAS KLEMENČIČ MARIJA TOMŠE ANA MRZLAVA VAS LES MARIJA BAŠKOVČ CVETKO PRILIPE JELINER PETER HRIBAR FRANC PANGERČIČ MARIJA SPILEK ANDREJ TOMŠE VIKTOR STANKOVO JALOVEC ANA JALOVEC FRANC SUBAN MARIJA ŠTEFANIČ MARTIN </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Desna plošča</u> |- | <poem> SOBENJA VAS BAŠKOVIČ TEREZIJA JALOVEC JANEZ OŠTIR HELENA ŠOŠKO KATARINA ŠOŠKO JOŽE VOLK JERA VELIKE MALENCE BAŠKOVIČ NEŽA HORŽEN JANEZ KODRIČ MARIJA KOŽAR ERNEST KLAVŽAR MARIJA MUSTAR JANEZ PAVLOVIL IVAN ŠKOFLJANC VINKO TOMŠE ANTON ŽEJNO HORVAT MIHAEL PAVLOVIČ JOŽE TOMŠE SLAVKO ČATEŽ DVORŠAK LEOPOLDINA </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Čatež ob Savi Cemetery 05.jpg|center|150px]] | Grob partizana Ivana Blaževiča | [[Čatež ob Savi]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/taRUhJqWC2CEhCwP9] | {{EID|1-10487}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.891452202086704&lng=15.599960982799532&layers=&layer=partisanmemorial&id=3184 3184] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> BLAŽEVIČ IVAN PARTIZAN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dom krajanov Čatež ob Savi 02.jpg|center|150px]] | Padli (4), žrtvi fašističnega terorja (2) | [[Čatež ob Savi]] (dom krajanov) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/c9Rsjtg6d72VENCT7] | {{EID|1-10488}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.891287917203215&lng=15.60125380754471&layers=&layer=partisanmemorial&id=3174 3174] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3center" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=4 style="text-align:center;" | PADLI ZA SVOBODO DOMOVINE: |- | SMREKAR SREČKO || ČATEŽ || ROJ. || 14.5.1923 – 27.11.1941 |- | GOLOB MIRKO || ČATEŽ || " || 19.2.1911 – 31.1.1944 |- | KOLAR JANEZ || CERINA || " || 22.10.1919 – 1945 |- | KOLAR FRANC || CERINA || " || 7.12.1922 – 13.3.1945 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA |- | GOBEC JOŽE || ČATEŽ || " || 5.3.1928 – 6.12.1944 |- | PANGERČIČ FRANC || DOBENO || " || 26.1.1921 – 25.3.1943 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | SLAVA JIM ! |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Čedem 02.jpg|center|150px]] | Padla aktivista (2) in žrtve fašizma | [[Čedem]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/rSzVJZEjpZwMZej69] | {{EID|1-10489}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.84571091261422&lng=15.554054975509645&layers=&layer=partisanmemorial&id=3427 3427] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN PADLIMA AKTIVISTOMA NOB KOVAČIČ ALOJZU ŽURKO IVANU IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 KRAJEVNI ODBOR ZB KRŠKA VAS </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 02.jpg|center|150px]] | Padli (95) | [[Dobova]] (pred [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkvijo]]) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/xF2tDJooVkBwYXYi9] | {{EID|1-09872}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| | style="text-align:center;" | SELA |- | <poem> BLAŽINČ MIHA BRINOVEC JOŽE GEČ ALOJZ GEČ IVAN GERJEVIČ JOŽE GERJEVIČ MARTIN JAKOLIČ JOŽE JAKOLIČ MIHA JURKAS JOŽE KRULIK JOŽE NOVAK JOŽE PETAN PAVEL PETELINC IVAN PETELINC IVAN PETELINC VINKO ROŽMAN FRANC SEČEN FRANC ŠAVRIČ FRANC ŠELER FRANC ŠETINC IVAN ŠETINC VINKO VAŠCER MARTIN ZORKO MARTIN ŽOKALJ JOŽE ŽOKALJ ALOJZ </poem> |- | style="text-align:right;" | ''I. <u>Savnik</u>'' |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | DOBOVA |- | <poem> CVETKO JOŽE CVETKO IVAN FURLAN FRANC VOLOVEC IVAN </poem> |- | style="text-align:center;" | RIGONCE |- | <poem> CVETKOVIČ JOŽE PINTERIČ ANDREJ POLOVIČ FRANC SEČEN IVAN ŠEPEC ANTON </poem> |- | style="text-align:center;" | VELIKI OBREŽ |- | <poem> BÖHM NIKOLA CVETKOVIČ ANTON GERJEVIČ IVAN GLOGOVIČ NIKOLA HOTKO ANTON JURKAS FRANC KEŽMAN IVAN KOPINČ FRANC KOVAČIČ FRANC POLOVIČ ANTON POLOVIČ IVAN RADANOVIČ IVAN STROJNIK IVAN VUČAJNK JANEZ </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | GABERJE |- | <poem> BOSINA IVAN GEČ ANTON JURMAN JOŽE LUBŠINA ANDREJ MOLAN ANTON NOVOSELC ŠTEFAN STAJNKO JANEZ VUČAJNK JANEZ </poem> |- | style="text-align:center;" | MALI OBREŽ |- | <poem> KEŽMAN FRANC ŠAVRIČ IVAN ŠAVRIČ FRANC ŠAVRIČ MARKO ZUPANČIČ IVAN ZUPANČIČ ALOJZ ZUPANČIČ FRANC </poem> |- | style="text-align:center;" | MOSTEC |- | <poem> GOLOBIČ JANEZ HORVATIČ JOŽE SLUGA JANEZ SLUGA FRANC STAJNKO IVAN ŠOŠKO JOŽE TOPORIŠIČ IVAN UREK FRANC </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | LOČE |- | <poem> BOGOVIČ JOŽE IVANŠEK ANTON JURMAN MARTIN KATIČ JANEZ KATIČ JOŽE KOVAČIČ MARTIN ŠELER JANEZ ŠELER JOŽE UREK JANEZ VUČAJNK JANEZ ŽIBERT ANTON </poem> |- | style="text-align:center;" | MIHALOVEC |- | <poem> CETIN JOŽE FURLAN FRANC GERJEVIČ FRANC HORVATIČ FRANC HORVATIČ JOŽE ŠKVARČ ANDREJ ŠKVARČ IVAN UREK IVAN VOGRINC IVAN VOLOVEC MARTIN VUCAJNK ANTON VUČAJNK JOŽE VUČAJNK MARTIN </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 18.jpg|center|150px]] | Prometna nesreča župnika Petra Vrtačiča | [[Dobova]] ([[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkev]] – notranjost) | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/2XxE5JFT78egzgCy6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> † V SPOMIN NA PRVO OBLETNICO TRAGIČNE PROMETNE NESREČE IN SMRTI ŽUPNIKA P. PETRA VRTAČIČA ROJ. 6.7.1935 V PRISTAVICI ŽUP. ŠENTJERNEJ, ŽUPNIK V DOBOVI OD 10.8.1983 - 19.9.1984 <span style="float:right;">HVALEŽNI DOBOVSKI FARANI</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova 02.jpg|center|150px]] | Žrtve NOB (38), žrtve fašističnega terorja (17),<br>umrli v izgnanstvu (95) | [[Dobova]] (kulturni dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/P4hrf4uFKwjTcjqR9] | {{EID|1-09873}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89464445960601&lng=15.659138560295107&layers=&layer=partisanmemorial&id=3171 3171] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | 1941 | | style="text-align:center;" | 1945 |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ---- |- | colspan=3 style="text-align:center;" | V VEČNI SPOMIN IN SLAVO ŽRTVAM N.O.V. IZ OBČINE DOBOVA: |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | GERJOVIČ CIRIL || * 1923 † 1941 |- | ŠAVRIČ JOŽE || * 1921 † 1941 |- | ŠAVRIČ JOŽE || * 1892 † 1942 |- | AVŠIČ ANTON || * 1915 † 1942 |- | KOSTEVC ANTON || * 1915 † 1942 |- | KEŽMAN ANTON || * 1923 † 1942 |- | GERJOVIČ AVGUST || * 1917 † 1943 |- | ŠAVRIČ ANA || * 1896 † 1943 |- | KEŽMAN KARL || * 1922 † 1944 |- | GERJOVIČ MARKO || * 1914 † 1944 |- | ŠAVRIČ MARKO || * 1912 † 1944 |- | DERŽIČ JOŽE || * 1922 † 1944 |- | ZUPANČIČ MARIJA || * 1926 † 1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | MEDVEDEC JOŽE || * 1918 † 1944 |- | DERŽANIČ MARTIN || * 1911 † 1944 |- | KOBLER VINKO || * 1922 † 1944 |- | VIDMAR FRANC || * 1920 † 1944 |- | VIDMAR DRAGO || * 1924 † 1944 |- | KEŽMAN VINKO || * 1912 † 1944 |- | DANEO JOŽE || * 1910 † 1944 |- | ŠELER FRANC || * 1922 † 1944 |- | CETIN-VENTURINI JOŽICA || * 1906 † 1944 |- | ŽABKAR JOŽE || * 1923 † 1945 |- | MEDVEDEC MILKA || * 1922 † 1945 |- | MEDVEDEC REZIKA || * 1911 † 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | JURMAN MIHA || * 1898 † 1945 |- | BOSINA FERDO || * 1911 † 1945 |- | VEBLE ANTON || * 1903 † 1945 |- | VOGRINC STANE || * 1910 † 1945 |- | SUŠIN JOŽE || * 1920 † 1945 |- | KATIČ BERNARD || * 1925 † 1945 |- | ŠEPEC ANTON || * 1912 † 1945 |- | GAŠPARIN JOŽE || * 1909 † 1945 |- | CETIN ANTON || * 1912 † 1945 |- | PARAZAJDA MILENKO || * 1908 † 1945 |- | LUBČINA MARTIN || * 1909 † 1945 |- | ŠAVRIČ FRANC || * 1923 † 1945 |- | KOBLER JOŽE || * 1907 † 1945 |} |- | &nbsp; |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | |- | BÖHM NIKOLA || * 1902 † 1945 |- | BOGOVIČ JOŽE || * 1934 † 1945 |- | GOLOBIČ STANKO || * 1936 † 1945 |- | GLOGOVIČ ANA || * 1881 † 1945 |- | GLOGOVIČ FRANC || * 1944 † 1945 |- | KEŽMAN IVAN || * 1909 † 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | GAČNIK FRANC || * 1906 † 1945 |- | LAVRIČ JOŽE || * 1896 † 1945 |- | KOPINČ JOŽE || * 1914 † 1945 |- | KOVAČIČ MIHA || * 1901 † 1945 |- | ŠRESTOR CIRIL || * 1890 † 1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PASARIČ KRISTINA || * 1919 † 1945 |- | ŠPILER FRANC || * 1899 † 1945 |- | ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943 |- | ŽNIDERIČ MARIJA || * 1927 † 1944 |- | ZUPANČIČ JOŽE || * 1893 † 1945 |- | PAVLIČ IVAN || * 1916 † 1944 |} |- | &nbsp; |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM SLAVA ! |- | colspan=3 style="text-align:right;" | K O Z B DOBOVA |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ---- |- | colspan=3 style="text-align:center;" | SPOMIN NA UMRLE V IZGNANSTVU 1941 - 1945 |- | valign=top | {| | style="text-align:center;" | DOBOVA |- | MEGOVEC TONČKA || * 1863 † 1942 |- | MEGOVEC IVAN || * 1863 † 1942 |- | JURMAN JANEZ || * 1880 † 1942 |- | TOPORIŠIČ IVAN || * 1883 † 1942 |- | KRAMER MILENA || * 1932 † 1942 |- | JORDAN NEŽA || * 1867 † 1943 |- | VIMPOŠEK NEŽA || * 1858 † 1945 |- | ZUPANČIČ ANDREJ || * 1890 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | GABERJE |- | ŠELER ANA || * 1884 † 1942 |- | LUBŠINA MARIJA || * 1871 † 1943 |- | BLAŽEVIČ MARIJA || * 1872 † 1943 |- | BLAŽEVIČ JANEZ || * 1875 † 1943 |- | ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943 |- | POLOVIČ FRANC || * 1898 † 1944 |- | LUBŠINA TEREZIJA || * 1893 † 1945 |- | ZUPANČIČ IVAN || * 1931 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | LOČE |- | KOVAČIČ JANEZ || * 1882 † 1942 |- | ŠELER NEŽA || * 1882 † 1942 |- | KEŽMAN FRANC || * 1927 † 1942 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MALI OBREŽ |- | KOVAČIČ MARIJA || * 1880 † 1942 |- | KOVAČIČ MIHA || * 1898 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MIHALOVEC |- | CETIN ANA || * 1862 † 1942 |- | HORVATIČ ANA || * 1874 † 1942 |- | GLAGUŠEK ANA || * 1940 † 1942 |- | GLAGUŠEK MARIJA || * 1941 † 1942 |- | ANTALOVIČ IVAN || * 1942 † 1942 |- | VUČAJNK MARIJA || * 1855 † 1943 |- | VOLOVEC MARIJA || * 1868 † 1943 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PLANINC MIHAEL || * 1874 † 1943 |- | PETRINČIČ MARKO || * 1876 † 1943 |- | ŠKVARČ IVAN || * 1881 † 1943 |- | JURKAS JOŽEF || * 1917 † 1943 |- | ŽNIDERIČ JANEZ || * 1863 † 1944 |- | UREK ANA || * 1966 † 1944 |- | KOS HELENA || * 1867 † 1944 |- | VUČAJNK NEŽA || * 1883 † 1944 |- | ŠPILER ANA || * 1900 † 1944 |- | VOLOVEC ZVONKO || * 1942 † 1944 |- | VOLOVEC ANA || * 1859 † 1945 |- | VOLOVEC FRANC || * 1860 † 1945 |- | VOLOVEC ANDREJ || * 1897 † 1945 |- | HORVATIČ ANA || * 1917 † 1945 |- | UREK JOŽE || * 1927 † 1945 |- | VOLOVEC MARJAN || * 1944 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MOSTEC |- | STAJNKO ANA || * 1863 † 1942 |- | MERSLAVIČ IVAN || * 1883 † 1942 |- | ŠUMLAJ ANA || * 1861 † 1943 |- | SAVNIK MARIJA || * 1859 † 1945 |- | CURHALEK DANICA || * 1923 † 1945 |- | SAVNIK IVAN || * 1936 † 1945 |- | NOVAK JOHAN || * 1911 † 1943 |- | style="text-align:center;" | RIGONCE |- | JURKAS ANTON || * 1866 † 1943 |- | LES ANTON || * 1868 † 1943 |- | PROSELC FRANC || * 1935 † 1943 |- | BLAŽINČ JOŽEF|| * 1864 † 1944 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | SELA |- | BRINOVEC ANTON || * 1941 † 1941 |- | ŠKRBEC JOŽEFA || * 1861 † 1942 |- | CVETKOVIČ MARIJA || * 1862 † 1943 |- | BENKOČ ANA || * 1863 † 1942 |- | ŠAVRIČ MARIJA || * 1864 † 1942 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PILPAH MARIJA || * 1875 † 1942 |- | PETELINC JOŽE || * 1875 † 1942 |- | PREDANIČ JOŽEF || * 1883 † 1942 |- | SLAK NADA || * 1939 † 1942 |- | ŠAVRIČ JOŽEF || * 1941 † 1942 |- | CVETKOVIČ JOŽE || * 1859 † 1943 |- | ŠTRBULC JOŽE || * 1877 † 1943 |- | ŠETINC JOŽE || * 1904 † 1943 |- | KRULIK SLAVKO || * 1937 † 1943 |- | BENKOČ JANEZ || * 1862 † 1944 |- | CIRENSKI MARIJA || * 1875 † 1944 |- | BLAŽINČ IVAN || * 1882 † 1944 |- | STERGAR MARTIN || * 1882 † 1944 |- | GERJEVIČ ANTON || * 1929 † 1944 |- | TOPORIŠIČ ANA || * 1853 † 1945 |- | PETELINC MARTIN || * 1859 † 1945 |- | PETELINC TEREZIJA || * 1880 † 1945 |- | JAKOLIČ IVAN || * 1886 † 1945 |- | ZORKO JOŽEF || * 1886 † 1945 |- | MERSLAVIČ MILENA || * 1943 † 1945 |- | VEBLE MARTIN || * 1875 † 1943 |- | style="text-align:center;" | VELIKI OBREŽ |- | DERŽIČ MARIJA || * 1868 † 1942 |- | KRAMER JOŽEF || * 1881 † 1942 |- | KEŽMAN ANA || * 1886 † 1942 |- | SMREKAR MARIJA || * 1941 † 1942 |- | CVETKOVIČ MARIJA || * 1859 † 1943 |- | HOTKO MARTIN || * 1865 † 1943 |- | BOSINA BARBARA || * 1865 † 1943 |- | KOPINČ FRANC || * 1913 † 1943 |- | DERŽIČ ZOFIJA || * 1925 † 1943 |- | ČENŽAR RENATA || * 1942 † 1943 |- | DERŽIČ OLGA || * 1907 † 1944 |- | KREJAČIČ ANTON || * 1918 † 1944 |- | DERŽIČ JANEZ || * 1862 † 1945 |- | VAŠCER PAVLA || * 1934 † 1943 |} |- | colspan=3 style="text-align:center;" | DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBOVA |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem pred Kulturnim domom Dobova.JPG|center|150px]] | Izgnanci | [[Dobova]] (pred kulturnim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/G9u3kQshCy9DJ3xT7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89502154457508&lng=15.658958852291109&layers=&layer=partisanmemorial&id=1341 1341] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=bottom style="text-align:right;" | <poem> 1941 BRIDKA BILA JE LOČITEV, POLJUBLJAL SE DOMAČI ZID, POLJUBLJALA ŽIVINA V HLEVIH V OBUPU LJUDSTVO JE POPRED. GOSPODAR JE MILO GLEDAL PRSI MU RAZGNATI ČE, KO SE POSLOVIJO OD ŽIVINE MUKAJOČ PREPLAŠENE. ŽENA VPIJE V BOLEČINAH, KO ZAPIRA DOMAČI HRAM, KO OTROKE Z LASTNE HIŠE V TUJINO PELJE BOG VE KAM. (P. BOGOVIČ) </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> 1945 POZDRAVLJEN, POZDRAVLJEN, OJ, RODNI NAŠ KROV! ZA NAMI OSTAJA TUJINA, IZGNANCI ŽE VRAČAMO ZDAJ SE DOMOV. MINILA TRPLJENJA PREGNANSTVA ČAS, ŽE STRTE SO OSTRE VEZI. BREZPRAVNIH SRAMOTNI ŽIG ZBRISAN JE Z NAS. SVOBODNI LJUDJE SMO IN NE VEČ UMAZANI PSI. O ZLATA SVOBODA! KDOR SUŽENJ JE BIL, KAKO SE V NJEJ SREČEN POČUTIM! KDOR GRENKO IZGNANSTVA TRPLJENJE JE BIL, KAKO GLOBOKO JO OBČUTI! (A. SALMIČ) :::: DIS KO DOBOVA :::::::: 17.6.2000 </poem> |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> SPOMIN IN OPOMIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 02.jpg|center|150px]] | Aktivnosti pripadnikov organov za notranje zadeve | [[Dobova]], Selska cesta 16<br>([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN NA AKTIVNOSTI PRIPADNIKOV ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE V BOJU ZA SAMOSTOJNO IN DEMOKRATIČNO SLOVENIJO, KI SO SE PRIČELE I. 12. 1989 Z AKCIJO "SEVER" POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE DOBOVA, 2004 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 03.jpg|center|150px]] | Protifašistično zborovanje Ljudske fronte | [[Dobova]], Selska cesta 16<br>([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7] | {{EID|1-10491}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.89845719338821&lng=15.652170181274416&layers=&layer=partisanmemorial&id=7776 7776] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> POD VODSTVOM KPS JE BILO 24 OKTOBRA 1937 NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V DOBOVI PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE, KI SO SE GA UDELEŽILI MANIFESTANTI IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE OBČINSKA KONFERENCA SZDL BREŽICE KRAJEVNA KONFERENCA SZDL DOBOVA ::::: 24. 10. 1977 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča pred šolo v Dobovi.JPG|center|150px]] | [[Jože Toporišič]] | [[Dobova]] (pred šolo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/tGF4SuL6aVzQWyvj9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> DR. JOŽE TOPORIŠIČ JEZIKOSLOVEC, SLAVIST AKADEMIK, <nowiki>*</nowiki> 11. oktober 1926, Mostec pri Dobovi, + 9. december 2014, Ljubljana V letih od 1933 do 1938 je obiskoval osnovno šolo v Dobovi. Vsak jezik ima svoj dom, in dom slovenščine je tukaj. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Globokem.JPG|center|150px]] | Izgnane družine, padli v NOB (34),<br>žrtve fašizma (57) | [[Globoko, Brežice|Globoko]] (pri prosvetnem domu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/o8dB2D4618htkJqW8] | {{EID|1-10484}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.95575943702052&lng=15.618224143981935&layers=&layer=partisanmemorial&id=2740 2740] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | V SPOMIN IZGNANIM DRUŽINAM IZ OBČINE GLOBOKO LETA 1941<br> |- | colspan=2 | <poem> V SPOMIN PADLIM IZ NOV 1941 - 1945 IZ OBČINE GLOBOKO </poem> | width=50px | | colspan=2 | <poem> V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941–1945 IZ OBČINE GLOBOKO </poem> |- | valign=top | <poem> TOMINC MARJAN 1920–1943 POŽAR IVAN 1924–1943 VARLEC ANTON 1922–1943 AGREŽ ANTON 1918–1943 KRŽAN ANTON 1917–1943 KOSTREVC ANTON 1921 1944 CIZELJ MILAN 1924–1944 BRINOVEC TEREZIJA 1925–1944 ŠULAR FRANC 1922–1944 PETANČIČ IVAN 1895–1944 ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 CVETKO RUDI 1921–1944 KOLAR FRANC 1923–1945 OGOREVC ANTON 1924–1945 GERMOVŠEK STANKO 1921–1945 SELJAK FRANC 1902–1944 UMEK JOŽE 1899–1944 </poem> | valign=top style="text-align:right;" | <poem> OSOJNIK JOŽE 1917–1945 AGREŽ FRANC 1921–1943 GERMOVŠEK ANTON 1924–1943 UMEK ALOJZ 1922–1943 SUŠIN ANTON 1914–1944 STRGAR JOŽE 1892–1945 UMEK FRANC 1911–1944 ŽMAVC ANA 1921–1944 FILIPČIČ FRANC 1912–1944 ČERNELIČ NACE 1914–1945 SUŠIN JOŽE 1921–1944 ROŽMAN ANTON 1924–1945 ŽULAR ANTON 1924–1945 LATIN FRANC 1921–1945 HODE MARTIN 1918–1943 ŠULAR RUDI 1914–1944 UMEK FRANC 1907–1944 </poem> | | valign=top | <poem> CVETKO TEREZIJA 1880–1942 OGOREVC ALOJZ 1887–1943 BOSINA ANA 1930–1944 ŽIVIČ JOŽE 1890–1945 FLIS NEŽA 1864–1945 RIHEL ANA 1868–1944 URH JOŽE 1876–1944 OGOREVC MARICA 1925–1945 PLEVNIK JANEZ 1909–1943 KENE JANKO 1917–1945 OGOREVC ANTONIJA 1919–1943 JAGODIČ JOŽE 1858–1943 HRIBERŠEK FRANCKA 1858–1942 ZAJC FRANČIŠKA 1878–1944 GODLER MIRKO 1923–1944 KRŽAN JOŽE 1877–1942 HOTKO ANTONIJA 1864–1942 PŠENIČNIK VINKO 1927–1942 JELČIČ TEREZIJA 1891–1945 HOTKO JOŽEFA 1932–1945 CIZEL ROZA 1865–1943 ŽIVIČ MIHA 1914–1943 KRŽAN MARIJA 1867–1942 BRATANIČ BRANKO 1938–1942 ŽMAVC FRANC 1894–1945 UMEK MARIJA 1874–1944 ĐGALIN TEREZIJA 1873–1942 ZIDANIČ IVAN 1924–1944 HOTKO JOŽEFA 1897–1945 </poem> | valign=top style="text-align:right;" | <poem> BREGAR IVAN 1899–1942 BOSINA IVAN 1899–1944 GERMOVŠEK ANTON 1895–1944 ŽIVIČ NEŽA 1928–1943 SOTLER NEŽA 1860–1945 BRINOVEC MIHAEL 1875–1943 BIDERMAN ANTON 1909–1944 AGREŽ FRANC 1878–1943 KENE FRANC 1910–1944 KOVAČ MARTIN 1863–1945 JAGODIČ IVAN 1910–1942 PRESKAR MIHAEL 1903–1941 SUŠIN JANEZ 1860–1943 GODLER FRANC 1897–1944 KOSTEVC FRANCKA 1904–1945 RAJTERIČ ROZIKA 1893–1942 PŠENIČNIK FRANC 1888–1944 JELČIČ MARIJA 1871–1943 ŽMAVC ROZIKA 1915–1944 VERSTOVŠEK ANTON 1916–1945 ŽMAVČIČ IVAN 1925–1945 ŽITNIK ANTON 1864–1942 KOPRIVC MARIJA 1897–1941 SODIČ STANKO 1927–1943 HRIBERŠEK ANTON 1897–1943 KOVAČIČ TEREZIJA 1870–1943 ŠKRBEC FRANC 1859–1945 </poem> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | <poem> <br>SPOMENIK JE BIL OBNOVLJEN OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN VRNITVE IZGNANCEV </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Fire Station of Skopice 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) in žrtve (4) gasilcev | [[Gorenje Skopice]] 1 (gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/NTZCCT5YoBahMcds6] | {{EID|1-10492}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.904687672901844&lng=15.542178153991701&layers=&layer=partisanmemorial&id=4751 4751] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=4 style="text-align:center;" | V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM GASILCEM |- style="text-align:center;" | colspan=2 | BORCI | colspan=2 | ŽRTVE |- | TOMŠE IVAN || 1912-1942 || style="padding-left:20px;" | FERENČAK BENO || 1903-1945 |- | RAČEČIČ JOŽE || 1912-1943 || style="padding-left:20px;" | VOVK ANTON || 1888-1942 |- | HORŽEN FRANC || 1911-1942 || style="padding-left:20px;" | VEGELJ VIKTOR || 1924-1942 |- | SLOVENEC IVAN || 1926-1945 || style="padding-left:20px;" | ŽIBERT FRANC || 1904-1942 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | SLAVA JIM ! |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jesenice, Brežice 04.jpg|center|150px]] | Grob partizana Jožefa Pegana | [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/cTLHaEUybvmUHb5M7] | {{EID|1-10493}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.8533297579195&lng=15.681309700012209&layers=&layer=partisanmemorial&id=5027 5027] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Tu počiva JOŽEF PEGAN <nowiki>*</nowiki> 28.8.1908 v Hrastju † 9.5.1942 Počivaj v miru ! </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele 18.jpg|center|150px]] | [[Andrej Žmavc]] | [[Kapele, Brežice|Kapele]] (pri stari šoli) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/bBRS2diHvqx45wHM9] | {{EID|1-10494}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANDREJ ŽMAVC 1874 – 1950 ZNAMENITI SLOVENSKI PEDAGOG – ENOLOG IN ZADRUŽNIK POSTAVLJENO OB 120 – LETNICI ROJSTVA </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Assumption of Mary Parish Church (Kapele) 07.jpg|center|150px]] | Aktivnost [[Župnija Kapele pri Brežicah|župnije]] | [[Kapele, Brežice|Kapele]] ([[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/enzq6rZzBg3C7hqw9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | rowspan=2 | <poem> <span style="font-size:140%;">T</span>E<span style="font-size:140%; color:gold;">M</span>PORE <span style="font-size:140%;">E</span>P<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span>S<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>OP<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">S</span>TRES <span style="font-size:140%;">P</span>ARO<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>H<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">K</span></span>ŠE<span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>A <span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>APE<span style="font-size:140%; color:gold;">LL</span>AN<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">R</span></span>OTER </span> <span style="font-size:140%;">E</span><span style="font-size:140%; color:gold;">CCL</span>ES<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span>A <span style="font-size:140%;">K</span></span>APE<span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>E <span style="font-size:140%; color:gold;">VIXI</span>T <span style="font-size:140%; color:gold;">VIVI</span>T <span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>AETA <span style="font-size:140%; color:gold;">VIV</span>A <span style="font-size:140%; color:gold;">V</span>O<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>E <span style="font-size:140%; color:gold;">IV</span>B<span style="font-size:140%; color:gold;">IL</span>AT </poem> | style="padding-left:50px; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ZA ČASA ŠKOFA STRESA ŽUPNIKA KŠELE KAPLANA ROTERJA CERKEV KAPELE JE ŽIVELA, ŽIVI VESELA, ŽIVA, SE GLASNO RADUJE [2005] </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (9), žrtve fašističnega terorja (11) | [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA] | {{EID|1-10495}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.93088607864724&lng=15.677071809768679&layers=&layer=partisanmemorial&id=3172 3172] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN PADLIM BORCEM N.O.V IZ KAPEL </poem> |- | ŠEPETAVC ANDREJ || 1920 – 1944 |- | GAŠPERIN JOŽE || 1903 – 1944 |- | ŽITNIK FRANC || 1925 – 1944 |- | BRADAČ RAJKO || 1922 – 1945 |- | ŠITNIK FRANC || 1915 – 1944 |- | UREK ANA || 1911 – 1943 |- | HOTKO IVAN || 1920 – 1944 |- | KRULC VINKO || 1908 – 1944 |- | KREJAČIČ JOŽE || 1914 – 1941 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA </poem> |- | colspan=2 | &nbsp; |- | MOLAN ANDREJ || 1901 – 1944 |- | VIDMAR TEREZIJA || 1901 – 1945 |- | KONHER KAREL || 1902 – 1943 |- | UREK MIHA || 1920 – 1942 |- | PŠENIČNIK IVAN || 1922 – 1945 |- | STRGAR FRANC || 1908 – 1943 |- | MERŠLAVIČ FRANC || 1912 – 1945 |- | KRAMAR FRANC || 1908 – 1942 |- | BLAŽEVIČ MARIJA || 1897 – 1945 |- | JURMAN TEREZIJA || 1888 – 1943 |- | VIDMAR IVAN || 1926 – 1945 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VEČNA SLAVA PADLIM ! |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:right;" | Z. B. KAPELE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 03.jpg|center|150px]] | Sedež karavle Teritorialne obrambe | [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 17.10.2008 V TEJ STAVBI JE BIL OD AVGUSTA DO OKTOBRA 1991 SEDEŽ KARAVLE TERITORIALNE OBRAMBE IN OBMEJNEGA VODA KAPELE KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN VAROVANJE MEJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Umrli v izgnanstvu (79) | [[Kapele, Brežice|Kapele]] (mrliška vežica) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/VK5EVdVCNVuWBZHF8] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.929711705649765&lng=15.675660967826845&layers=&layer=partisanmemorial&id=7500 7500] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> MED 2. SVETOVNO VOJNO SO NACISTI PREGNALI NAŠE LJUDI Z DOMAČIJ V NEMŠKA TABORIŠČA V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU </poem> |- | valign=top | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | KAPELE |- | CVETKOVIČ TEREZIJA || 1942 |- | HOTKO MATIJA || 1874 - 1942 |- | KELHER ANA || 1861 - 1942 |- | KREJAČIČ FRANC || 1880 - 1943 |- | MERSLAVIČ MARIJA || 1882 - 1945 |- | PETERKOVIČ JOŽE || |- | PŠENIČNIK FRANC || 1869 - 1944 |- | PŠENIČNIK MIHA || 1903 - 1943 |- | RADANOVIČ ANTON || 1868 - 1942 |- | RADANOVIČ FRANC || 1900 - 1945 |- | RADANOVIČ FRANC || 1943 - 1945 |- | RADANOVIČ MARIJA || 1871 - 1945 |- | ŠITNIK ANA || - 1943 |- | ŠITNIK IVAN || 1914 - 1942 |- | ŠOSTAREC ANA || 1869 - 1943 |- | UREK JOŽE || 1933 - 1944 |- | UREK IVAN || 1930 - 1944 |- | VEBLE TEREZIJA || 1889 - 1943 |- | VIDMAR ANA || 1859 - 1943 |- | VIDMAR ANDREJ || 1904 - 1943 |- | VOGRINC FRANC || 1873 - 1942 |- | VOGRINC MARIJA || 1875 - 1944 |- | &nbsp; |- | ŽUPELEVEC |- | CIZELJ ANA || 1904 - 1944 |- | ERBAN FRANC || 1885 - 1943 |- | VIDMAR FRANC || 1901 - 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col1left col2right" | JERESLAVEC |- | KRAMER ANA || 1913 - 1945 |- | MEDVEDEC JOŽE || 1900 - 1942 |- | MEDVEDEC MARIJA || 1918 - 1942 |- | STANIČ MARIJA || 1891 - 1942 |- | ŠEPEC VINKO || 1923 - 1944 |- | ŠKOFCA JOŽE || 1875 - 1942 |- | UREK FRANC || 1900 - 1943 |- | VOGRINC FRANC || 1869 - 1945 |- | &nbsp; |- | PODVINJE |- | BLAŽEVIČ ANA || 1863 - 1943 |- | BORTIČ MIHAEL || |- | BORTIČ TEREZIJA || |- | KEŽMAN HELENA || 1869 - 1945 |- | KEŽMAN JANEZ || 1865 - 1942 |- | KRAJAČIČ NEŽA || |- | KRAJAČIČ PEPCA || |- | VEBLE ANA || 1873 - 1943 |- | VEBLE NEŽA || 1903 - 1944 |- | VIDMAR MARIJA || 1865 - 1943 |- | VIDMAR MARIJA || 1863 - 1944 |- | VOGRINC ANICA || 1939 - 1942 |- | VOLČANJK HELENA || 1879 - 1943 |- | VOLČANJŠEK ERIKA || 1943 - 1945 |- | &nbsp; |- | RAKOVEC |- | JURMAN MARIJA || |- | KRULC FRANC || |- | VRBANČIČ TEREZIJA || - 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col1left col2right" | SLOGONSKO |- | FILIPČIČ TEREZIJA || 1897 - 1943 |- | KEŽMAN FRANC || 1886 - 1949 |- | KEŽMAN NEŽA || - 1944 |- | KOVAČIČ SLAVKO || 1943 - 1943 |- | MERSLAVIČ JOŽE || 1866 - 1943 |- | MERSLAVIČ MARIJA || 1887 - 1943 |- | POŽAR IVAN || 1867 - 1944 |- | POŽAR MARIJA || 1866 - 1943 |- | POŽAR MARIJA || 1892 - 1942 |- | PŠENIČNIK ANA || 1864 - 1943 |- | PŠENIČNIK MATIJA || 1866 - 1945 |- | RADANOVIČ MATIJA || 1905 - 1944 |- | SNEŽIČ TEREZIJA || 1940 - 1942 |- | &nbsp; |- | VRHJE |- | BRATANIČ ANA || - 1942 |- | BRATANIČ IVAN || - 1942 |- | FERLAN MARIJA || 1884 - 1943 |- | KOVAČIČ ANTON || style="text-align:left;" | 1911 - |- | KOVAČIČ ANTONIJA || 1878 - 1943 |- | KOVAČIČ IVAN || 1888 - 1942 |- | KROŠELJ FRANC || 1884 - 1943 |- | KRULC JOŽE || 1869 - 1943 |- | PŠENIČNIK ANTON || 1919 - 1945 |- | SMREKAR JOŽEF || 1910 - 1941 |- | SMREKAR MARIJA || 1905 - 1941 |- | UREK ANA || 1886 - 1945 |- | VEBLE SLAVA || 1912 - 1942 |- | VODOPIVEC ANA || 1872 - 1944 |- | UREK MIHA || 1882 - 1943 |- | NOVOSELC NEŽA || 1886 - 1942 |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DIS-KO KAPELE |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Krški vasi.JPG|center|150px]] | Padli borci NOB in žrtve fašističnega terorja (37) | [[Krška vas]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/qjaia6j3deQUi4gC6] | {{EID|1-10496}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.89082959714689&lng=15.565953254699709&layers=&layer=partisanmemorial&id=3173 3173] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> PADLI BORCI NOV IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | KRŠKA VAS |- | AJSTER FRANC || 1922 - 1943 |- | BEVK RADO || 1914 - 1945 |- | GERDOVIČ ANTON || 1921 - 1942 |- | GERDOVIČ LEOPOLD || 1919 - 1944 |- | HORVATIČ IVAN || 1919 - 1944 |- | KODRIČ JOŽE || 1921 - 1942 |- | KODRIČ JOŽE || 1888 - 1945 |- | KOVAČIČ ANTON || 1923 - 1944 |- | KOVAČIČ MILAN || 1924 - 1941 |- | TOMŠE TUGO || 1923 - 1943 |- | UDOVIČ FRANC || 1908 - 1945 |- | ŽOKAL SLAVKO || 1926 -1945 |- | HORVATIČ LEOPOLD || 1905 - 1944 |- | KRANJC MARTIN || 1886 - 1944 |- | TOMŠE FRANC || 1987 - 1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SKOPICE |- | BARBIČ IVAN || 1918 - 1944 |- | DORNIK FRANC || 1908 -1942 |- | HORŽEN FRANC || 1911 - 1944 |- | JANŽIČ MARIJA || 1908 - 1943 |- | RAČEČIČ JOŽE || 1912 - 1943 |- | TOMŠE IVAN || 1912 -1942 |- | ŽIBERT FRANC || 1904 -1942 |- | ŽIBERT RUDOLF || 1913 -1943 |- | SLOVENC IVAN || 1926 - 1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MALENCE |- | LESKOVEC ALOJZ || 1909 - 1944 |- | VINKŠEL MIHA || 1923 - 1944 |- | HORVATIČ FRANC || 1902 - 1942 |- | KOBAL IVAN || 1897 - 1943 |- | ŠKOFLJANC ANTON || 1910 - 1943 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | CERINA |- | KOLAR FRANC || 1922 - 1945 |- | KOLAR JANEZ || 1919 - 1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ČATEŽ |- | GOLOB MIRKO || 1911 - 1944 |- | SMREKAR SREČKO || 1923 - 1941 |- | GOBEC JOŽE || 1892 - 1942 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MRZLAVA VAS |- | LES IVAN || 1924 - 1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | GRAMCE |- | KOVAČIČ ALOJZ || 1924 - 1942 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | KAMENCE |- | ŽURKO IVAN || 1925 - 1942 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Josipa Broza - Tita v Krški vasi.JPG|center|150px]] | [[Josip Broz - Tito]] | [[Krška vas]] 112 e (pred hišo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/u5z6zPrFbjySBSQB8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> JOSIP BROZ TITO 1892–1980 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krška Vas, Brežice 07.jpg|center|150px]] | Mesto podzemnega bunkerja za orožje | [[Krška vas]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/J8JvUdLLMJFLyzfU9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> Na tem mestu sta brata Anton in Milan Kovačič iz Krške vasi 113 izkopala podzemni bunker in v njem shranila orožje, ki so ga ob kapitulaciji v Krko odvrgli starojugoslovanski vojaki. Jeseni leta 1941 sta s pomočjo strica Franca Ajstra iz Krške vasi 88,orožje za oborožitev Brežiške čete v vinskih sodih prepeljala v Brezino pri Brežicah. Mlajši brat Milan, rojen 14. novembra 1924, je padel v Gorjanah pri Podsredi 29. novembra 1941. Zaradi izdaje so borce Brežiške čete v Kunejevem hramu obkolili Nemci in po kratkem boju tri ubili, več borcev pa ranili. Po pričevanju je Milan ob poizkusu zajetja aktiviral ročno bombo, ubil sebe ter nekaj sovražnih vojakov. Anton Kovačič Tonček, rojen 14. februarja 1923, je padel na Pohorju jeseni 1944 kot politični komisar 3. bataljona Šercerjeve brigade. Na Štajersko je prišel iz Bele krajine s XIV. divizijo februarja 1944. ''"Če kdor koli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej,'' ''vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej,'' ''zanjo bori se naprej."'' <span style="padding-left:100px;">''(Igo Gruden)''</span> Ob 90. letnici rojstva bratov Kovačič, leta 2014. obeležje postavila vaščana Zvone Gorišek in Irena Bausovac. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mali Vrh Memorial.jpg|center|150px]] | Tajno skladišče orožja in streliva | [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]] 21 | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/W4wztpUMyTjRsGuVA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 V TEJ STAVBI JE BILO OD SEPTEMBRA 1990 DO JUNIJA 1991 TAJNO SKLADIŠČE OROŽJA IN STRELIVA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec, Brežice 33.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša Jožefa Šoška | [[Mostec, Brežice|Mostec]] 9 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/1nFFyQfDYsxZEsdr8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:right;" | <poem> Tukaj se je rodil JOŽEF ŠOŠKO, 1915–1984 kinooperater v Dobovi in Brežicah, ko je bil film okno v svet. Hvala za vse dobre filme. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču pred cerkvijo v Mostecu.JPG|center|150px]] | Rojstna vas [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] (pred [[Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana, Mostec|cerkvijo]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/BdtMPBaGc8ibzt6D6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MOSTEC rojstna vas jezikoslovca JOŽETA TOPORIŠIČA THE BIRTH PLACE OF THE LINGUIST JOŽE TOPORIŠIČ ---- <span style="color:black;">[opis cerkve v slovenščini]</span> <span style="color:black;">[opis cerkve v angleščini]</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču na rojstni hiši v Mostecu.JPG|center|150px]] | Rojstna hiša [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/cRyDmC84ugauXqmLA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> V tej hiši se je rodil slovenski jezikoslovec akademik profesor doktor Jože Toporišič 11. oktober 1926 - 9. december 2014 </poem> |- | style="text-align:center;" | <poem> Slovenščino je treba spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih narodov. </poem> | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> Postavljeno v Toporišičevem letu 19. marca 2016 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec Antitank Trench Mass Grave 13.jpg|center|150px]] | [[Grobišče v protitankovskem jarku, Mostec|Grobišče v protitankovskem jarku]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/YtuwA1DTbY7R3zWY8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> 53 MOSTEC, grobišče v protitankovskem jarku Grobišče potrjeno 26. 10. 2010, domnevno vojaki in civilisti: Slovenci, Hrvati, Nemci. Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč novembra 2016 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kerin's Cross 05.jpg|center|150px]] | Nagrobni spomenik Ivana Kerina | [[Pavlova vas]] (Kerinov križ) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/y2ret8MVYdgsxjwk6] | {{EID|1-10498}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.01573703850252&lng=15.622129440307619&layers=&layer=partisanmemorial&id=2718 2718] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN IVANU KERINU IZ SILOVCA KI SO GA 1.MAJA 1944. NA TEM MESTU UBILI NEMŠKI FAŠISTI OB DVAJSETLETNICI VSTAJE ZB. PIŠECE - SROMLJE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim v Pečicah.JPG|center|150px]] | Žrtvi fašizma (2), padli (7) | [[Pečice, Brežice|Pečice]] (pri stari šoli) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/EUbRAtpd5Jg4isS56] | {{EID|1-09874}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.01238031622142&lng=15.574772357940676&layers=&layer=partisanmemorial&id=3175 3175] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | <poem> ŽRVE ::FAŠIZMA KOSTANJŠEK ANTON 1945 OMERZEL MARIJA 1944 </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> ::PADLI ZA SVOBODO NARODNI HEROJ PRESKAR JOSIP BOLTEK 1943 ČERNOŠ JOŽE 1944 KOVAČIČ JOŽE 1945 KUNEJ KARL 1944 OCVIRK JOŽE 1946 PREGRAD MAKS 1944 ZUPAN STANKO 1944 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pečice Elementary School 01.jpg|center|150px]] | Začasni vadbeni center | [[Pečice, Brežice|Pečice]] 33 (stara šola) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/9bSWBY6nWZMwpreT7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 V TEM OBJEKTU JE BIL DO LETA 1990 ZAČASNI VADBENI CENTER TO OBČINE BREŽICE IN V VOJNI JULIJA 1991 ZAČASNI VADBENI CENTER ZA PROTIOKLEPNO BORBO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TO. OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Upper partisan monument in Pečice 01.jpg|center|150px]] | Borci in žrtve fašizma | [[Pečice, Brežice|Pečice]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/e59gVPrbUZmwadMr9] | {{EID|1-10499}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.015712917733865&lng=15.574622154235842&layers=&layer=partisanmemorial&id=3425 3425] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA KRAJEVNI ODBOR ZB PEČICE 1958. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik House 11.jpg|center|150px]] | [[Pleteršnikova domačija|Rojstna hiša Maksa Pleteršnika]] | [[Pišece]] 4 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/YgFecWkjVanzXkxa9] | {{EID|1-07620}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center;" |- | style="color:black" | <u>1. plošča na hiši</u> |- | <poem> V tej hiši je bil rojen MAKS PLETERŠNIK profesor in pisatelj <nowiki>*</nowiki> 1840&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;† 1923 Postavila 1933 Sl.Matica. </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center;" |- | style="color:black" | <u>2. plošča na hiši</u> |- | <poem> OBNOVA DOMAČIJE 1993 - 1994 RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK 1996 OBNOVO VODILI MARTIN DUŠIČ&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;FRANC ORNIK MARJANCA OGOREVC PLOŠČA VZIDANA PO SKLEPU KOMISIJE 16.3.1999 </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik's Homestead 03.jpg|center|150px]] | 100-letnica Pleteršnikovega<br>''[[Slovensko-nemški slovar|Slovensko-nemškega slovarja]]'' | [[Pišece]] 4 | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/tevikRc1cvssjZ6Y8] | {{EID|1-10502}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OB 100-LETNICI PLETERŠNIKOVEGA SLOVENSKO- NEMŠKEGA SLOVARJA PIŠECE 1994 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Plague Column (Pišece) 01.jpg|center|150px]] | [[Kužno znamenje]] | [[Pišece]] | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/NPSh7RfUVZB7EkAL6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | [brez napisa] |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Pišecah.JPG|center|150px]] | NOB, žrtve fašizma (84),<br>zasedba [[Grad Pišece|gradu Pišece]] v [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečkem uporu 1573]] | [[Pišece]] | 2. svetovna vojna,<br>kmečki upor 1573 | [https://maps.app.goo.gl/UuM39yE5JUToA4wY9] | {{EID|1-09875}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00417965393278&lng=15.643501281738281&layers=&layer=partisanmemorial&id=1699 1699] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | <u>Zadnja stran</u> |- | rowspan=2 valign=top style="text-align:right;" | <poem> OD 19. DO 21. DECEMBRA 1943 SKUPNA BORBA KOZJANSKIH IN HRVATSKIH PARTIZANOV NA ORLICI 18. FEBRUARJA 1943 PADLA SREČEVA ČETA - 2. ČETA KOZJANSKEGA BATALJ. IZ II. GRUPE ODREDOV <span style="float:left; padding-left:20px;">OF</span> V PUNTU 1573 PIŠEČKI IN HRVATSKI KMETJE ZASEDLI GRAD PIŠECE </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:right;" | <poem> 7.JULIJA 1944 PARTIZANI ZAVZELI PIŠECE 1. MAJA 1943 NEMCI UMORILI 10 TALCEV <span style="align:left;">1941 BREŽIŠKA ČETA ZANETILA VSTAJO.</span> </poem> |- | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> OB 30-LETNICI OSVOBODITVE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE KS PIŠECE PROJEKTANT: FILIPČIČ KARL IZVAJALEC: SGP PIONIR NOVO MESTO LIVARNA DOBOVA </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča</u> | <u>2. plošča</u> |- | valign=top | {| | ŽRTVE FAŠIZMA || *1941 +1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PIŠECE |- | GERMOVŠEK ALOJZ || *1903 +1941 |- | HOFBEK LJUDMILA || *1892 +1945 |- | HOFBEK IVAN || *1927 +1943 |- | HUDINA ŠTEFAN || *1909 +1943 |- | KOLAR FRANC || *1884 +1945 |- | KOPRIVC FRANC || *1885 +1945 |- | KOSTEVC ROZIKA || *1933 +1944 |- | KOSTREVC ENGELBERT || *1904 +1945 |- | LEVSTIK MARTIN || *1900 +1945 |- | OGOREVC EDVARD || *1913 +1944 |- | OGOREVC IVAN || *1894 +1944 |- | OLAMA NATALIJA || *1879 +1944 |- | PETANČIČ ALOJZ || *1906 +1945 |- | PINTARIČ JOŽEF || *1912 +1942 |- | PINTARIČ JOSIP || *1911 +1942 |- | PINTERIČ JOŽE || *1908 +1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PIŠECE |- | PODGORŠEK ALBIN || *1916 +1944 |- | PODGORŠEK IVAN || *1924 +1944 |- | RIHEL ANA || *1887 +1942 |- | ROŽIČ JOIŽE || *1891 +1944 |- | GRMOVŠEK JOŽE || *1924 +1944 |- | GRMOVŠEK JANEZ || *1919 +1943 |- | SUŠIN MIHA || *1927 +1945 |- | ŠAVRIČ NEŽA || *1878 +1945 |- | ŠUŠTERIČ JOŽE || *1922 +1945 |- | ŠUŠTERIČ IVAN || *1924 +1944 |- | VOGLEŽ BARBARA || *1898 +1945 |- | VOLOVŠEK MARIJA || *1876 +1945 |- | ŽOKAL BENEDIK || *1892 +1942 |- | KODRIČ JANEZ || *1897 +1942 |- | ŠAVŠA JANEZ || *1919 +1944 |- | HABJAN RAFAEL || *1919 +1945 |- | HABJAN FRANC || *1882 +1943 |- | HABJAN FRANC || *1909 +1943 |} |- style="text-align:center; color:black;" | <u>3. plošča</u> | |- | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS BLATNO |- | AGREŽ ANTON || *1919 +1943 |- | AGREŽ ANTON || *1878 +1943 |- | GERMOVŠEK NADA || *1938 +1945 |- | KOSTREVC ANTON || *1920 +1943 |- | LIPAR IVAN || *1934 +1945 |- | NOVAK JOŽE || *1903 +1945 |- | PRESKAR MIHAEL || *1903 +1941 |- | REBERŠAK JOŽE || *1926 +1944 |- | SOTELŠEK IVAN || *1921 +1943 |- | SUŠIN JANEZ || *1957 +1942 |- | SUŠIN JANEZ || *1961 +1943 |- | VARLEC ANTON || *1923 +1944 |- | ŽMAVC FRANC || *1878 +1943 |- | ZAGMASJTER ANTONIJA || *1923 +1945 |- | ZAGMASJTER NEŽA || *1925 +1945 |- | ZAGMASJTER ANTONIJA || *1889 +1945 |} | |- | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>4. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>5. plošča</u> |- | valign=top | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | PAVLOVA VAS |- | AGREŽ RUDOLF || *1902 +1943 |- | AGREŽ JOŽE || *1922 +1944 |- | BRAČUN MIHAEL || *1926 +1944 |- | ILJAŽ JOŽE || *1925 +1944 |- | KENE MIHAEL || *1920 +1944 |- | KOSTEVC RUDI || *1924 +1944 |- | KOSTEVC ALBIN || *1923 +1944 |- | KOSTEVC IVAN || *1924 +1944 |- | LOJEN JANEZ || *1915 +1944 |- | OGOREVC IVAN || *1924 +1945 |- | PETAN MARTIN || *1924 +1944 |- | PRESKAR JOŽE || *1927 +1944 |- | ŠERBEC VIKTOR || *1925 +1945 |- | TEODOROVIČ JURIJ || *1885 +1945 |- | VERSTOVŠEK ANDREJ || *1903 +1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PODGORJE PRI PIŠECAH |- | GAČNIK ANTON || *1910 +1945 |- | GAČNIK JOŽE || *1908 +1945 |- | HRVATUŠ JOŽE || *1892 +1944 |- | KOMPORC STANKO || *1907 +1945 |- | KOSTEVC STANKO || *1922 +1944 |- | LATIN IVAN || *1914 +1944 |- | LEVAK JOŽE || *1904 +1944 |- | PUTRIH IVAN || *1922 +1944 |- | ŠNEBERGER KERL || *1924 +1945 |- | ULČNIK ANTON || *1910 +1944 |- | ŽEŠKO FRANC || *1907 +1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DEDNJA VAS |- | KOSTANJŠEK IVAN || *1924 +1945 |- | KOSTANJŠEK MIHAEL || *1927 +1944 |- | ŠTRBUNCELJ ALOJZ || *1926 +1945 |- | ŠTRBUNCELJ ANTON || *1927 +1944 |- | UMEK FRANC || *1907 +1943 |- | KOSTANJŠEK ANTON || *1914 +1945 |- style="text-align:center;" | ZBV NOB KO PIŠECE || 8. 7. 2017 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Main partisan monument in Pišece 02.jpg|center|150px]] | Delovanje okrožne komisije VOS<br>in 2. bataljona 3. brigade<br>vojske državne varnosti | [[Pišece]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/K2Q4hVzjV3dD3fMv9] | {{EID|1-10503}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00417965393278&lng=15.643501281738281&layers=&layer=partisanmemorial&id=1699 1699] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OD LETA 1944 DO 1945 JE V TEH KRAJIH DELOVALA OKROŽNA KOMISIJA VOS OF ZA KOZJANSKO IN 2. BATALJON 3. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 50.jpg|center|150px]] | Nagrobne plošče rodbine [[Moscon]],<br>300-letnica prihoda v Pišece | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča levo</u> | <u>2. plošča levo</u> |- | valign=top | <poem> MEMORIAE D.JOHANNIS JACOBI LBDE MOSCON DOMIN PISCHAETZ ET NEVHOF ET VXORIS EIVS HELENAE ELISABETHAE NATAE DE SCHAEFFER QVI AMBO A.D. 1661 MENSE DECEMB.23. A CONSPIRATORIBVS RVSTICIS SVBDITIS EORVM TRVCIDATI PERFIDE MISERABILITER PERIERVNT MENSE APRIL.1662 IN ECCLESIA PAROCHIALE TUMULATI SVNT </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> IN MEMORIAM DIVAE ET ILLVSTRIBUS DOMINAE ANNAE JVLIANNAE SVSANNAE BARONISSAE DE MOSCON NATAE GRAFFIN A SCHÖNPICHEL QVAE OBYIT IN ARCE PISCHAETZ A:D: 1748 OCTOB. 7.AETATIS SVAE 64. PROVISA S:S: SACRAMENTIS ET SEPULTA AD PORTAM ANTIQVAE ECCLESIAE PAROCHIALIS AMEN! </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča desno</u> | <u>2. plošča desno</u> |- | valign=top | <poem> HIC JACET IN TEMPLO FELIX CVM CONJVGE BARONISSA NOMINE MOSCON STIRPE GRANDE GENUS VNA QVIBVS FVERAT VITA VNO MENSE FATALIS AVGVSTO AEQVALI CVM MORS TVLIT ECCE NECEM ILL:D:D: JOHAN: PAVL: ET ISABELLA EX BARON: DE MARENZI. Q<span style="font-size:140%; color:red;">VI</span> REQ<span style="font-size:140%; color:red;">VI</span>ES<span style="font-size:140%; color:red;">C</span>ANT <span style="font-size:140%; color:red;">I</span>N PA<span style="font-size:140%; color:red;">C</span>E <span style="font-size:140%; color:red;">D</span>E<span style="font-size:140%; color:red;">I</span> A<span style="font-size:140%; color:red;">M</span>EN [1714] </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MEMORIAE GENTIS DOMINORUM A MOSCON QUAE AB ANNO 1595 PRIMO POSSESORE INNOCENTE L.B.A MOSCON PER TRECENTOS ANNOS PISCHAETZII HABITAVIT ATQUE RES SECUNDAS ADVERSASQUE UNA CUM PAGI CIVIBUS PERTULIT. ALFREDUS L.B.A MOSCON 1895. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kip Antona Martina Slomška v cerkvi v Pišecah.JPG|center|150px]] | [[Anton Martin Slomšek]] | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANTON MARTIN SLOMŠEK 1800 – 1862 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 46.jpg|center|150px]] | Nove klopi | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> NOVE KLOPI V CERKVI SV. MIHAELA, V ČASU SLUŽBOVANJA G. ŽUPNIKA ANTONA KOLARJA V LETU 2006. DONATOR LESA KRISTINA IN PETER LEITER, BOGU NA ČAST TAPETNIŠKA DELA MARJAN LESKOVŠEK, ORGANIZATOR DELA TONE SUMRAK, MIZARSKA DELA IVAN HRIBERŠEK. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:First elementary school of Pišece 03.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša [[Špelca Čopič|Špelce]] in [[Milan Čopič|Milana Čopiča]] | [[Pišece]] 12 (prva šola) | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/ogfzaNbEqKqkPggH7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Sprednja stran</u> |- | <poem> Dr. Milan Čopič Dr. Milan Čopič (1925–1989) je bil utemeljitelj reaktorske fizike na Slovenskem. Strokovno znanje je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani izpopolnil na Mednarodni šoli za jerdrske vede in tehniko v Argonnu (ZDA) ter predaval na Univerzah v Kansasu in Stuttgartu. Bil je vodja Reaktorskega oddelka Inštituta Jožef Štefan in bil eden od pobudnikov postavitve raziskovalnega reaktorja Triga ter prvi direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Razumljivo, da je v različnih delovnih skupinah bdel nad delovanjem naše edine nuklearne elektrarne. Objavil je vrsto del iz nevtronske in reaktorske fizike. Po njem se imenuje Izobraževalni center za jedrsko tehnolo- gijo Milana Čopiča, ki usposablja bodoče jedrske strokovnjake in informira javnost o jedrskih tehnologijah. </poem> |} | valign=top style="padding-left:20px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> Učilnica Učilnica, prva stavba, postavljena za namene po- učevanja, je bila zgrajena leta 1866 s finančno podporo družine Moscon. Najprej je delovala kot šola enorazrednica, kar je pomenilo, da je pouk vseh generacij potekal hkrati. Leta 1879 je dobila status dvorazrednice, šolski okoliš pa je obsegal vasi Pišece, Podgorje, Pavlova vas, Dednja vas, Blatno, Globoko, Piršenbreg, Mali Vrh, Bojsno in Brezje. Šola je postala pretesna in leta 1905 so nižje ob Gabernici zgradili novo šolsko poslopje. Takrat so Učilnico spremenili v stanovanja za učitelje na pišeški šoli. Med letoma 1921 in 1928 sta v njej prebivala učitelja Jelka in Venčeslav Čopič, tu sta se rodila njuna otroka: Milan in Jelislava Špelca Čopič. Spominsko obeležje je postavljeno na pobudo OŠ Maksa Pleteršnika, s finančno podporo družbe GEN energija. Oktober 2015. </poem> |} | valign=top style="padding-left:20px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> Dr. Jelislava Špelca Čopič Dr. Jelislava Špelca Čopič (1922–2014) je bila umet- nostna zgodovinarka in prva Slovenka, ki se je v času Jugoslavije izobraževala na Inštitutu za umet- nost in arheologijo v Parizu. Bila je ugledna kusto- sinja Narodne galerije in dolgoletna predavateljica umetnostne zgodovine na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Napisala je številne monografije in razprave s področja umet- nosti ter knjigo Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja. S strokovnimi besedili je spremljala in podpirala sodobno kiparstvo, posebej delovanje Forma vive v Kostanjevici. Bila je neizčrpen vir znanja in kritiške pronicljivosti. Postala je prva prejemnica prestižne nagrade Izidorja Cankarja za življenjsko delo. Njej je pos- večen Zbornik za Špelco Čopič, ki ga je leta 2006 izdalo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani. </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Maks Pleteršnik 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]] | [[Pišece]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/WALQJAPpqt3A6Lcy5] | {{EID|1-10500}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MAKS PLETERŠNIK profesor in slov. pisatelj <nowiki>* </nowiki> 3. dec. 1840&nbsp;&nbsp;&nbsp;† 13. sept. 1923 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Moscon Family in Pišece 01.jpg|center|150px]] | Grob rodbine [[Moscon]] | [[Pišece]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/jkj1RSKoRnv47Dht8] | {{EID|1-07587}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> |- style="color:black;" | <u>1. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>3. plošča</u> |- | valign=top | <poem> + Hier ruhet Frau Theresia Gemahlin des Hers Freiherrn von Moscon ''geb. Gräfinn Attems'' ''gest: im 56. Lebens <span style="color:black;">[Ilt?]</span>er den 4. <span style="color:black;">[I]</span>änner 1815 Ruhe ihre Asche </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Dein Glaube hat Dir geholfen + Hier ruhet geliebt und geehrt unsere gute Mutter Katharina Edle von Kalchberg ''geborne Freiin von Moscon'' ''gest. am <span style="color:black;">[?]</span>4. Iänner 186<span style="color:black;">[1?]</span>'' ''im <span style="color:black;">[?]</span>6. Lebens Jahre'' Rudolf Wi<span style="color:black;">[??]</span>e<span style="color:black;">[?]</span> Armand Sidonie </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Hier ruhet im Gottes Frieden Frau v. Xaver Freiherr von Moscon Besitzer der Fidei_Comiʃs Herrshaft Pischätz. ''Gestorben am 1. Sept. 1858'' ''im 89. Lebensjahre.'' Geliebt von Allen die ihn kannten. <span style="float:right;">''Haunke<span style="color:black;">?</span> in Graz.</span> </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Plošča na desni</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Plošča zadaj</u> |- | valign=top | <poem> + Hier ruhet Christine Freiinn von Moscon ''Gest. am 30. Decbr. 1859'' ''im 79. Lebens Jahre'' Ruhe ihre <span style="color:black;">?</span> </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Wohl Dir die sanft entschlief in Vaters Armen Darfst dem Erweckungs=Wort vertrauen Es heist erbarmen! + S<span style="color:black;">[i?]</span>donie Herz verwitvete Freifrau von Moscon geb. Edle von Kalchberg ''geʃt zu Graz am 3. October 1860'' ''im 56. Lebensjahre.'' ---- Unvergeʃslich ihren Kindern <span style="float:right;">F.J. Schutz Graz</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Partisan Monument in Pišece Cemetery 02.jpg|center|150px]] | Borci in talci NOB (10) | [[Pišece]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/TVMZhPLZfo3n7meu5] | {{EID|1-10501}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.00555924613011&lng=15.647623836994173&layers=&layer=partisanmemorial&id=2732 2732] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Sprednja stran</u> |- | <poem> TU SO I.MAJA 1943 STRELI NEMŠKIH FAŠISTOV KONČALI ŽIVLJENJA DESETIH BORCEV IN TALCEV NOV NE POZABIMO! </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> OCVIRK FRANC ::: 1916 TRBOVLJE PUŠNIK JOŽE ::: 1902 TRBOVLJE ZUPAN STANKO ::: 1906 TRBOVLJE SKOK FRANC ::: 1909 CELJE JANEŽIČ FRANC ::: 1921 SP. SLIVNICA </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> ZAKŠEK HINKO ::: 1921 LESKOVEC ZUPANČIČ VLADO ::: 1921 LESKOVEC POŽAR IVAN ::: 1924 GLOBOKO PERGAS DIMITRIJ ::: 1928 SOLUN HALAZIS ANTON ::: 1923 ATENE </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pišece 23.jpg|center|150px]] | Padla gasilca (2) | [[Pišece]] 28 (nekdanji gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/FgSFojNugquUUX8e7] | {{EID|1-09876}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00340460797678&lng=15.645711421966555&layers=&layer=partisanmemorial&id=5746 5746] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ZA NAROD STA PADLA GASILCA HOFBEK EDO PODGORŠEK ALBIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Pišece 02.jpg|center|150px]] | Padla gasilca (2) | [[Pišece]] 27 a (večnamenski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/bzbB3NLrMDzQ2agVA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ZA NAROD STA PADLA GASILCA HOFBEK EDO PODGORŠEK ALBIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Špiček 03.jpg|center|150px]] | Lovska nesreča Jožeta Verstovška | [[Podgorje pri Pišecah]]<br>(pod vrhom [[Veliki Špiček|Velikega Špička]]) | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/W3KBANFSY6zVnHAc6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ...TU LOVČEV KORAK JE OBSTAL NAMESTO SPOMINA OPOMIN JE OSTAL. 19.1.1978 JOŽE VERSTOVŠEK <span style="float:right;">L. D. PIŠECE</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Ponikve 01.jpg|center|150px]] | Padli borci NOV in POJ (3) | [[Ponikve, Brežice|Ponikve]]<br>(ob cesti [[Bregana]]–[[Stojdraga]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/wvKYuWqT7cDjrVfS9] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.83566170781348&lng=15.602195262908937&layers=&layer=partisanmemorial&id=3430 3430] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU SO PADLI 27. 3. 1943 BORCI NOV IN POJ MLADEN RUBICA MIRKO SEKULIĆ ANTE KURŠAK SLAVA NJIHOVEM SPOMINU KO ZBV NOB SLOVENSKA VAS </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Monument in Prilipe 07.jpg|center|150px]] | Zaustavitev oklepne enote JLA | [[Prilipe]] | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/EpFETww82xYY3WJfA] | {{EID|1-10504}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.8787644318881&lng=15.618696212768556&layers=&layer=othermemorials&id=222 222] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> VOJNA ZA SLOVENIJO NA TEM MESTU JE 2. JULIJA 1991 ENOTA 110. JURIŠNEGA ODREDA TO BREŽICE ZAUSTAVILA OKLEPNO ENOTO JLA OB PETI OBLETNICI OSAMOSVOJITVE PRILIPE 1996 </poem> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <poem> PRILIPE 2. VII. 1991 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mokrice Castle 19.jpg|center|150px]] | Zgraditev in obnova grajske cisterne | [[Rajec]] 4 ([[grad Mokrice]] –<br>notranje dvorišče) | zgodovina – razno | [https://maps.app.goo.gl/xrSNGUDJy7HoL3vU6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Diese Cysterne wahrschein= lich römisch ·Bau war 1558 schadhaft, 1593 restaur : nach 1774 verschütt: 1809 zufällig gefunden und hergestellt </poem> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> Ta cisterna, verjetno rimska gradnja, je bila 1558 poškodovana, 1593 restavrirana, po 1774 zasuta, 1809 po naključju najdena in obnovljena <span style="color:black;"><nowiki>[</nowiki>[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/114175232#full vir], stran 94.<nowiki>]</nowiki></span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Memorial in Rigonce 01.jpg|center|150px]] | Spopad brežiške intervencijske enote<br>Teritorialne obrambe, padli vojak [[Jernej Molan]] | [[Rigonce]] | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/9YLSKYe62oxLu4Jw9] | {{EID|1-10506}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89314169456737&lng=15.678589940071108&layers=&layer=othermemorials&id=221 221] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Leva stran</u> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> OBRANILI DOMOVINO V OBRAMBI DRŽAVE SLOVENIJE SE JE BREŽIŠKA INTERVENCIJSKA ENOTA TERITORIALNE OBRAMBE 27. 6. 1991 V RIGONCAH SPOPADLA S KOLONO OKLEPNIKOV JA. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE, OKTOBER 1993 </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> V BOJU JE PADEL PRIPADNIK TERITORIALNE OBRAMBE-DOMAČIN JERNEJ MOLAN *22.10.1951 +27.6.1991 </poem> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <poem> RIGONCE 27. VI. 1991 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Rigonce 02.jpg|center|150px]] | Dom prvih borcev (3) | [[Rigonce]] 7 | 2. svetovna vojna,<br>rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/4feGBc5Hb6kiBhva8] | {{EID|1-10505}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.892956879661455&lng=15.679845213890077&layers=&layer=partisanmemorial&id=3170 3170] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO: GERJEVIČ CIRIL ROJ. 3.2.1923 PADEL 27.12.1941 GERJEVIČ GUSTL ROJ. 25.6.1917 PADEL 27.11.1943 GERJEVIČ MARKO ROJ. 14.7.1914 PADEL 7.4.1944 SLAVA PADLIM BORCEM DOBOVE! <span style="float:right;">K.O. ZB DOBOVA</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Silovec 01.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]] | [[Silovec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/tnUjkfQaXVD93D9J7] | {{EID|1-10507}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=45.99561814726876&lng=15.597753524780275&layers=&layer=partisanmemorial&id=3182 3182] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEM KRAJU JE BIL 27.7.1944 USTANOVLJEN KOZJANSKI ODRED. V SKUPNOSTI JE BILA MOČ. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Silovec 14.jpg|center|150px]] | Sedež Postaje milice Brežice leta 1991 | [[Silovec]] 6 | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/Tu7wDvv8MHbMP29p9] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.99476383028939&lng=15.59837579727173&layers=orthophoto&layer=othermemorials&id=543 543] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEM OBJEKTU JE BIL V ČASU OSAMOSVOJITVENE VOJNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 1991 SEDEŽ POSTAJE MILICE BREŽICE. PVD SEVER POSAVJE SILOVEC 19. 10. 2007 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Slovenski vasi.JPG|center|150px]] | Padli borci (8), žrtve fašizma (7) | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]]<br>(pred domom zveze borcev) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/6f3gZFxm73tN2vkcA] | {{EID|1-10508}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.84119291904077&lng=15.65332889556885&layers=&layer=partisanmemorial&id=3429 3429] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Leva plošča</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 ZDRUŽENJE BORCEV NOV BREGANSKO SELO 1972 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH. IZ NAŠIH RAZBITIH KOSTI ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna plošča</u> |- | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | PADLI V NOB |- | &nbsp; |- | STRIŽIČ BRANKO || 1927 - 1944 |- | FUKE JANEZ || 1922 - 1945 |- | ŽOKALJ BOŽO || 1929 - 1944 |- | OGRIZ ZVONKO || 1925 - 1944 |- | VINETIČ JOŽE || 1911 - 1944 |- | CIGLAR JANEZ || 1915 - 1944 |- | LONČARIČ FELIKS || 1924 - 1945 |- | LAZANSKI MIHAEL || 1896 - 1942 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠIZMA |- | &nbsp; |- | KALIN VLADO || 1922 - 1942 |- | BRCE PETER || 1890 - 1944 |- | PEGAN JOŽE || 1909 - 1942 |- | LAZANSKI MIRKO || 1921 - 1942 |- | VUGRIN MARIJA || 1921 - 1944 |- | NOVOSEL FELIKS || 1924 - 1942 |- | GODEC BRANKO || 1927 - 1943 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Slovenska vas, Brežice 19.jpg|center|150px]] | Dom borca in žene (2) | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] 40<br>(dom zveze borcev) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ad7C62bVGZc1DmH77] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI JE ŽIVEL BOREC NOV BARKOVIČ MIROSLAV IN NJEGOVA ŽENA Miroslav roj. 4. 7. 1902 umrl 11. 2. 1986 KATARINA roj. 17. 8. 1914 umrla 26. 5. 1992 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Sromlje 01.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]], borci in žrtve | [[Sromlje]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ux1m8dVPjdZKzbH26] | {{EID|1-09878}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.98917518257983&lng=15.592161118984224&layers=&layer=partisanmemorial&id=1700 1700] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> IZ VEKA V VEK, : IZ RODA V ROD, :: KRVI GRE TEK, ::: DUH IŠČE POT ::::::: OTON ŽUPANČIČ </poem> | valign=top style="text-align:center; padding-left:50px;" | <poem> TRI ČETE PARTIZANOV SO PRERASLE V KOZJANSKI ODRED 27. APRILA 1944 V VOJNI 1941 – 1945 JE IZKRVAVELO 29 BORCEV IN ŽRTEV ZA SVOBODO </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik svetega Martina, Sromlje.JPG|center|150px]] | [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | [[Sromlje]] | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/eiZ3ddH1Ruw11pNg9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | SV. MARTIN |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Martin's Parish Church (Sromlje) 01.jpg|center|150px]] | Obnova fasade | [[Sromlje]] ([[Cerkev sv. Martina, Sromlje|cerkev sv. Martina]]) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/GA4vNvg8RkjaqAZB6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> FASADA OBNOVLJENA 1996 <span style="float:right;">B. GASHI</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Sromlje Elementary School 02.jpg|center|150px]] | Padli (17), žrtve fašizma (11) | [[Sromlje]] 10 (stara šola) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/JWBuaHYH7hEwfQjWA] | {{EID|1-09879}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.98828810975755&lng=15.590216517448427&layers=&layer=partisanmemorial&id=3179 3179] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> SLAVA PADLIM :: ZA SVOBODO </poem> |- | BAN JOŽE || 23. 4. 1924 || 2. 5. 1945 |- | BALAS JOŽE || 26. 9. 1913 || 19. 3. 1944 |- | CERJAK FRANC || 20. 4. 1903 || 29. 9. 1944 |- | KERIN JANEZ || 16. 12. 1907 || 1. 5. 1944 |- | KOSTANJŠEK ANTON || 15. 9. 1914 || 19. 3. 1945 |- | KOS MARTIN || 1. 5. 1923 || 24. 3. 1944 |- | LAPUH KAREL || 29. 8. 1923 || 9. 5. 1945 |- | LIPAR JOŽE || 25. 1. 1925 || 22. 11. 1944 |- | MOLAN JOŽE || 1. 3. 1918 || 24. 3. 1944 |- | OGOREVC IVAN || 29. 12. 1913 || 2. 3. 1945 |- | PETAN IVAN || 21. 8. 1920 || 8. 3. 1945 |- | PETAN JOŽE || 16. 3. 1917 || 7. 1. 1945 |- | REBRŠAK JOŽE || 12. 3. 1926 || 24. 3. 1944 |- | REBRŠAK ANTON || 3. 11. 1906 || 15. 3. 1945 |- | SLOVENC KAREL || 23. 9. 1921 || 9. 3. 1945 |- | VRETIČ MARTIN || 3. 12. 1912 || 3. 9. 1944 |- | ZUPAN JOŽE || 2. 7. 1902 || 14. 11. 1944 |- | colspan=3 style="text-align:center; line-height:50px;" | ŽRTVE FAŠIZMA |- | BOGOVIČ MARTIN || 10. 11. 1903 || 24. 2. 1945 |- | KRŽAN JOŽE || 15. 3. 1930 || 6. 11. 1944 |- | KROŠELJ ANA || 5. 6. 1874 || 20. 9. 1944 |- | PETAN JOŽEF || 6. 12. 1892 || 2. 3. 1945 |- | PETAN URŠULA || 9. 12. 1895 || 2. 3. 1945 |- | PETAN ANKA || 16. 6. 1928 || 2. 3. 1945 |- | PETAN JOŽEFA || 7. 3. 1927 || 2. 3. 1945 |- | PETAN IVAN || 12. 9. 1930 || 2. 3. 1945 |- | PLANINC JOŽEFA || 24. 12. 1896 || 24. 3. 1945 |- | REBERŠAK FRANC || 12. 2. 1901 || 15. 3. 1945 |- | VRSTOVŠEK ANTON || 13. 3. 1912 || 16. 12. 1944 |- | SLOPŠEK JOŽEF || 3. 4. 1907 || 5. 3. 1945 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Balon House 05.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša [[Ivan Balon|Ivana Balona]] | [[Stara vas - Bizeljsko]] 19 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/RDWQZYtDF8SRXgyHA] | {{EID|1-10509}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | Ivan Balon |- | colspan=2 style="text-align:center;" | deželni vinorejski komisar |- | 1863 | style="text-align:right;" | 1897 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | Hvaležni vinogradniki. |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Stojanski Vrh 04.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) | [[Stojanski Vrh]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/NZCciZhmjcbHrMdG8] | {{EID|1-09880}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.862217714398724&lng=15.536599159240724&layers=&layer=partisanmemorial&id=3428 3428] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | V BORBI ZA SVOBODO SO PADLI: |- | KUHAR JOŽE || 1916-1942 |- | PEŠEC RUDI || 1916-1945 |- | PEŠEC JOŽE || 1914-1945 |- | ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923-1943 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> KRAJEVNI ODBOR ZB NOV CERKLJE OB 20 - LETNICI VSTAJE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim in izgnancem v Veliki Dolini.JPG|center|150px]] | Padli borci (4) in izgnanci (75) | [[Velika Dolina]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/cjUTJGJEitrb4h4Q9] | {{EID|1-10510}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.85362866142242&lng=15.651483535766602&layers=&layer=partisanmemorial&id=3431 3431] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> IZ TEH KRAJEV JE BILO IZGNANIH 1150 PREBIVALCEV OB PRVEM KRAJEVNEM PRAZNIKU SEPTEMBER 1985 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PADLI ZA SVOBODO ANDREJ POŽGAJ 1901 - 1941 JOŽE ŠINKO 1919 - 1943 FRANC POLH 1919 - 1944 ALOJZ PRIŠEL 1920 - 1944 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> DOMOVINA JE ENA NAM VSEM DODELJENA IN ENO ŽIVLJENJE IN ENA SMRT ŽUPANČIČ </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> NIHČE IMENOVAN - NIHČE POZABLJEN IZGNANCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945 </poem> |- | colspan=4 | ---- |- | colspan=4 style="text-align:center;" | V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU 1941 - 1945 |- | colspan=4 | ---- |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> GAJ BAHČIČ LOVRENC 1872 - 1943 FRIGELJ MARTIN 1919 - 1945 HOSTNIK JANEZ 1882 - 1945 POŽGAJ ANA 1873 - 1944 ŽIBERT MARIJA 1877 - 1942 RIBNICA BARKOVIČ MARIJA 1904 - 1945 NOVOSEL FRANC 1941 - 1943 NOVOSEL MIHA 1964 - 1944 NOVOSELIČ BARICA 1938 - 1943 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BREZJE AJSTER MARIJA 1877 - 1947 BARKOVIČ ANA 1869 - 1943 BARKOVIČ JOŽEF 1873 - 1945 MARKOVIČ MARIJA 1879 - 1943 FRIGELJ STANISLAV 1938 - 1941 MATKOVIC MARIJA 1877 - 1944 MATKOVIC MARIJA 1885 - 1943 ŠKOFLJANEC JOŽE 1869 - 1943 ŠKRLEC HELENA 1885 - 1942 ŠKRLEC JOŽE 1878 - 1945 ŠKRLEC MIHA 1880 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> KORITNO BAŠIČ FRANC 1875 - 1944 ČUDIČ JOŽE 1888 - 1943 ČUDIČ MARTIN 1897 - 1944 KOMOČAR HELENA 1870 - 1944 KVARTUH MARIJA 1876 - 1945 POZGAJ BARICA 1877 - 1943 VIRANT MIHA 1923 - 1945 VIRANT MIHAEL 1889 - 1944 ZOBARIČ MARIJA 1873 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> LAZE BOGOVČIČ ANA 1883 - 1942 POŽGAJ JURIJ 1095 - 1945 VOGRIN MARIJA 1886 - 1945 PONIKVE BIŠČANIČ FRANC 1883 - 1943 GALIČ JOŽEFA 1940 - 1941 KUHAR IVANA 1941 - 1943 ROSTOHAR JANEZ 1928 - TOMŠE LJUDMILA 1941 - 1942 VOGRIN MARIJA 1923 - </poem> |- | colspan=4 | ---- |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> CIRNIK BUKOVINSKI JANEZ 1873 - 1945 BUKOVINSKI JOŽE 1894 - 1943 CIRNSKI MARIJA 1875 - 1944 CIRNSKI MARIJA 1929 - 1945 CIRNSKI ZOFIJA 1919 - GAJSKI FRANC 1901 - 1943 GAJSKI MARIJA 1876 - 1943 MATKOVIČ ZOFIJA 1923 - 1943 ZOFIČ MARIJA 1941 - 1942 NOVA VAS NOVOSELIČ ANTONIJA 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PERIŠČE NOVOSEL JURE 1864 - 1944 VELIKA DOLINA BIZJAK JANEZ 1890 - 1943 DOLINAR MIHAEL 1860 - 1941 GNJEZDA JANEZ 1871 - 1944 KLEMENČIČ TEREZIJA 1911 - 1943 KLEMENČIČ TEREZIJA 1943 - 1943 NOVOSEL JERA 1870 - 1945 ŽRLIČ FRANČIŠKA 1911 - 1945 ŽRLIČ MARTIN 1860 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PODGRAČENO FRANKO JANEZ 1877 - 1942 FRANKO MARIJA 1859 - 1941 TOMŠE ANA 1861 - 1943 TOMŠE VIKTOR 1923 - 1943 MALA DOLINA PETRIČ BARBARA 1902 - 1945 POŽGAJ KAROL 1941 - 1945 POŽGAJ MARIJA 1879 - 1944 POŽGAJ MARIJA 1912 - 1943 POŽGAJ MARIJA 1943 - 1945 POŽGAJ URŠULA 1877 - 1944 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> RAJEC AGNIČ ALOJZ 1912 - 1942 AGNIČ FRANC 1903 - 1943 AGNIČ JURIJ 1867 - 1942 ČANČAR MARTIN 1879 - 1944 MUNIČ ALOJZIJA 1926 - 1941 MUNIČ JOŽEF 1943 - 1945 ŠPELKO JANEZ 1866 - 1944 ŠTOJS JANEZ 1923 - 1944 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Obrež 02.jpg|center|150px]] | Dom prvih borcev (3) | [[Veliki Obrež]] 15 | 2. svetovna vojna,<br>rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/9XaYa2r1YFtP4aR38] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.903036794575954&lng=15.666933059692385&layers=&layer=partisanmemorial&id=7779 7779] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO: ŠAVRIČ JOŽE ROJ. 22.4.1921 PADEL 27.12.1941 ŠAVRIČ JOŽE ROJ. 26.3.1892 PADEL 10.9.1942 ŠAVRIČ ANA ROJ. 30.5.1896 PADLA 4.4.1943 SLAVA PRVIM BORCEM DOBOVE! <span style="float:right;">K. O. ZB DOBOVA</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik kurirjem postaje TV-28 S v Volčjeh.JPG|center|150px]] | Kurirji postaje TV-28 S | [[Volčje, Brežice|Volčje]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/LQzAkNsfvVUczg969] | {{EID|1-09877}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.98415409893935&lng=15.580050945281984&layers=orthophoto&layer=partisanmemorial&id=3181 3181] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TV-28 S 1943 1945 </poem> | style="padding-left:50px;" | SR 81 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Rudi Rožanc in Zgornja Pohanca 03.jpg|center|150px]] | Padli aktivist Rudi Rožanc | [[Zgornja Pohanca]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/QWdmww2ef2HkijUK6] | {{EID|1-10513}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.985165821896224&lng=15.545825958251955&layers=&layer=partisanmemorial&id=3185 3185] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU JE 4.8 1942 PADEL EDEN PRVIH AKTIVISTOV NOB V POSAVJU RUDI ROŽANC-SLAVO ŠTUDENT IZ CELJA ZB ARTIČE 1961 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Župeča vas 07.jpg|center|150px]] | Rojstna domačija [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] | [[Župeča vas]] | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/qrWdQQS455bbBndPA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Dr STANISLAVU LENIČU 1911-1991 HVALEŽNI ROJAKI :: 2012 </poem> |} <!-- konec glavne tabele --> |} == Statistika == {{Katzbirke|Monuments and memorials in Municipality of Brežice}} {| class="wikitable" width=27% ! Število<br>naselij ! Število<br>spomenikov ! Spomenikov<br>na naselje ! Naselja s<br>spomeniki |- style="text-align:center;" | 109 | 114 | {{Replace|{{#expr: 114 / 109 round 2}}|.|,}} | 35 ({{Replace|{{#expr: 3500 / 109 round 1}}|.|,}} %) |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! ! Na prostem ! Na fasadah ! V zgradbah |- ! style="text-align:left;" | Spomeniki – skulpture | 64 | 1 | 2 |- ! style="text-align:left;" | Spomeniki – spominske plošče | 2 | 35 | 10 |} {| class="wikitable" style="text-align:right;" width=27% ! Kategorija ! Štev. ! Delež |- | style="text-align:left;" | [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečki upor 1573]] | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Avstro-Ogrska|avstroogrska doba]] | 1 | {{Replace|{{#expr: 100 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]] | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] | 53 | {{Replace|{{#expr: 5300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenska os. vojna]] | 13 | {{Replace|{{#expr: 1300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | cerkvena zgodovina | 8 | {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | zgodovina – razno | 2 | {{Replace|{{#expr: 200 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->znamenite osebnosti | 24 | {{Replace|{{#expr: 2400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->rojstne hiše | 8 | {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->nesreče | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | colspan=4 style="background-color:white;" | |- | colspan=4 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Trije spomeniki so hkrati posvečeni {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in kmečkim uporom: {{Brez preloma|Bizeljsko 3153}}, {{Brez preloma|Brežice 3155}} in {{Brez preloma|Pišece 1699}}. Dva spomenika sta hkrati posvečena {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in rojstnim hišam: {{Brez preloma|Rigonce 3170}} in {{Brez preloma|Veliki Obrež 7779}}. Tu pri številu spomenikov po kategorijah so šteti ločeno.</small> |} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col2right col3right" ! colspan=3 | Naselja z vsaj 4 spomeniki |- | [[Brežice]] | 22 | {{Replace|{{#expr: 2200 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Pišece]] | 14 | {{Replace|{{#expr: 1400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Cerklje ob Krki]] | 10 | {{Replace|{{#expr: 1000 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Dobova]] | 7 | {{Replace|{{#expr: 700 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Bizeljsko]] | 6 | {{Replace|{{#expr: 600 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Kapele, Brežice|Kapele]] | 5 | {{Replace|{{#expr: 500 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Artiče]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Sromlje]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |} {| class="wikitable" width=47% ! colspan=3 | Najstarejši spomeniki |- | Posvetitev stare cerkve || [[Cerklje ob Krki]] (cerkev – notranjost) || style="text-align:center;" | 1676 |- | Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] (cerkev sv. Jerneja) || style="text-align:center;" | 1696 |- | Zgraditev cerkve sv. Lovrenca || [[Bizeljsko]] (cerkev sv. Lovrenca –<br>notranjost) || style="text-align:center;" | 1737 |- | Sveti Janez Nepomuk || [[Brežice]] (pri gradu) || style="text-align:center;" | 18. stoletje |- | Grob rodbine Moscon<br>(plošča Theresie Moscon) || [[Pišece]] (pokopališče) || style="text-align:center;" | 1815 |- | Nagrobne plošče rodbine Moscon || [[Pišece]] (cerkev – notranjost) || style="text-align:center;" | 19. stoletje |- | Grob Ivana Balona || [[Bizeljsko]] (pokopališče) || style="text-align:center;" | 1898 |- | colspan=3 style="background-color:white;" | |- | colspan=3 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Spomenik Janeza Nepomuka pri gradu je kopija originala, ki ga hrani [[Posavski muzej Brežice]].</small> |} {| class="wikitable" width=40% ! colspan=3 | Najvišje ležeči spomeniki (nad 300 m) |- | Lovska nesreča Jožeta Verstovška || [[Podgorje pri Pišecah]] || style="text-align:center;" | 651 m |- | Nagrobni spomenik Ivana Kerina || [[Pavlova vas]] || style="text-align:center;" | 618 m |- | Borci in žrtve fašizma || rowspan=3 | [[Pečice]] || style="text-align:center;" | 430 m |- | Začasni vadbeni center || style="text-align:center;" | 419 m |- | Žrtvi fašizma (2), padli (7) || style="text-align:center;" | 418 m |- | Ustanovitev Kozjanskega odreda || rowspan=2 | [[Silovec]] || rowspan=2 style="text-align:center;" | 373 m |- | Sedež Postaje milice Brežice leta 1991 |- | Padla aktivista (2) in žrtve fašizma || [[Čedem]] || style="text-align:center;" | 381 m |- | Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] || style="text-align:center;" | 335 m |- | Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) || [[Curnovec]] || style="text-align:center;" | 317 m |- | colspan=3 style="background-color:white;" | |- | colspan=3 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Meritve so pridobljene z [[Atlas okolja|Atlason okolja]].</small> |} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Brežice| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Brežicami|Spomeniki]] 9yjh4c1z72f7p0qqqj1bh3u1ohzvmod Modul:Params 828 587407 6771278 6763108 2026-10-27T22:25:42Z Grufo 224196 Update from [[d:Special:GoToLinkedPage/mediawikiwiki/Q122696746|master]] using [[mw:Synchronizer| #Synchronizer]] 6771278 Scribunto text/plain require[[strict]] --- --- --- PRIVATE ENVIRONMENT --- --- ________________________________ --- --- --- --[[ Abstract utilities ]]-- ---------------------------- -- Helper function for `string.gsub()` (for managing zero-padded numbers) local function zero_padded (str) return ('%03d%s'):format(#str, str) end -- Helper function for `table.sort()` (for natural sorting) local function natural_sort (var1, var2) return var1:gsub('%d+', zero_padded) < var2:gsub('%d+', zero_padded) end -- Return a copy or a reference to a table local function copy_or_ref_table (src, refonly) if refonly then return src end local newtab = {} for key, val in pairs(src) do newtab[key] = val end return newtab end -- Copy at most N items (of all kinds) from `src` to `dest` and return `dest` local function copy_table_maxn (dest, src, len) local idx = 1 for key, val in pairs(src) do dest[key], idx = val, idx + 1 if idx > len then break end end return dest end -- Remove some numeric elements from a table, shifting everything to the left local function remove_numeric_keys (tbl, idx, len) local cache, tmp = {}, idx + len - 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key >= idx then if key > tmp then cache[key - len] = val end tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end -- Make a reduced copy of a table (shifting in both directions if necessary) local function copy_table_reduced (tbl, idx, len) local ret, tmp = {}, idx + len - 1 if idx > 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key < idx then ret[key] = val elseif key > tmp then ret[key - len] = val end end elseif tmp > 0 then local nshift = 1 - idx for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' then ret[key] = val elseif key > tmp then ret[key - tmp] = val elseif key < idx then ret[key + nshift] = val end end else for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key > tmp then ret[key] = val elseif key < idx then ret[key + len] = val end end end return ret end -- Make an expanded copy of a table (shifting in both directions if necessary) local function copy_table_expanded (tbl, idx, len) local ret, tmp = {}, idx + len - 1 if idx > 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key < idx then ret[key] = val else ret[key + len] = val end end elseif tmp > 0 then local nshift = idx - 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' then ret[key] = val elseif key > 0 then ret[key + tmp] = val elseif key < 1 then ret[key + nshift] = val end end else for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key > tmp then ret[key] = val else ret[key - len] = val end end end return ret end -- Given a table, create two new tables containing the sorted list of keys local function get_sorted_key_list (tbl, sort_fn) local nums, words, nn, nw = {}, {}, 1, 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then nums[nn], nn = key, nn + 1 else words[nw], nw = key, nw + 1 end end table.sort(nums) table.sort(words, sort_fn) return nums, words, nn - 1, nw - 1 end -- Parse a parameter name string and return it as a string or a number local function get_param_name (par_str) local ret = par_str:match'^%s*(.-)%s*$' if ret ~= '0' and ret:find'^%-?[1-9]%d*$' == nil then return ret end return tonumber(ret) end -- Move a key from a table to another, but only if under a different name and -- always parsing numeric strings as numbers local function steal_if_renamed (val, src, skey, dest, dkey) local realkey = get_param_name(dkey) if skey ~= realkey then dest[realkey], src[skey] = val, nil end end --[[ Public strings ]]-- ------------------------ -- Special match keywords (functions and modifiers MUST avoid these names) local mkeywords = { ['or'] = 0, pattern = 1, plain = 2, strict = 3 } -- Sort functions (functions and modifiers MUST avoid these names) local sortfunctions = { alphabetically = false, naturally = natural_sort } -- Callback styles for the `mapping_*` and `renaming_*` class of modifiers -- (functions and modifiers MUST avoid these names) --[[ Meanings of the columns: col[1] = Loop type (0-3) col[2] = Number of module arguments that the style requires (1-3) col[3] = Minimum number of sequential parameters passed to the callback col[4] = Name of the callback parameter where to place each parameter name col[5] = Name of the callback parameter where to place each parameter value col[6] = Argument in the modifier's invocation that will override `col[4]` col[7] = Argument in the modifier's invocation that will override `col[5]` A value of `-1` indicates that no meaningful value is stored (i.e. `nil`) ]]-- local mapping_styles = { names_and_values = { 3, 2, 2, 1, 2, -1, -1 }, values_and_names = { 3, 2, 2, 2, 1, -1, -1 }, values_only = { 1, 2, 1, -1, 1, -1, -1 }, names_only = { 2, 2, 1, 1, -1, -1, -1 }, names_and_values_as = { 3, 4, 0, -1, -1, 2, 3 }, names_only_as = { 2, 3, 0, -1, -1, 2, -1 }, values_only_as = { 1, 3, 0, -1, -1, -1, 2 }, blindly = { 0, 2, 0, -1, -1, -1, -1 } } -- Memory slots (functions and modifiers MUST avoid these names) local memoryslots = { h = 'header', f = 'footer', i = 'itersep', l = 'lastsep', n = 'ifngiven', p = 'pairsep', s = 'oxfordsep' } -- Possible trimming modes for the `parsing` modifier local trim_parse_opts = { trim_none = { false, false }, trim_positional = { false, true }, trim_named = { true, false }, trim_all = { true, true } } -- Possible string modes for the iteration separator in the `parsing` and -- `reinterpreting` modifiers local isep_parse_opts = { splitter_pattern = false, splitter_string = true } -- Possible string modes for the key-value separator in the `parsing` and -- `reinterpreting` modifiers local psep_parse_opts = { setter_pattern = false, setter_string = true } -- Possible position references for the `splicing` modifier local position_references = { add_nothing = 0, add_smallest_number = 1, add_last_of_sequence = 2, add_largest_number = 3 } -- Possible modes for the `reassigning` modifier local a_modes = { transfer = 0, clone = 1, rename = 2, copy = 3, sacrifice = 4, provide = 5, spare = 7 } -- Functions and modifiers MUST avoid these names too: `here`, `in_substack`, -- `let`, `expose`, `use`, `with_flushed_glue`, `without_flushed_glue` -- `without_sorting` --[[ Private constants ]]-- --------------------------- -- Hard-coded name of the module (to avoid going through `frame:getTitle()`) local modulename = 'Module:Params' -- The functions listed here declare that they don't need the -- `frame:getParent().args` metatable to be copied into a regular table; if -- they are modifiers they also guarantee that they will make their own -- (modified) copy available local refparams = { call_for_each_group = true, combining = true, combining_by_calling = true, combining_values = true, concat_and_call = true, concat_and_invoke = true, concat_and_magic = true, count = true, grouping_by_calling = true, mixing_names_and_values = true, keeping_at_most = true, renaming_by_mixing = true, renaming_to_sequence = true, renaming_to_uppercase = true, renaming_to_lowercase = true, shifting = true, splicing = true, value_of = true, with_name_matching = true } -- Maximum number of numeric parameters that can be filled, if missing (we -- chose an arbitrary number for this constant; you can discuss about its -- optimal value at Module talk:Params) local maxfill = 1024 -- The private table of functions local library = {} -- Functions and modifiers that can only be invoked in first position local static_iface = {} --[[ Private functions ]]-- --------------------------- -- Create a new context local function context_new (child_frame, first_fn_name) local main_frame, tpipe = child_frame:getParent(), { first_fn_name } for key, val in pairs(child_frame.args) do if type(key) == 'number' and key > 0 then tpipe[key + 1] = val else tpipe[key] = val end end return { frame = main_frame, pipe = tpipe, oparams = main_frame.args, firstposonly = static_iface, iterfunc = pairs, fnpos = 1, sorttype = 0, n_parents = 0, n_children = 0, n_available = maxfill } end -- Move to the next action within the user-given list local function context_iterate (ctx, next_fn_pos, trimmed_fname) local fname = trimmed_fname or ctx.pipe[next_fn_pos] and ctx.pipe[next_fn_pos]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ': You must specify a function to call', 0) end if library[fname] == nil then if ctx.firstposonly[fname] == nil then error(modulename .. ': The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) else error(modulename .. ': The ‘' .. fname .. '’ directive can only appear in first position', 0) end end ctx.fnpos = next_fn_pos return library[fname] end -- Main loop local function main_loop (ctx, start_with) local fn = start_with repeat fn = fn(ctx) until not fn if ctx.n_parents > 0 then error(modulename .. ': One or more ‘merging_substack’ directives are missing', 0) end if ctx.n_children > 0 then error(modulename .. ', For some of the snapshots either the ‘flushing’ directive is missing or a group has not been properly closed with ‘merging_substack’', 0) end end -- Load a `setting`-like directive string into the `dest` table local function set_strings_from_opts (dest, opts, offs) local cmd if opts[offs] == nil then return offs - 1 end cmd = opts[offs]:gsub('%s+', ''):gsub('/+', '/'):match'^/*(.*[^/])' if cmd == nil then return offs end local vname, chr local amap, sep, argc = {}, string.byte('/'), offs + 1 for idx = 1, #cmd do chr = cmd:byte(idx) if chr == sep then for key, val in ipairs(amap) do dest[val], amap[key] = opts[argc], nil end argc = argc + 1 else vname = memoryslots[string.char(chr)] if vname == nil then error(modulename .. ', ‘setting’: Unknown slot ‘' .. string.char(chr) .. '’', 0) end table.insert(amap, vname) end end for key, val in ipairs(amap) do dest[val] = opts[argc] end return argc end -- Add a new stack of parameters to `ctx.children` local function new_substack (ctx) local currsnap, newparams = ctx.n_children + 1, {} if ctx.children == nil then ctx.children = { newparams } else ctx.children[currsnap] = newparams end ctx.n_children = currsnap return newparams end -- Parse a raw argument containing a `sortfunctions` directive, or -- `'without_sorting'`, or `nil` local function load_sort_opt (raw_arg) local trarg if raw_arg ~= nil then trarg = raw_arg:match'^%s*(.*%S)' end if trarg == nil then return nil, 1, false, nil end if trarg == 'without_sorting' then return nil, 2, false, nil end local tmp = sortfunctions[trarg] if tmp == nil then return nil, 1, false, trarg end return tmp or nil, 2, true, nil end -- Parse optional user arguments of type `...|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]| -- [number of additional parameters]|[parameter 1]|[parameter 2]|[...]` local function load_child_opts (src, start_from, append_after, params) local tnamed, tmp1, tmp2 local pin, tbl, mem = start_from, {}, {} while src[pin] ~= nil and src[pin + 1] ~= nil do tmp1 = src[pin]:match'^%s*(.*%S)' if tmp1 == 'let' and src[pin + 2] ~= nil then tmp1 = get_param_name(src[pin + 1]) tbl[tmp1], pin = src[pin + 2], pin + 3 --[[ elseif tmp1 == 'expose' then tmp1 = get_param_name(src[pin + 1]) tmp2 = params[tmp1] mem[tmp1], tbl[tmp1], pin = tmp2, tmp2, pin + 2 ]]-- elseif tmp1 == 'use' and src[pin + 2] ~= nil then tmp1 = get_param_name(src[pin + 2]) tmp2 = params[tmp1] mem[tmp1], tbl[get_param_name(src[pin + 1])], pin = tmp2, tmp2, pin + 3 else break end end local tnew = copy_or_ref_table(params, next(mem) == nil) for key in pairs(mem) do tnew[key] = nil end if pin ~= start_from then tnamed, tbl = tbl, {} end tmp1 = tonumber(src[pin]) if tmp1 ~= nil and math.floor(tmp1) == tmp1 then if tmp1 < 0 then tmp1 = -1 end tmp2 = append_after - pin for idx = pin + 1, pin + tmp1 do tbl[idx + tmp2] = src[idx] end pin = pin + tmp1 + 1 end if tnamed ~= nil then for key, val in pairs(tnamed) do tbl[key] = val end end return tbl, pin, tnew, mem end -- Load the optional arguments of some of the `mapping_*` and `renaming_*` -- class of modifiers local function load_callback_opts (src, start_from, default_style, params) local style, shf local tmp = src[start_from + 1] if tmp ~= nil then style = mapping_styles[tmp:match'^%s*(.-)%s*$'] end if style == nil then style, shf = default_style, start_from - 1 else shf = start_from end local n_exist, karg, varg = style[3], style[4], style[5] tmp = style[6] if tmp > -1 then karg = src[tmp + shf]:match'^%s*(.-)%s*$' if karg == '0' or karg:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then karg = tonumber(karg) n_exist = math.max(n_exist, karg) end end tmp = style[7] if tmp > -1 then varg = src[tmp + shf]:match'^%s*(.-)%s*$' if varg == '0' or varg:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then varg = tonumber(varg) n_exist = math.max(n_exist, varg) end end tmp = style[1] local dest, argc, tnew, mem = load_child_opts(src, style[2] + shf, n_exist, params) if (tmp == 3 or tmp == 2) and dest[karg] ~= nil then tmp = tmp - 2 end if (tmp == 3 or tmp == 1) and dest[varg] ~= nil then tmp = tmp - 1 end return dest, argc, tmp, karg, varg, tnew, mem end -- Parse the arguments of some of the `mapping_*` and `renaming_*` class of -- modifiers local function load_replace_args (opts, offs, whoami) if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No pattern string was given', 0) end if opts[offs + 2] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No replacement string was given', 0) end local tn, flg local ptn, repl, nmax, argc = opts[offs + 1], opts[offs + 2], tonumber(opts[offs + 3]), 3 if nmax ~= nil then argc = 4 elseif opts[offs + 3] ~= nil then tn = opts[offs + 3]:match'^%s*(.*%S)' if tn == nil then argc = 4 end end if tn == nil and opts[offs + argc] ~= nil then tn = opts[offs + argc]:match'^%s*(.*%S)' end if tn ~= nil then flg = mkeywords[tn] if flg ~= nil then tn = nil end end if flg == 0 then flg = nil elseif flg ~= nil then argc = argc + 1 end return ptn, repl, nmax, flg, offs + argc, (nmax ~= nil and nmax < 1) or (flg == 3 and ptn == repl), tn end -- Parse the arguments of the `with_*_matching` class of modifiers local function load_pattern_args (opts, offs, whoami) local tn, kwid local ptns, arg, state, nptns, idx = {}, opts[offs + 1], 0, 0, offs + 2 while arg ~= nil do if state == 0 then nptns, state = nptns + 1, -1 ptns[nptns] = { arg, false, false } else tn = arg:match'^%s*(.*%S)' kwid = tn and mkeywords[tn] if kwid == nil or (state > 0 and kwid > 0) then break else state = kwid if state > 1 then ptns[nptns][2] = true end if state == 3 then ptns[nptns][3] = true end end end arg, idx = opts[idx], idx + 1 end if state == 0 then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No pattern was given', 0) end return ptns, nptns, idx - 1, kwid == nil and tn or nil end -- Load the optional arguments of the `parsing`, `reinterpreting` and -- `evaluating` modifiers local function load_parse_opts (opts, offs, isp, psp) local tn, tmp local optslots, noptslots, argc, trimn, trimu, iplain, pplain = { true, true, true }, 3, offs, true, false, true, true repeat noptslots, tmp = noptslots - 1, opts[argc] tn = tmp and tmp:match'^%s*(.*%S)' if tn == nil then break end if optslots[1] ~= nil and trim_parse_opts[tn] ~= nil then tmp = trim_parse_opts[tn] trimn, trimu, optslots[1] = tmp[1], tmp[2], nil elseif optslots[2] ~= nil and isep_parse_opts[tn] ~= nil then argc = argc + 1 iplain, isp, optslots[2] = isep_parse_opts[tn], opts[argc], nil elseif optslots[3] ~= nil and psep_parse_opts[tn] ~= nil then argc = argc + 1 pplain, psp, optslots[3] = psep_parse_opts[tn], opts[argc], nil else break end argc, tn = argc + 1, nil until noptslots < 1 return isp, iplain, psp, pplain, trimn, trimu, argc, tn end -- Map parameters' values using a custom callback and a referenced table local value_maps = { [0] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key in pairs(tbl) do tbl[key] = fn() end end, [1] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do margs[varg] = val tbl[key] = fn() end end, [2] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key in pairs(tbl) do margs[karg] = key tbl[key] = fn() end end, [3] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do margs[karg], margs[varg] = key, val tbl[key] = fn() end end } -- Private table for `map_names()` local name_thieves = { [0] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [1] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[varg] = val steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [2] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[karg] = key steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [3] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[karg], rargs[varg] = key, val steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end } -- Map parameters' names using a custom callback and a referenced table local function map_names (tbl, rargs, karg, varg, looptype, fn) local cache = {} name_thieves[looptype](cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end -- Return a new table that contains `src` regrouped according to the numeric -- suffixes in its keys local function make_groups (src) -- NOTE: `src` might be the original metatable! local prefix, gid local groups = {} for key, val in pairs(src) do -- `key` must only be a string or a number... if type(key) == 'string' then prefix, gid = key:match'^%s*(.-)%s*(%-?%d*)%s*$' gid = tonumber(gid) or '' else prefix, gid = '', key end if groups[gid] == nil then groups[gid] = {} end if prefix == '0' or prefix:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then prefix = tonumber(prefix) if prefix < 1 then prefix = prefix - 1 end end groups[gid][prefix] = val end return groups end -- Split into parts a string containing the `$#` and `$@` placeholders and -- return the information as a skeleton table, a canvas table and a length local function parse_placeholder_string (target) local skel, canvas, idx, s_pos, e_pos = {}, {}, 1, 1, string.find(target, '%$[@#]', 1, false) while e_pos ~= nil do canvas[idx], skel[idx + 1] = target:sub(s_pos, e_pos - 1), target:sub(e_pos, e_pos + 1) == '$@' idx, s_pos = idx + 2, e_pos + 2 e_pos = string.find(target, '%$[@#]', s_pos, false) end if (s_pos > target:len()) then idx = idx - 1 else canvas[idx] = target:sub(s_pos) end return skel, canvas, idx end -- Populate a table by parsing a parameter string (heavy lifting for `parsing`, -- `reinterpreting` and `evaluating`) local function parse_parameter_string (tbl, str, isp, ipl, psp, ppl, trn, tru) local key, val, spos1, spos2, pos1, pos2 local pos3, idx, lenplone = 0, 1, #str + 1 if isp == nil or isp == '' then if psp == nil or psp == '' then if tru then tbl[idx] = str:match'^%s*(.-)%s*$' else tbl[idx] = str end return end spos1, spos2 = str:find(psp, 1, ppl) if spos1 == nil then key = idx if tru then val = str:match'^%s*(.-)%s*$' else val = str end else key = get_param_name(str:sub(1, spos1 - 1)) val = str:sub(spos2 + 1) if trn then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end end tbl[key] = val return end if psp == nil or psp == '' then repeat pos1 = pos3 + 1 pos2, pos3 = str:find(isp, pos1, ipl) val = str:sub(pos1, (pos2 or lenplone) - 1) if tru then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end tbl[idx], idx = val, idx + 1 until pos2 == nil return end repeat pos1 = pos3 + 1 pos2, pos3 = str:find(isp, pos1, ipl) val = str:sub(pos1, (pos2 or lenplone) - 1) spos1, spos2 = val:find(psp, 1, ppl) if spos1 == nil then key = idx if tru then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end idx = idx + 1 else key = get_param_name(val:sub(1, spos1 - 1)) val = val:sub(spos2 + 1) if trn then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end end tbl[key] = val until pos2 == nil return end -- Heavy lifting for `snapshotting` and `remembering` local function make_child (ctx, src, whoami) local len = tonumber(ctx.pipe[ctx.fnpos + 1]) if len == nil or len == 0 then local stack = new_substack(ctx) for key, val in pairs(src) do stack[key] = val end return len == nil and 1 or 2 end if len < 0 or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: The number of parameters to copy must be an integer greater than zero', 0) end copy_table_maxn(new_substack(ctx), src, len) return 2 end -- Heavy lifting for `setting_by_flushing`, `combining` and `combining_values` local function set_strings_from_substack (ctx, dest, whoami) if ctx.n_children < 1 then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: There are no substacks to flush', 0) end local currsnap = ctx.n_children local stack = ctx.children[currsnap] for key, val in pairs(memoryslots) do if stack[key] ~= nil then dest[val] = stack[key] end end ctx.children[currsnap], ctx.n_children = nil, currsnap - 1 end -- Heavy lifting for `combining` and `combining_values` local function combine_parameters (ctx, keyval_fn, whoami) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! This function -- MUST create a copy of it before returning local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No parameter name was provided', 0) end local argc local tbl, vars = ctx.params, {} local sortfn, ivar0, dosort, tmp = load_sort_opt(opts[offs + 2]) if ivar0 == 2 then tmp = opts[offs + 3] ~= nil and opts[offs + 3]:match'^%s*(.*%S)' end ivar0 = ivar0 + offs if tmp == 'with_flushed_glue' then ivar0 = ivar0 + 1 argc = set_strings_from_opts(vars, opts, ivar0 + 1) set_strings_from_substack(ctx, vars, whoami) else if tmp == 'without_flushed_glue' then ivar0 = ivar0 + 1 end argc = set_strings_from_opts(vars, opts, ivar0 + 1) end if argc < ivar0 then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No setting directive was given', 0) end if next(tbl) == nil then if vars.ifngiven ~= nil then ctx.params = { [get_param_name(opts[offs + 1])] = vars.ifngiven } elseif tbl == ctx.oparams then ctx.params = {} end return argc + 1 end local cache, len if dosort then local words cache, words, len, tmp = get_sorted_key_list(tbl, sortfn) for idx = 1, tmp do cache[len + idx] = words[idx] end len = len + tmp else cache, len = {}, 1 for key in pairs(tbl) do cache[len], len = key, len + 1 end len = len - 1 end local pmap, nss, kvs, pps = {}, 0, vars.pairsep or '', vars.itersep or '' for idx = 1, len do tmp, pmap[nss + 1] = cache[idx], pps pmap[nss + 2] = keyval_fn(tmp, tbl[tmp], kvs) nss = nss + 2 end tmp = vars.oxfordsep or vars.lastsep if tmp ~= nil and nss > 4 then pmap[nss - 1] = tmp elseif nss > 2 and vars.lastsep ~= nil then pmap[nss - 1] = vars.lastsep end pmap[1] = vars.header or '' if vars.footer ~= nil then pmap[nss + 1] = vars.footer end ctx.params = { [get_param_name(opts[offs + 1])] = table.concat(pmap) } return argc + 1 end -- Concatenate the numeric keys from the table of parameters to the numeric -- keys from the table of options; non-numeric keys from the table of options -- will prevail over colliding non-numeric keys from the table of parameters local function concat_params (ctx, offs) local tbl, retval, cache, nmax = ctx.params, {}, {}, 0 for key, val in pairs(ctx.pipe) do if type(key) == 'number' then if key < 1 then cache[key] = val elseif key > offs then cache[key - offs] = val end if key > nmax then nmax = key end else cache[key] = val end end nmax = nmax - offs if ctx.subset == 1 then -- We need only the sequence for key, val in ipairs(tbl) do retval[key + nmax] = val end else if ctx.subset == -1 then for key in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key > 0 then retval[key + nmax] = val else retval[key] = val end end end for key, val in pairs(cache) do retval[key] = val end return retval end -- Flush the parameters by calling a custom function for each value (after this -- function has been invoked `ctx.params` will be no longer usable) local function flush_params (ctx, fn) local tmp local tbl = ctx.params if ctx.subset == -1 then for key, val in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end elseif ctx.subset == 1 then if ctx.pins == nil then for key, val in ipairs(tbl) do fn(key, val) end return end tmp = {} for key, val in ipairs(tbl) do tmp[key] = val end tbl = tmp end if ctx.pins ~= nil then local marker = ctx.sorttype < 1 and ctx.subset ~= -1 or nil for idx = 1, #ctx.pins do tmp = ctx.pins[idx] if tbl[tmp] ~= nil then fn(tmp, tbl[tmp]) tbl[tmp] = marker end end if ctx.subset == 1 then for key, val in ipairs(tbl) do if val ~= true then fn(key, val) end end return end end if ctx.sorttype > 0 then local nums, words, nn, nw = get_sorted_key_list(tbl, natural_sort) if ctx.sorttype == 2 then for idx = 1, nw do fn(words[idx], tbl[words[idx]]) end for idx = 1, nn do fn(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end return end for idx = 1, nn do fn(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end for idx = 1, nw do fn(words[idx], tbl[words[idx]]) end return end if ctx.subset == -1 or ctx.pins == nil then for key, val in ipairs(tbl) do fn(key, val) tbl[key] = nil end for key, val in pairs(tbl) do fn(key, val) end return end for key, val in ipairs(tbl) do if val ~= true then fn(key, val) end tbl[key] = nil end for key, val in pairs(tbl) do if val ~= true then fn(key, val) end end end -- Flush the parameters by calling one of two custom functions for each value -- (after this function has been invoked `ctx.params` will be no longer usable) local function mixed_flush_params (ctx, fn_seq, fn_oth) if ctx.subset == 1 then flush_params(ctx, fn_seq) return end if ctx.subset == -1 then flush_params(ctx, fn_oth) return end local tbl = ctx.params if ctx.pins == nil and ctx.sorttype < 1 then for key, val in ipairs(tbl) do fn_seq(key, val) tbl[key] = nil end for key, val in pairs(tbl) do fn_oth(key, val) end return end local tseq = {} for key, val in ipairs(tbl) do tseq[key] = val end if ctx.pins ~= nil then local tmp local marker = ctx.sorttype < 1 or nil for idx = 1, #ctx.pins do tmp = ctx.pins[idx] if tseq[tmp] ~= nil then fn_seq(tmp, tbl[tmp]) tbl[tmp], tseq[tmp] = nil, marker elseif tbl[tmp] ~= nil then fn_oth(tmp, tbl[tmp]) tbl[tmp] = nil end end end if ctx.sorttype > 0 then local nums, words, nn, nw = get_sorted_key_list(tbl, natural_sort) if ctx.sorttype == 2 then for idx = 1, nw do fn_oth(words[idx], tbl[words[idx]]) end end for idx = 1, nn do if tseq[nums[idx]] ~= nil then fn_seq(nums[idx], tseq[nums[idx]]) else fn_oth(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end end if ctx.sorttype ~= 2 then for idx = 1, nw do fn_oth(words[idx], tbl[words[idx]]) end end return end for key, val in ipairs(tseq) do if val ~= true then fn_seq(key, val) tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do fn_oth(key, val) end end -- Finalize and return a concatenated list local function finalize_and_return_concatenated_list (ctx, lst, len, modsize) if len > 0 then local tmp = ctx.oxfordsep or ctx.lastsep if tmp ~= nil and len > modsize * 2 then lst[len - modsize + 1] = tmp elseif len > modsize and ctx.lastsep ~= nil then lst[len - modsize + 1] = ctx.lastsep end lst[1] = ctx.header or '' if ctx.footer ~= nil then lst[len + 1] = ctx.footer end ctx.text = table.concat(lst) else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end end --- --- --- PUBLIC ENVIRONMENT --- --- ________________________________ --- --- --- --[[ Modifiers ]]-- ------------------- -- Syntax: #invoke:params|sequential|pipe to library.sequential = function (ctx) if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘sequential’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == -1 then error(modulename .. ': The two directives ‘non-sequential’ and ‘sequential’ are in contradiction with each other', 0) end if ctx.sorttype > 0 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ and ‘reassorted’ directives are redundant when followed by ‘sequential’', 0) end ctx.iterfunc, ctx.subset = ipairs, 1 return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|non-sequential|pipe to library['non-sequential'] = function (ctx) if ctx.subset == -1 then error(modulename .. ': The ‘non-sequential’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The two directives ‘sequential’ and ‘non-sequential’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.iterfunc, ctx.subset = pairs, -1 return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|all_sorted|pipe to library.all_sorted = function (ctx) if ctx.sorttype == 1 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ directive is redundant after ‘sequential’', 0) end if ctx.sorttype == 2 then error(modulename .. ': The two directives ‘reassorted’ and ‘sequential’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.sorttype = 1 return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|reassorted|pipe to library.reassorted = function (ctx) if ctx.sorttype == 2 then error(modulename .. ': The ‘reassorted’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘reassorted’ directive is redundant after ‘sequential’', 0) end if ctx.sorttype == 1 then error(modulename .. ': The two directives ‘sequential’ and ‘reassorted’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.sorttype = 2 return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|pinned_until|sentinel|[parameter name 1]|[parameter -- name 2]|...|parameter name N|sentinel|pipe to library.pinned_until = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘pinned_until’: No sentinel was provided', 0) end local tmp, bucket, curr, ncurr local sntl, idx = opts[offs + 1]:match'^%s*(.-)%s*$', 2 if ctx.pin_bucket == nil then bucket, curr, ncurr = {}, {}, 0 ctx.pin_bucket, ctx.pins = bucket, curr else bucket, curr, ncurr = ctx.pin_bucket, ctx.pins, ctx.npins end while opts[offs + idx] ~= nil do tmp = opts[offs + idx]:match'^%s*(.-)%s*$' if tmp == sntl then if idx == 2 then error(modulename .. ', ‘pinned_until’: No parameters to pin were provided', 0) end ctx.npins = ncurr + idx - 2 return context_iterate(ctx, offs + idx + 1) end if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tmp = tonumber(tmp) end if bucket[tmp] then error(modulename .. ', ‘pinned_until’: Duplicate pinned parameter ‘' .. tostring(tmp) .. '’', 0) end curr[ncurr + idx - 1], bucket[tmp], idx = tmp, true, idx + 1 end error(modulename .. ', ‘pinned_until’: Missing sentinel in position #' .. tostring(idx), 0) end -- Syntax: #invoke:params|setting|directives|...|pipe to library.setting = function (ctx) local new_offs = set_strings_from_opts(ctx, ctx.pipe, ctx.fnpos + 1) if new_offs - ctx.fnpos < 2 then error(modulename .. ', ‘setting’: No directive was given', 0) end return context_iterate(ctx, new_offs + 1) end -- Syntax: #invoke:params|scoring|new parameter name|[container]|pipe to library.scoring = function (ctx) local opts, offs, retval = ctx.pipe, ctx.fnpos, 0 if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘scoring’: No parameter name was provided', 0) end for _ in pairs(ctx.params) do retval = retval + 1 end local tn = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if tn == 'in_substack' then new_substack(ctx)[get_param_name(opts[offs + 1])] = tostring(retval) return context_iterate(ctx, offs + 3) end ctx.params[get_param_name(opts[offs + 1])] = tostring(retval) return tn == 'here' and context_iterate(ctx, offs + 3) or context_iterate(ctx, offs + 2, tn) end -- Syntax: #invoke:params|squeezing|pipe to library.squeezing = function (ctx) local store, indices, tbl, newlen = {}, {}, ctx.params, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then newlen = newlen + 1 indices[newlen], store[key], tbl[key] = key, val, nil end end table.sort(indices) for idx = 1, newlen do tbl[idx] = store[indices[idx]] end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|filling_the_gaps|pipe to library.filling_the_gaps = function (ctx) local newval, tbl, tmp, nmin, nmax, nnums = ctx.pipe[ctx.fnpos + 1], ctx.params, {}, 1, nil, -1 if newval == nil then error(modulename .. ', ‘filling_the_gaps’: No value was provided', 0) end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if nmax == nil then if key < nmin then nmin = key end nmax = key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end tmp[key], nnums = val, nnums + 1 end end if nmax ~= nil and nmax - nmin > nnums then ctx.n_available = ctx.n_available + nmin + nnums - nmax if ctx.n_available < 0 then error(modulename .. ', ‘filling_the_gaps’: It is possible to fill at most ' .. tostring(maxfill) .. ' parameters', 0) end for idx = nmin, nmax do tbl[idx] = newval end for key, val in pairs(tmp) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end -- Syntax: #invoke:params|clearing|pipe to library.clearing = function (ctx) local tbl, numerics = ctx.params, {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key], tbl[key] = val, nil end end for key, val in ipairs(numerics) do tbl[key] = val end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|cutting|left cut|right cut|pipe to library.cutting = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local lcut = tonumber(opts[offs + 1]) if lcut == nil or math.floor(lcut) ~= lcut then error(modulename .. ', ‘cutting’: Left cut must be an integer number', 0) end local rcut = tonumber(opts[offs + 2]) if rcut == nil or math.floor(rcut) ~= rcut then error(modulename .. ', ‘cutting’: Right cut must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params local len = #tbl if lcut < 0 then lcut = len + lcut end if rcut < 0 then rcut = len + rcut end local tot = lcut + rcut if tot > 0 then local cache = {} if tot >= len then for key in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end tot = len else for idx = len - rcut + 1, len do tbl[idx] = nil end for idx = 1, lcut do tbl[idx] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key > 0 then if key > len then cache[key - tot] = val else cache[key - lcut] = val end tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|cropping|left crop|right crop|pipe to library.cropping = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local lcut = tonumber(opts[offs + 1]) if lcut == nil or math.floor(lcut) ~= lcut then error(modulename .. ', ‘cropping’: Left crop must be an integer number', 0) end local rcut = tonumber(opts[offs + 2]) if rcut == nil or math.floor(rcut) ~= rcut then error(modulename .. ', ‘cropping’: Right crop must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params local nmin, nmax for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if nmin == nil then nmin, nmax = key, key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end end end if nmin ~= nil then local len = nmax - nmin + 1 if lcut < 0 then lcut = len + lcut end if rcut < 0 then rcut = len + rcut end if lcut + rcut - len > -1 then for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then tbl[key] = nil end end elseif lcut + rcut > 0 then for idx = nmax - rcut + 1, nmax do tbl[idx] = nil end for idx = nmin, nmin + lcut - 1 do tbl[idx] = nil end local lshift = nmin + lcut - 1 if lshift > 0 then for idx = lshift + 1, nmax do tbl[idx - lshift], tbl[idx] = tbl[idx], nil end end end end return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|purging|start offset|length|pipe to library.purging = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local idx = tonumber(opts[offs + 1]) if idx == nil or math.floor(idx) ~= idx then error(modulename .. ', ‘purging’: Start offset must be an integer number', 0) end local len = tonumber(opts[offs + 2]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘purging’: Length must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params if len < 1 then len = len + table.maxn(tbl) if idx > len then return context_iterate(ctx, offs + 3) end len = len - idx + 1 end ctx.params = copy_table_reduced(tbl, idx, len) return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|backpurging|start offset|length|pipe to library.backpurging = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local last = tonumber(opts[offs + 1]) if last == nil or math.floor(last) ~= last then error(modulename .. ', ‘backpurging’: Start offset must be an integer number', 0) end local len = tonumber(opts[offs + 2]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘backpurging’: Length must be an integer number', 0) end local idx local tbl = ctx.params if len > 0 then idx = last - len + 1 else for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and (idx == nil or key < idx) then idx = key end end if idx == nil then return context_iterate(ctx, offs + 3) end idx = idx - len if last < idx then return context_iterate(ctx, offs + 3) end len = last - idx + 1 end ctx.params = copy_table_reduced(ctx.params, idx, len) return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|shifting|addend|pipe to library.shifting = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local nshift = tonumber(ctx.pipe[ctx.fnpos + 1]) if nshift == nil or nshift == 0 or math.floor(nshift) ~= nshift then error(modulename .. ', ‘shifting’: A non-zero integer number must be provided', 0) end local tbl = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'number' then tbl[key + nshift] = val else tbl[key] = val end end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end -- Syntax: #invoke:params|reversing_numeric_names|pipe to library.reversing_numeric_names = function (ctx) local tbl, numerics, nmax = ctx.params, {}, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key], tbl[key] = val, nil if key > nmax then nmax = key end end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[nmax - key + 1] = val end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|pivoting_numeric_names|pipe to --[[ library.pivoting_numeric_names = function (ctx) local tbl = ctx.params local shift = #tbl + 1 if shift < 2 then return library.reversing_numeric_names(ctx) end local tmp = {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then tmp[key], tbl[key] = val, nil end end for key, val in pairs(tmp) do tbl[shift - key] = val end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|mirroring_numeric_names|pipe to --[[ library.mirroring_numeric_names = function (ctx) local nmax, nmin local tbl, tmp = ctx.params, {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then tmp[key], tbl[key] = val, nil if nmax == nil then nmin, nmax = key, key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end end end for key, val in pairs(tmp) do tbl[nmax + nmin - key] = val end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|swapping_numeric_names|pipe to --[[ library.swapping_numeric_names = function (ctx) local tmp local tbl, cache, nsize = ctx.params, {}, 1 for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then cache[nsize], nsize = key, nsize + 1 end end table.sort(cache) for idx = math.floor((nsize - 1) / 2), 1, -1 do tmp = tbl[cache[idx] ] tbl[cache[idx] ] = tbl[cache[nsize - idx] ] tbl[cache[nsize - idx] ] = tmp end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|sorting_sequential_values|[criterion]|pipe to library.sorting_sequential_values = function (ctx) local sortfn local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tn = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tn ~= nil then sortfn = sortfunctions[tn] end if sortfn then table.sort(ctx.params, sortfn) else table.sort(ctx.params) end -- i.e. either `false` or `nil` if sortfn == nil then return context_iterate(ctx, offs + 1, tn) end return context_iterate(ctx, offs + 2) end -- Syntax: #invoke:params|splicing|[add to position]|position|increment| -- [number of elements to write]|...|pipe to library.splicing = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local tmp2, argc, pos, refp local tbl, opts, offs = ctx.params, ctx.pipe, ctx.fnpos local tmp1 = opts[offs + 1] if tmp1 ~= nil then tmp2 = tonumber(tmp1) if tmp2 == nil or math.floor(tmp2) ~= tmp2 then pos, argc, tmp2 = tonumber(opts[offs + 2]), offs + 4, tmp1:match'^%s*(.*%S)' if tmp2 ~= nil then refp = position_references[tmp2] if refp == nil then error(modulename .. ', ‘splicing’: ‘' .. tostring(tmp2) .. '’ is not a valid first argument', 0) end else refp = 0 end else pos, argc, refp = tmp2, offs + 3, 0 end else pos, argc, refp = tonumber(opts[offs + 2]), offs + 4, 0 end if pos == nil or math.floor(pos) ~= pos then error(modulename .. ', ‘splicing’: The position must be an integer number', 0) end local len = tonumber(opts[argc - 1]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘splicing’: The increment must be an integer number', 0) end local insn = tonumber(opts[argc]) if len == 0 and (insn == nil or insn < 1) then error(modulename .. ', ‘splicing’: When the increment is zero the number of elements to write cannot be zero', 0) end if refp == 2 then for _ in ipairs(tbl) do pos = pos + 1 end refp = 0 end tmp1, tmp2 = nil, nil if refp ~= 0 or len ~= 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if tmp1 == nil then tmp1, tmp2 = key, key elseif key < tmp1 then tmp1 = key elseif key > tmp2 then tmp2 = key end end end end if tmp2 == nil then len = 0 elseif refp == 3 then pos = pos + tmp2 elseif refp == 1 then pos = pos + tmp1 end if len > 0 and pos + len > tmp1 and pos <= tmp2 then tbl = copy_table_expanded(tbl, pos, len) elseif len < 0 and pos - len > tmp1 and pos <= tmp2 then tbl = copy_table_reduced(tbl, pos, -len) else tbl = copy_or_ref_table(tbl, tbl ~= ctx.oparams) end ctx.params = tbl if insn == nil or insn < 0 or math.floor(insn) ~= insn then return context_iterate(ctx, argc) end tmp1 = argc - offs - pos + 1 for key = pos, pos + insn - 1 do tbl[key] = opts[offs + key + tmp1] end return context_iterate(ctx, argc + insn + 1) end -- Syntax: #invoke:params|imposing|name|value|pipe to library.imposing = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘imposing’: Missing parameter name to impose', 0) end ctx.params[get_param_name(opts[offs + 1])] = opts[offs + 2] return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|providing|name|value|pipe to library.providing = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘providing’: Missing parameter name to provide', 0) end local key = get_param_name(opts[offs + 1]) if ctx.params[key] == nil then ctx.params[key] = opts[offs + 2] end return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|reassigning|source|destination|[mode]|pipe to library.reassigning = function (ctx) local tbl, opts, offs = ctx.params, ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘reassigning’: Missing source parameter', 0) end if opts[offs + 2] == nil then error(modulename .. ', ‘reassigning’: Missing destination parameter', 0) end local mode, argc local src, tn = get_param_name(opts[offs + 1]), opts[offs + 3] ~= nil and opts[offs + 3]:match'^%s*(.*%S)' local val = tbl[src] if tn ~= nil then mode = a_modes[tn] end if mode == nil then mode, argc = 0, offs + 3 else argc, tn = offs + 4, nil end if val == nil and mode > 1 then return context_iterate(ctx, argc, tn) end local dest = get_param_name(opts[offs + 2]) local tmp = tbl[dest] == nil if mode % 2 == 0 or (mode == 7 and tmp) then tbl[src] = nil end if tmp or mode < 4 then tbl[dest] = val end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|discarding|name|[how many]|pipe to library.discarding = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘discarding’: Missing parameter name to discard', 0) end local len = tonumber(opts[offs + 2]) if len == nil then ctx.params[get_param_name(opts[offs + 1])] = nil return context_iterate(ctx, offs + 2) end local key = tonumber(opts[offs + 1]) if key == nil or math.floor(key) ~= key then error(modulename .. ', ‘discarding’: A range was provided, but the initial parameter name is not an integer number', 0) end if len < 1 or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘discarding’: A range can only be an integer number greater than zero', 0) end for idx = key, key + len - 1 do ctx.params[idx] = nil end return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|excluding_non-numeric_names|pipe to library['excluding_non-numeric_names'] = function (ctx) local tmp = ctx.params for key, val in pairs(tmp) do if type(key) ~= 'number' then tmp[key] = nil end end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|excluding_numeric_names|pipe to library.excluding_numeric_names = function (ctx) local tmp = ctx.params for key, val in pairs(tmp) do if type(key) == 'number' then tmp[key] = nil end end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|with_name_matching|target 1|[plain flag 1]|[or]| -- [target 2]|[plain flag 2]|[or]|[...]|[target N]|[plain flag -- N]|pipe to library.with_name_matching = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local tmp, ptn local tbl, newparams, opts, offs = ctx.params, {}, ctx.pipe, ctx.fnpos local targets, nptns, argc, tn = load_pattern_args(opts, offs, 'with_name_matching') for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then tmp = ptn[1] if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tmp = tonumber(tmp) end newparams[tmp] = tbl[tmp] else for key, val in pairs(tbl) do if tostring(key):find(ptn[1], 1, ptn[2]) then newparams[key] = val end end end end ctx.params = newparams return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|with_name_not_matching|target 1|[plain flag 1]| -- [and]|[target 2]|[plain flag 2]|[and]|[...]|[target N]|[plain -- flag N]|pipe to library.with_name_not_matching = function (ctx) local tbl, opts, offs = ctx.params, ctx.pipe, ctx.fnpos local targets, nptns, argc, tn = load_pattern_args(opts, offs, 'with_name_not_matching') if nptns == 1 and targets[1][3] then local tmp = targets[1][1] if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tbl[tonumber(tmp)] = nil else tbl[tmp] = nil end return context_iterate(ctx, argc, tn) end local yesmatch, ptn for key in pairs(tbl) do yesmatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if tostring(key) ~= ptn[1] then yesmatch = false break end elseif not tostring(key):find(ptn[1], 1, ptn[2]) then yesmatch = false break end end if yesmatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|with_value_matching|target 1|[plain flag 1]|[or]| -- [target 2]|[plain flag 2]|[or]|[...]|[target N]|[plain flag -- N]|pipe to library.with_value_matching = function (ctx) local nomatch, ptn local tbl, opts, offs = ctx.params, ctx.pipe, ctx.fnpos local targets, nptns, argc, tn = load_pattern_args(opts, offs, 'with_value_matching') for key, val in pairs(tbl) do nomatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if val == ptn[1] then nomatch = false break end elseif val:find(ptn[1], 1, ptn[2]) then nomatch = false break end end if nomatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|with_value_not_matching|target 1|[plain flag 1]| -- [and]|[target 2]|[plain flag 2]|[and]|[...]|[target N]|[plain -- flag N]|pipe to library.with_value_not_matching = function (ctx) local yesmatch, ptn local tbl, opts, offs = ctx.params, ctx.pipe, ctx.fnpos local targets, nptns, argc, tn = load_pattern_args(opts, offs, 'with_value_not_matching') for key, val in pairs(tbl) do yesmatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if val ~= ptn[1] then yesmatch = false break end elseif not val:find(ptn[1], 1, ptn[2]) then yesmatch = false break end end if yesmatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|keeping_at_most|number of parameters to pick|pipe to library.keeping_at_most = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local len = tonumber(ctx.pipe[ctx.fnpos + 1]) if len == nil or len < 1 or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘keeping_at_most’: The number of parameters to keep must be an integer greater than zero', 0) end ctx.params = copy_table_maxn({}, ctx.params, len) return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end -- Syntax: #invoke:params|trimming_values|pipe to library.trimming_values = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:match'^%s*(.-)%s*$' end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_lowercase|pipe to library.mapping_to_lowercase = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:lower() end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_uppercase|pipe to library.mapping_to_uppercase = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:upper() end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_calling|template name|[call -- style]|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of additional -- parameters]|[parameter 1]|[parameter 2]|[...]|[parameter N]|pipe to library.mapping_by_calling = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_calling’: No template name was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg, tbl, mem = load_callback_opts(opts, offs + 1, mapping_styles.values_only, ctx.params) local model = { title = tname, args = margs } value_maps[looptype](tbl, margs, karg, varg, function () return ctx.frame:expandTemplate(model) end) for key, val in pairs(mem) do tbl[key] = val end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_invoking|module name|function name|[call -- style]|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.mapping_by_invoking = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local mname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if mname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: No module name was provided', 0) end local fname = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: No function name was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg, tbl, mem = load_callback_opts(opts, offs + 2, mapping_styles.values_only, ctx.params) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = margs } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end value_maps[looptype](tbl, margs, karg, varg, function () return tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) end) for key, val in pairs(mem) do tbl[key] = val end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_magic|parser function|[call -- style]|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.mapping_by_magic = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local magic = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if magic == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_magic’: No parser function was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg, tbl, mem = load_callback_opts(opts, offs + 1, mapping_styles.values_only, ctx.params) value_maps[looptype](tbl, margs, karg, varg, function () return ctx.frame:callParserFunction(magic, margs) end) for key, val in pairs(mem) do tbl[key] = val end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_replacing|target|replace|[count]|[plain -- flag]|pipe to library.mapping_by_replacing = function (ctx) local ptn, repl, nmax, flg, argc, die, tn = load_replace_args(ctx.pipe, ctx.fnpos, 'mapping_by_replacing') if die then return context_iterate(ctx, argc, tn) end local tbl = ctx.params if flg == 3 then for key, val in pairs(tbl) do if val == ptn then tbl[key] = repl end end else if flg == 2 then -- Copied from Module:String's `str._escapePattern()` ptn = ptn:gsub('[%(%)%.%%%+%-%*%?%[%^%$%]]', '%%%0') end for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:gsub(ptn, repl, nmax) end end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_mixing|mixing string|pipe to library.mapping_by_mixing = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_mixing’: No mixing string was provided', 0) end local tbl, mix = ctx.params, opts[offs + 1] if mix == '$#' then for key in pairs(tbl) do tbl[key] = tostring(key) end return context_iterate(ctx, offs + 2) end local skel, cnv, n_parts = parse_placeholder_string(mix) for key, val in pairs(tbl) do for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then cnv[idx] = val else cnv[idx] = tostring(key) end end tbl[key] = table.concat(cnv) end return context_iterate(ctx, offs + 2) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_lowercase|pipe to library.renaming_to_lowercase = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'string' then cache[key:lower()] = val else cache[key] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_uppercase|pipe to library.renaming_to_uppercase = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'string' then cache[key:upper()] = val else cache[key] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_sequence|[sort order]|pipe to library.renaming_to_sequence = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache, len local tbl = ctx.params local sortfn, argc, dosort, tn = load_sort_opt(ctx.pipe[ctx.fnpos + 1]) if dosort then local words, wl cache, words, len, wl = get_sorted_key_list(tbl, sortfn) for idx = 1, len do cache[idx] = tbl[cache[idx]] end for idx = 1, wl do cache[len + idx] = tbl[words[idx]] end else cache, len = {}, 1 for _, val in pairs(tbl) do cache[len], len = val, len + 1 end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_calling|template name|[call -- style]|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of additional -- parameters]|[parameter 1]|[parameter 2]|[...]|[parameter N]|pipe to library.renaming_by_calling = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_calling’: No template name was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg, tbl, mem = load_callback_opts(opts, offs + 1, mapping_styles.names_only, ctx.params) local model = { title = tname, args = rargs } map_names(tbl, rargs, karg, varg, looptype, function () return ctx.frame:expandTemplate(model) end) for key, val in pairs(mem) do tbl[key] = val end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_invoking|module name|function -- name|[call style]|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of -- additional arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument -- N]|pipe to library.renaming_by_invoking = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local mname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if mname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: No module name was provided', 0) end local fname = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: No function name was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg, tbl, mem = load_callback_opts(opts, offs + 2, mapping_styles.names_only, ctx.params) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = rargs } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end map_names(tbl, rargs, karg, varg, looptype, function () return tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) end) for key, val in pairs(mem) do tbl[key] = val end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_magic|parser function|[call -- style]|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.renaming_by_magic = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local magic = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if magic == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_magic’: No parser function was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg, tbl, mem = load_callback_opts(opts, offs + 1, mapping_styles.names_only, ctx.params) map_names(tbl, rargs, karg, varg, looptype, function () return ctx.frame:callParserFunction(magic, rargs) end) for key, val in pairs(mem) do tbl[key] = val end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_replacing|target|replace|[count]|[plain -- flag]|pipe to library.renaming_by_replacing = function (ctx) local ptn, repl, nmax, flg, argc, die, tn = load_replace_args(ctx.pipe, ctx.fnpos, 'renaming_by_replacing') if die then return context_iterate(ctx, argc, tn) end local tbl = ctx.params if flg == 3 then ptn = get_param_name(ptn) local val = tbl[ptn] if val ~= nil then tbl[ptn], tbl[get_param_name(repl)] = nil, val end else if flg == 2 then -- Copied from Module:String's `str._escapePattern()` ptn = ptn:gsub('[%(%)%.%%%+%-%*%?%[%^%$%]]', '%%%0') end local cache = {} for key, val in pairs(tbl) do steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, tostring(key):gsub(ptn, repl, nmax)) end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_mixing|mixing string|pipe to library.renaming_by_mixing = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local mix = ctx.pipe[ctx.fnpos + 1] if mix == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_mixing’: No mixing string was provided', 0) end local cache = {} mix = mix:match'^%s*(.-)%s*$' if mix == '$@' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[get_param_name(val)] = val end else local skel, canvas, n_parts = parse_placeholder_string(mix) for key, val in pairs(ctx.params) do for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then canvas[idx] = val else canvas[idx] = tostring(key) end end cache[get_param_name(table.concat(canvas))] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end -- Syntax: #invoke:params|grouping_by_calling|template -- name|[let/use]|[...]|[let/use]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.grouping_by_calling = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tmp, argc, tbl, mem = load_child_opts(opts, offs + 2, 0, ctx.params) local gargs = {} for key, val in pairs(tmp) do if type(key) == 'number' and key < 1 then gargs[key - 1] = val else gargs[key] = val end end tmp = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tmp == nil then error(modulename .. ', ‘grouping_by_calling’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tmp } local groups = make_groups(tbl) for gid, group in pairs(groups) do for key, val in pairs(gargs) do group[key] = val end group[0], model.args = gid, group groups[gid] = ctx.frame:expandTemplate(model) end for key, val in pairs(mem) do groups[key] = val end ctx.params = groups return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|parsing|string to parse|[trim flag]|[iteration -- delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter setter]|[...]|pipe to library.parsing = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘parsing’: No string to parse was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc, tn = load_parse_opts(opts, offs + 2, '|', '=') parse_parameter_string(ctx.params, opts[offs + 1], isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|reinterpreting|parameter to reinterpret|[trim -- flag]|[iteration delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter -- setter]|[...]|pipe to library.reinterpreting = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘reinterpreting’: No parameter to reinterpret was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc, tn = load_parse_opts(opts, offs + 2, '|', '=') local tbl, tmp = ctx.params, get_param_name(opts[offs + 1]) local str = tbl[tmp] if str ~= nil then tbl[tmp] = nil parse_parameter_string(tbl, str, isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) end return context_iterate(ctx, argc, tn) end -- Syntax: #invoke:params|evaluating|string to parse|[trim flag]|[iteration -- delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter setter]|[...]|pipe to library.evaluating = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘evaluating’: No string to parse was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, repos, tn = load_parse_opts(opts, offs + 2, '!', ':') if opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' == nil then remove_numeric_keys(opts, offs, repos - offs) return context_iterate(ctx, offs, tn) end local new_opts, cache = {}, {} parse_parameter_string(cache, opts[offs + 1], isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) local shift = #cache + offs - repos + 1 for key, val in pairs(opts) do if type(key) ~= 'number' or key < offs then new_opts[key] = val elseif key >= repos then new_opts[key + shift] = val end end for key, val in pairs(cache) do if type(key) ~= 'number' or key < 1 then new_opts[key] = val else new_opts[key + offs] = val end end ctx.pipe = new_opts return context_iterate(ctx, offs + 1) end -- Syntax: #invoke:params|mixing_names_and_values|mixing string|pipe to library.mixing_names_and_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘mixing_names_and_values’: No mixing string was provided for parameter names', 0) end if opts[offs + 2] == nil then error(modulename .. ', ‘mixing_names_and_values’: No mixing string was provided for parameter values', 0) end local tmp local cache, mix_k, mix_v = {}, opts[offs + 1]:match'^%s*(.-)%s*$', opts[offs + 2] if mix_k == '$@' and mix_v == '$@' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[get_param_name(val)] = val end elseif mix_k == '$@' and mix_v == '$#' then for key, val in pairs(ctx.params) do cache[get_param_name(val)] = tostring(key) end elseif mix_k == '$#' and mix_v == '$#' then for key in pairs(ctx.params) do cache[key] = tostring(key) end else local skel_k, cnv_k, n_parts_k = parse_placeholder_string(mix_k) local skel_v, cnv_v, n_parts_v = parse_placeholder_string(mix_v) for key, val in pairs(ctx.params) do tmp = tostring(key) for idx = 2, n_parts_k, 2 do if skel_k[idx] then cnv_k[idx] = val else cnv_k[idx] = tmp end end for idx = 2, n_parts_v, 2 do if skel_v[idx] then cnv_v[idx] = val else cnv_v[idx] = tmp end end cache[get_param_name(table.concat(cnv_k))] = table.concat(cnv_v) end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|combining|new parameter name|[sort -- order]|[with/without flushed glue]|setting directives|...|pipe to library.combining = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning return context_iterate(ctx, combine_parameters( ctx, function (key, val, kvs) return key .. kvs .. val end, 'combining' )) end -- Syntax: #invoke:params|combining_values|new parameter name|[sort -- order]|[with/without flushed glue]|setting directives|...|pipe to library.combining_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning return context_iterate(ctx, combine_parameters( ctx, function (key, val, kvs) return val end, 'combining_values' )) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_calling|template name|new parameter -- name|pipe to library.combining_by_calling = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tname == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_calling’: No template name was provided', 0) end if opts[offs + 2] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_calling’: No parameter name was provided', 0) end ctx.params = { [get_param_name(opts[offs + 2])] = ctx.frame:expandTemplate{ title = tname, args = ctx.params } } return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_invoking|module name|function name|new -- parameter name|pipe to library.combining_by_invoking = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local mname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if mname == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No module name was provided', 0) end local fname = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No function name was provided', 0) end if opts[offs + 3] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No parameter name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = ctx.params } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end ctx.params = { [get_param_name(opts[offs + 3])] = tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) } return context_iterate(ctx, offs + 4) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_magic|parser function|new parameter -- name|pipe to library.combining_by_magic = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local magic = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if magic == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_magic’: No parser function was provided', 0) end if opts[offs + 2] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_magic’: No parameter name was provided', 0) end ctx.params = { [get_param_name(opts[offs + 2])] = ctx.frame:callParserFunction(magic, ctx.params) } return context_iterate(ctx, offs + 3) end -- Syntax: #invoke:params|snapshotting|[maximum number]|pipe to library.snapshotting = function (ctx) return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + make_child(ctx, ctx.params, 'snapshotting')) end -- Syntax: #invoke:params|remembering|[maximum number]|pipe to library.remembering = function (ctx) return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + make_child(ctx, ctx.oparams, 'remembering')) end -- Syntax: #invoke:params|entering_substack|[new]|pipe to library.entering_substack = function (ctx) local tbl, opts, offs, ncurrparent = ctx.params, ctx.pipe, ctx.fnpos, ctx.n_parents + 1 local tn = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if ctx.parents == nil then ctx.parents = { tbl } else ctx.parents[ncurrparent] = tbl end ctx.n_parents = ncurrparent if tn == 'new' then ctx.params = {} return context_iterate(ctx, offs + 2) end local currsnap = ctx.n_children if currsnap > 0 then ctx.params, ctx.children[currsnap], ctx.n_children = ctx.children[currsnap], nil, currsnap - 1 else local newparams = {} for key, val in pairs(tbl) do newparams[key] = val end ctx.params = newparams end return context_iterate(ctx, offs + 1, tn) end -- Syntax: #invoke:params|pulling|parameter name|pipe to library.pulling = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘pulling’: No parameter to pull was provided', 0) end local tmp = ctx.n_parents local parent = tmp < 1 and ctx.oparams or ctx.parents[tmp] tmp = get_param_name(opts[offs + 1]) if parent[tmp] ~= nil then ctx.params[tmp] = parent[tmp] end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end -- Syntax: #invoke:params|recalling|parameter name|pipe to library.recalling = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘recalling’: No parameter to recall was provided', 0) end local arg = get_param_name(opts[offs + 1]) if ctx.oparams[arg] ~= nil then ctx.params[arg] = ctx.oparams[arg] end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end -- Syntax: #invoke:params|finding|parameter name|pipe to --[[ library.finding = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘finding’: No parameter to find was provided', 0) end local arg = get_param_name(opts[offs + 1]) local parent for idx = ctx.n_parents, 1, -1 do parent = ctx.parents[idx] if parent[arg] ~= nil then ctx.params[arg] = parent[arg] return context_iterate(ctx, offs + 2) end end if ctx.oparams[arg] ~= nil then ctx.params[arg] = ctx.oparams[arg] end return context_iterate(ctx, offs + 2) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|picking|number of parameters to pick|pipe to --[[ library.picking = function (ctx) local len = tonumber(ctx.pipe[ctx.fnpos + 1]) if len == nil or len < 1 or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘picking’: The number of parameters to pick must be an integer greater than zero', 0) end if ctx.n_parents < 1 then copy_table_maxn(ctx.params, ctx.oparams, len) else copy_table_maxn(ctx.params, ctx.parents[ctx.n_parents], len) end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 2) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|detaching_substack|pipe to library.detaching_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘detaching_substack’: No substacks have been created', 0) end local parent = ctx.parents[ncurrparent] for key in pairs(ctx.params) do parent[key] = nil end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|dropping_substack|pipe to library.dropping_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘dropping_substack’: No substacks have been created', 0) end ctx.params, ctx.parents[ncurrparent], ctx.n_parents = ctx.parents[ncurrparent], nil, ncurrparent - 1 return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|leaving_substack|pipe to library.leaving_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘leaving_substack’: No substacks have been created', 0) end local currsnap = ctx.n_children + 1 if ctx.children == nil then ctx.children = { ctx.params } else ctx.children[currsnap] = ctx.params end ctx.params, ctx.parents[ncurrparent], ctx.n_parents, ctx.n_children = ctx.parents[ncurrparent], nil, ncurrparent - 1, currsnap return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|merging_substack|pipe to library.merging_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘merging_substack’: No substack has been created', 0) end local parent, child = ctx.parents[ncurrparent], ctx.params ctx.params, ctx.parents[ncurrparent], ctx.n_parents = parent, nil, ncurrparent - 1 for key, val in pairs(child) do parent[key] = val end return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|flushing|pipe to library.flushing = function (ctx) if ctx.n_children < 1 then error(modulename .. ', ‘flushing’: There are no substacks to flush', 0) end local parent, currsnap = ctx.params, ctx.n_children for key, val in pairs(ctx.children[currsnap]) do parent[key] = val end ctx.children[currsnap], ctx.n_children = nil, currsnap - 1 return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end -- Syntax: #invoke:params|setting_by_flushing|pipe to library.setting_by_flushing = function (ctx) set_strings_from_substack(ctx, ctx, 'setting_by_flushing') return context_iterate(ctx, ctx.fnpos + 1) end --[[ Functions ]]-- ----------------------------- -- Syntax: #invoke:params|count library.count = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local retval = 0 for _ in ctx.iterfunc(ctx.params) do retval = retval + 1 end if ctx.subset == -1 then retval = retval - #ctx.params end ctx.text = retval return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_call|template name|[prepend 1]|[prepend 2]| -- [...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named item n=value -- n]|[...] library.concat_and_call = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_call’: No template name was provided', 0) end ctx.text = ctx.frame:expandTemplate{ title = tname, args = concat_params(ctx, offs + 1) } return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_invoke|module name|function name|[prepend -- 1]|[prepend 2]|[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named -- item n=value n]|[...] library.concat_and_invoke = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local mname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if mname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: No module name was provided', 0) end local fname = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: No function name was provided', 0) end local mfunc = require('Module:' .. mname)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end ctx.text = mfunc(ctx.frame:newChild{ title = 'Module:' .. mname, args = concat_params(ctx, offs + 2) }) return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_magic|parser function|[prepend 1]|[prepend -- 2]|[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named item n= -- value n]|[...] library.concat_and_magic = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local magic = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if magic == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_magic’: No parser function was provided', 0) end ctx.text = ctx.frame:callParserFunction(magic, concat_params(ctx, offs + 1)) return false end -- Syntax: #invoke:params|value_of|parameter name library.value_of = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos if opts[offs + 1] == nil then error(modulename .. ', ‘value_of’: No parameter name was provided', 0) end local val local key = opts[offs + 1]:match'^%s*(.-)%s*$' if key == '0' or key:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then key = tonumber(key) val = ctx.params[key] -- No worries: #ctx.params is unused when the modifier is in -- first position (and therefore `ctx.params` is a metatable) if val ~= nil and ( ctx.subset ~= -1 or key > #ctx.params or key < 1 ) and ( ctx.subset ~= 1 or (key <= #ctx.params and key > 0) ) then ctx.text = (ctx.header or '') .. val .. (ctx.footer or '') else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end else val = ctx.params[key] if ctx.subset ~= 1 and val ~= nil then ctx.text = (ctx.header or '') .. val .. (ctx.footer or '') else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end end return false end -- Syntax: #invoke:params|list library.list = function (ctx) local ret, nss, kvs, pps = {}, 0, ctx.pairsep or '', ctx.itersep or '' flush_params(ctx, function (key, val) ret[nss + 1], ret[nss + 2], ret[nss + 3], ret[nss + 4], nss = pps, key, kvs, val, nss + 4 end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 4) return false end -- Syntax: #invoke:params|list_values library.list_values = function (ctx) -- NOTE: `library.coins()` and `library.unique_coins()` rely on us local ret, nss, pps = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params(ctx, function (key, val) ret[nss + 1], ret[nss + 2], nss = pps, val, nss + 2 end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|list_maybe_with_names library.list_maybe_with_names = function (ctx) local ret, nss, kvs, pps = {}, 0, ctx.pairsep or '', ctx.itersep or '' mixed_flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1], ret[nss + 2], ret[nss + 3], ret[nss + 4], nss = pps, '', '', val, nss + 4 end, function (key, val) ret[nss + 1], ret[nss + 2], ret[nss + 3], ret[nss + 4], nss = pps, key, kvs, val, nss + 4 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 4) return false end -- Syntax: #invoke:params|for_each|wikitext library.for_each = function (ctx) local ret, nss, pps, txt = {}, 0, ctx.itersep or '', ctx.pipe[ctx.fnpos + 1] or '' local skel, cnv, n_parts = parse_placeholder_string(txt) flush_params(ctx, function (key, val) for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then cnv[idx] = val else cnv[idx] = tostring(key) end end ret[nss + 1], nss = pps, nss + 2 ret[nss] = table.concat(cnv) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each|template name|[append 1]|[append 2]| -- [...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tname == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each’: No template name was provided', 0) end local cargs = copy_table_reduced(opts, 1, offs - 1) local model, ret, nss, ccs = { title = tname, args = cargs }, {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params(ctx, function (key, val) cargs[1], cargs[2], ret[nss + 1], nss = key, val, ccs, nss + 2 ret[nss] = ctx.frame:expandTemplate(model) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|invoke_for_each|module name|module function|[append -- 1]|[append 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]| -- [named param n=value n]|[...] library.invoke_for_each = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local mname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if mname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: No module name was provided', 0) end local fname = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: No function name was provided', 0) end local iargs = copy_table_reduced(ctx.pipe, 1, offs) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = iargs } local mfunc, ret, nss, ccs = require(model.title)[fname], {}, 0, ctx.itersep or '' if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end flush_params(ctx, function (key, val) iargs[1], iargs[2], ret[nss + 1], nss = key, val, ccs, nss + 2 ret[nss] = mfunc(ctx.frame:newChild(model)) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|magic_for_each|parser function|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.magic_for_each = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local magic = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if magic == nil then error(modulename .. ', ‘magic_for_each’: No parser function was provided', 0) end local ret, nss, ccs, cargs = {}, 0, ctx.itersep or '', copy_table_reduced(opts, 1, offs - 1) flush_params(ctx, function (key, val) cargs[1], cargs[2], ret[nss + 1], nss = key, val, ccs, nss + 2 ret[nss] = ctx.frame:callParserFunction(magic, cargs) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each_value|template name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each_value = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tname == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each_value’: No template name was provided', 0) end local cargs = copy_table_reduced(ctx.pipe, 1, offs) local model = { title = tname, args = cargs } local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params(ctx, function (key, val) cargs[1], ret[nss + 1], nss = val, ccs, nss + 2 ret[nss] = ctx.frame:expandTemplate(model) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|invoke_for_each_value|module name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.invoke_for_each_value = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local mname = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if mname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: No module name was provided', 0) end local fname = opts[offs + 2] and opts[offs + 2]:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: No function name was provided', 0) end local iargs = copy_table_reduced(ctx.pipe, 1, offs + 1) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = iargs } local mfunc, ret, nss, ccs = require(model.title)[fname], {}, 0, ctx.itersep or '' if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end flush_params(ctx, function (key, val) iargs[1], ret[nss + 1], nss = val, ccs, nss + 2 ret[nss] = mfunc(ctx.frame:newChild(model)) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|magic_for_each_value|parser function|[append 1]| -- [append 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named -- param n=value n]|[...] library.magic_for_each_value = function (ctx) local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local magic = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if magic == nil then error(modulename .. ', ‘magic_for_each_value’: No parser function was provided', 0) end local cargs, ret, nss, ccs = copy_table_reduced(opts, 1, offs), {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params(ctx, function (key, val) cargs[1], ret[nss + 1], nss = val, ccs, nss + 2 ret[nss] = ctx.frame:callParserFunction(magic, cargs) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each_group|template name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each_group = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts, offs = ctx.pipe, ctx.fnpos local tmp = opts[offs + 1] and opts[offs + 1]:match'^%s*(.*%S)' if tmp == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each_group’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tmp } local bargs, ret, nss, ccs = {}, {}, 0, ctx.itersep or '' for key, val in pairs(opts) do if type(key) ~= 'number' then bargs[key] = val elseif key > offs then bargs[key - offs - 1] = val elseif key < 1 then bargs[key - 1] = val end end ctx.params = make_groups(ctx.params) flush_params(ctx, function (gid, group) for key, val in pairs(bargs) do group[key] = val end group[0], model.args, ret[nss + 1], nss = gid, group, ccs, nss + 2 ret[nss] = ctx.frame:expandTemplate(model) end) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end --[[ First-position-only modifiers ]]-- --------------------------------------- -- Syntax: #invoke:params|new|pipe to static_iface.new = function (child_frame) local ctx = context_new(child_frame, 'new') ctx.params = {} main_loop(ctx, context_iterate(ctx, 2)) return ctx.text end --[[ First-position-only functions ]]-- --------------------------------------- -- Syntax: #invoke:params|self static_iface.self = function (child_frame) return child_frame:getParent():getTitle() end --[[ Public metatable of functions ]]-- --------------------------------------- return setmetatable({}, { __index = function (_, query) local fname = query:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ': You must specify a function to call', 0) end local func = static_iface[fname] if func ~= nil then return func end func = library[fname] if func == nil then error(modulename .. ': The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end return function (child_frame) local ctx = context_new(child_frame, fname) ctx.params = copy_or_ref_table(ctx.oparams, refparams[fname]) main_loop(ctx, func) return ctx.text end end }) ed6uj3jkl9sb18ckis1vsieht07yb7c Seznam slovenskih rodoslovcev 0 590801 6771117 6687478 2026-10-27T16:13:45Z MaksiKavsek 244409 6771117 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rodoslovje|rodoslovcev]]''' vsebuje rodoslovcev (vključuje tudi nekatere zgodovinarje). {{CompactTOC2}} == A == * == B == *[[Nada Brezovar]] == C == * == Č == * [[Franc Čeh]] == D == * [[Jože Dežman]] * Leon Drame == E == *[[Rajko Eržen]] == F == * [[Robert Fonda]] == G == * [[Rok Gašperšič]] * [[Boris Golec]] * [[Tine Golež]] * [[Ema Goričan]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Igor Grdina]] == H == * [[Peter Hawlina]] * [[Uporabnik:Mhohkr1|Matej Hohkraut]] == I == * == J == * Franc Jamšek * [[Marcel Javornik]] * [[Andrej Juvan]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Vlasta Knapič]] * Anton Kos * [[Jožek Košir]] * [[Marko Kragelj]] * [[Tone Krampač]] == L == * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franci Lazarini]] == M == * [[Marjan Mali]] * [[Tino Mamić]] * [[Mojca Strmšek Mamić]] * [[Franc Merše]] * [[Peter Mikša]] == N == * == O == * [[Uroš Ocepek]] == P == * [[Srečko Pavličič]] * [[Anton Pavlovčič]] * [[Martin Prašnički]] * [[Miha Preinfalk]] * [[Tina Petek Steinbücher]] == R == * [[Karel Ravnikar]] * [[Andrej Reberc]] * [[Franc Retko]] * [[Peter Rojc]] * [[Mitja Rosina]] * [[Franci Rihtaršič]] == S == * [[Lidija Sambunjak]] * [[Jasmina Stanojević]] * [[Mojca Strmšek Mamić]] == Š == * [[Dragan Šanda]] * Franc Škarja * [[Jurij Šilc]] == T == * [[Vesna Tomc Lamut]] * [[Janez Toplišek]] * [[Matija Tuma]] == U == * == V == * [[Verena Valenčič]] == W == * == Z == * [[Oskar Zoran Zelič]] * [[Gregor Zupančič]] == Ž == * [[Stane Žele]] == Glej tudi == [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rodoslovci]] [[Kategorija:Rodoslovje]] fbhabvmip1n3t23cdotogvqzbctc2zv Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6771115 6770776 2026-10-27T16:01:51Z MaksiKavsek 244409 6771115 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} == Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku == Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda.''{{Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče.''{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} === Karantanija === [[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}} ==== Vprašanje ozemeljskega obsega ==== Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}} [[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}} ==== Etnična sestava ==== Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski in Štih ne izključujeta niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} === Karniola === Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} === Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze === P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} [[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]] Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, & Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &c. oder zum Croaten, Sclavoniern &c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &c. Illyrus, i, m. & Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, & adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum & præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}} {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&printsec=frontcover&hl=hr&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} *{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} jklxid2tbk9f9glb0tweg9qzv68yuc0 Mateja Pintar 0 594068 6771102 6755307 2026-10-27T15:33:43Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6771102 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Mateja Pintar | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | headercolor = | textcolor = <!-- Personal information --> | birth_name = <!-- if different than name --> | full_name = Mateja Pintar Pustovrh | nickname = | national_team = Slovenija | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = | education = | alma_mater = | occupation = prevajalka | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Slovenija | sport = [[namizni tenis]] | disability = paraliza spodnjega dela telesa | disability_class = 3 | weight_class = | weight_class_type = | rank = | former_partner = [[Andreja Dolinar]] | coach = | retired = 2017 | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highestranking = | pb = <!-- Medal record --> | show-medals = yes | medaltemplates = {{Medal|Sport|ženski [[para namizni tenis]]}} {{Medal|Country|{{SLO}}}} {{Medal|Competition|[[Paraolimpijske igre]]}} {{Medal|Gold|[[Poletne paraolimpijske igre 2004|Atene 2004]]|pos., 3. razred}} {{Medal|Bronze|[[Poletne paraolimpijske igre 2008|Peking 2008]]|pos., 3. razred}} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v para namiznem tenisu|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Bronze|Montreux 2006|pos., 3. razred}} {{Medal|Bronze|Gvangdžu 2010|dvo., 3. razred}} }} '''Mateja Pintar Pustovrh''', [[Slovenci|slovenska]] [[para namizna tenisačica]] in [[prevajalka]], * [[16. julij]] [[1985]]<ref>{{navedi splet |url=https://db.ipc-services.org/hira/results-books/open/book/41 |title=Athens 2004 Paralympic Games - Table Tennis - Official Results Book |website=ipc-services.org |publisher=[[International Paralympic Committee]] |date=19 September 2004 |access-date=2025-11-24 |archive-date=2024-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109104945/https://db.ipc-services.org/hira/results-books/open/book/41 |url-status=dead}}</ref>, [[Kranj]]. Pri 14. letih se je poškodovala ob padcu na družinskem izletu na [[Lubnik]], pri čemer je utrpela poškodbo več vretenc in hrbtenice. Po rehabilitaciji je začela igrati [[namizni tenis]].<ref name="cosmo">{{navedi novice |title="Kdo pravi, da ničesar ne morem?" |url=https://www.cosmopolitan.si/samo-zate/kdo-pravi-da-nicesar-ne-morem/ |accessdate=27 November 2017 |work=Cosmopolitan |date=25 August 2005 }}</ref> Trikrat je nastopila na poletnih [[paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]], leta [[Poletne paraolimpijske igre 2004|2004]] je v [[Atene|Atenah]] pod trenerstvom [[Gorazd Vecko|Gorazda Vecka]] osvojila zlato medaljo posamično, leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking]]u pa še bronasto.<ref>{{navedi splet |title=Mateja Pintar: 'Od nekdaj sem želela življenje športnice' |url=https://www.aktivni.si/ostali-sporti/mateja-pintar-od-nekdaj-sem-zelela-zivljenje-sportnice/ |publisher=Aktivni.si |accessdate=27 November 2017|date=24 September 2009}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v para namiznem tenisu|svetovnih prvenstvih]] je osvojila bronasti medalji posamično leta 2006 v [[Montreux]]u in v dvojicah z [[Andreja Dolinar|Andrejo Dolinar]] leta 2010 v [[Gvangdžu]]ju. Tekmovati je prenehala leta 2014, uradno pa je športno upokojitev napovedala leta 2017. Med tem je začela delati kot [[prevajalka]].<ref>{{navedi splet |title=Mateja Pintar končala športno pot |date=20 November 2015 |url=http://www.zsis.si/2015/11/20/mateja-pintar-koncala-sportno-pot/ |publisher=Zsis.si |accessdate=27 November 2017}}</ref> Leta 2005 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben tekmovalni dosežek v športu«, leta 2025 pa še [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2025-06-09-slavnostna-podelitev-bloudkovih-nagrad-pocastitev-vrhunskih-sportnih-dosezkov/ |title=Slavnostna podelitev Bloudkovih nagrad – počastitev vrhunskih športnih dosežkov |accessdate=2025-06-10 |date=2025-06-09 |work=gov.si }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175255670 Mateja Pintar: Nesreča ji je ponudila drugačno pot]. Nedeljski gost (11. oktober 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-namizni tenis}} {{DEFAULTSORT:Pintar, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski namizni tenisači]] [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih paraolimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih paraolimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Para namizni tenisači]] n5h8kf7p8vvdz2czj4i9h01docm37os Nacionalna nesnovna kulturna dediščina Indonezije 0 597412 6771089 6727293 2026-10-27T15:03:40Z Kontributor 2K 227204 file renamed 6771089 wikitext text/x-wiki '''Nacionalna nesnovna kulturna dediščina Indonezije''' je »živa kultura«, ki vsebuje filozofske elemente iz tradicij družbe in se še vedno prenaša iz roda v rod. Edi Sedyawati (v uvodu v seminar o nesnovni kulturni dediščini, 2002) je dodal, da je pomemben element v pojmu nesnovne kulturne dediščine narava kulture, ki je ni mogoče zadržati (abstraktna), kot so koncepti in tehnologija, njena narava pa lahko sčasoma mine in izgine, kot so jezik, glasba, ples, obredi in različna druga strukturirana vedenja. Kulturno dediščino si tako deli skupnost ali skupnosti in se razvija iz roda v rod, v toku tradicije. Ministrstvo za izobraževanje in kulturo Indonezije beleži in vzpostavlja seznam nesnovne kulturne dediščine. Do junija 2020 je bilo zabeleženih skupno 9770 kulturnih dediščin, od tega jih je bilo 1086 označenih.<ref name="Kemdikbud1">{{navedi splet|title=Statistik Kebudayaan 2020|url=http://publikasi.data.kemdikbud.go.id/uploadDir/isi_3C248342-65C0-4890-AD2A-7DFAEE1AB5AC_.pdf|url-status=live|access-date= 29 January 2022|website=|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506132431/http://publikasi.data.kemdikbud.go.id/uploadDir/isi_3C248342-65C0-4890-AD2A-7DFAEE1AB5AC_.pdf |archive-date=6 May 2021 }}</ref><ref name="Kemdikbud2">{{navedi splet|title=Statistik Kebudayaan 2021|url=http://publikasi.data.kemdikbud.go.id/uploadDir/isi_CC4179A6-B4FF-4E0C-809B-5CADD9132AB5_.pdf|url-status=live|access-date= 29 January 2022|website=|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211117075815/http://publikasi.data.kemdikbud.go.id/uploadDir/isi_CC4179A6-B4FF-4E0C-809B-5CADD9132AB5_.pdf |archive-date=17 November 2021 }}</ref> <gallery widths="225" heights="150" perrow="5"> Slika:Ramawijaya dan Shinta pada Sendratari Ramayana Prambanan.jpg|Rama in Šinta v baletni predstavi Wayang Wong iz Ramajane v bližini tempeljskega kompleksa Prambanan Slika: Gamelan-Yogyakarta.jpg|[[Gamelan]], tradicionalna indonezijska glasbila Slika:KUDA LUMPING.jpg|[[Kuda lumping]], eden od 3000 tradicionalnih indonezijskih plesov Slika:Melestarikan Songket Palembang.jpg|[[Tenun]], indonezijska tkalska umetnost (vključno z ulos, ikat, songket, tapis in drugimi) Slika:Barong, Batubulan Village, Bali 1601.jpg|[[Barong (mitologija)|Barong]], eno od tradicionalnih indonezijskih mitoloških bitij Slika:DSC 3646 wikimedia2020 deni dahniel Budaya Arak Bajamba Miangkabau.jpg|[[Palača Pagaruyung]]. Ta arhitektura je navdihnjena z obliko bivoljega roga Slika:Sego bancakan.jpg|[[Tumpeng]], nacionalna jed Indonezije </gallery> == Pravo == Pravna podlaga za dejavnosti evidentiranja, določanja in nominacije nesnovne kulturne dediščine je naslednja: #Zakon št. 28 iz leta 2014 o avtorskih pravicah (Državni list Republike Indonezije iz leta 2014, št. 266, Dodatek k Državnemu listu Republike Indonezije, št. 5599); #Predsedniška uredba Republike Indonezije št. 78 iz leta 2007 o ratifikaciji Konvencije Unesca o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 (Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine); #Predsedniška uredba št. 7 iz leta 2015 o izobraževalnih organizacijah in državnih ministrstvih; #Predsedniška uredba št. 14 iz leta 2015 o Ministrstvu za izobraževanje in kulturo; #Predsedniška uredba št. 121/P iz leta 2014 o ustanovitvi ministrstev in imenovanju ministrov delovnega kabineta za obdobje 2014–2019; #Odlok predsednika Republike Indonezije št. 42 iz leta 2002 o smernicah za izvrševanje državnega proračuna za prihodke in odhodke (Državni list Republike Indonezije iz leta 2002, št. 73, Dodatek k Državnemu listu Republike Indonezije št. 4212), kakor je bil nazadnje spremenjen s Predsedniškim odlokom št. 72 iz leta 2004 o spremembah sklepov predsednika št. 42 iz leta 2002 o smernicah za izvrševanje državnega proračuna za prihodke in odhodke (Državni list Republike Indonezije iz leta 2004, št. 92); #Uredba ministra za izobraževanje in kulturo št. 1 iz leta 2012 o organizaciji in delovnem postopku Ministrstva za izobraževanje in kulturo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo ministra za izobraževanje in kulturo št. 25 iz leta 2014 (Državni list Republike Indonezije iz leta 2014, št. 459); #Uredba ministra za izobraževanje in kulturo št. 106 iz leta 2013 o indonezijski nesnovni kulturni dediščini; == Ozadje == Glede na konvencijo UNESCO o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, imenovano nesnovna kulturna dediščina, razdeljeno na pet področij, pri čemer je vsako področje in njegova razlaga med drugim: === Uprizoritvene umetnosti === [[File:Tari Kebagh, 2017.jpg|thumb|Ples Kebagh, tradicionalni ples Južne Sumatre]] Uprizoritvene umetnosti sestavljajo: *Ples: vzorci gibanja (koncentrični, razpršeni); plesalec (spol), lokacija (palača, sveta zgradba, polje); spremljajoča glasba (gamelan / gambelan, gendrang, a cappella); kostumi (barve oblačil, dodatki, motivi oblačil); osvetlitev (blencong, bakla, oncor itd.); kompozicija (skupinska, individualna, mešana itd.); namen (sveti, profani); vrsta; in plesne oblike; *Zvočna umetnost: pevec, poezija, besedila pesmi, tonski sistem, instrumenti, lokacija, čas, oblačila, žanr (vrsta); *Glasbena umetnost: glasbila, vrste glasbe, tonski sistemi, cilji, igralci, pravila igranja glasbil, sestave (kombinacija vseh glasbenih komponent); *Gledališka umetnost: oder, izvajalci, igre, kostumi, čas, lokacija, glasbila, osvetlitev. === Tradicije in ustno izražanje === [[File:Tari Paraga.jpg|thumb|left|Paraga ali Maraga, bugiška in makasarska različica ''sepak rage'']] Kulturna dela, vključena v Tradicije in ustno izražanje, so: *Jezik: abeceda, narečje, slovnica, govorno dejanje, jezikovna raven *Starodavni rokopisi: v obliki knjig, kronik, napisanih na materialu (kamen, baker, palmov list, lubje-daluwang, bambus), pisav, arhivov (listina, kronike, spomin po bogoslužju, ROC-OV, KV), jezika in pisave, ki se ne uporablja več, in slik v rokopisu. Starodavni rokopisi so lahko v obliki knjig, pisem o sporazumu, družinskih pisem, osebnih pisem, svetih spisov, primbonov, zbirk pesmi *Tradicionalne igre in športi: funkcije (zabava in prostočasna uporaba, verske igre, fitnes); oblika igre (sparing in nesparing); vrsta igre (kot so: takraw-aga, zmaj, kajt); pravila igre (število igralcev, poteze, zmaga/poraza, vrstni red); značilnosti igralca (moški, ženska, majhen otrok, odrasel, star, mlad, poročen, še ne); oblačila med igro (sarong, naglavni trak); čas igre (popoldne, večer, noč, veliki dan, polna luna); materiali za igro (lončenina, bambus, les, listje); in lokacija igre (npr. na plaži, na polju, na odprtem dvorišču) *Pantun: vsebina pesmi, rime pesmi, izgovorjena slovnica, kdaj se bere, pravila branja, lokacija, kdo recitira, namen recitiranja v obliki gurindama, poezije, pesmi, poezije, pojiana (verske hvalnice), syi'irja (zlogovnih (verskih pesmi), hvalnic). *Ljudska zgodba: vsebina zgodbe, slovnica, morala in pomen zgodbe, vsebovane v obliki pravljic, mitov, legend, ljudske pripovedi, basni, epa; *Mantra (vpliv lokalne kulture): govorjeni jezik, kdaj se je bral, pravila za branje, lokacija, kdo se je bral, tabuji in predlogi, cilji; *Molitev (vpliv religije): govorjeni jezik, kdaj se je bral, pravila za branje, lokacija, kdo se je bral, tabuji in predlogi, cilji; *Ljudska pesem: igranje, kdaj, kdo (spol, sloj), lokacija, besedilo pesmi, spremljava in glasba a cappella, vrstni red predstavitve. taksu, bissu. === Skupnostni običaji, obredi in praznovanja === [[File:Warna warni Banten.jpg|thumb|260px|Bali je znan po svoji bogati in barviti kulturi, hindujskih festivalih in plesih.]] Skupnostni običaji, obredi in praznovanja, ki jih sestavljajo: *Tradicionalni obred: individualni življenjski cikel (rojstvo, iniciacija, poroka, smrt) in kolektivni življenjski cikel (čiščenje vasi, nyadran); namen (sveto, zavrženje); lokacija (gora, plaža/obala, reka, izvir); udeleženci (posamezniki, družine, skupnosti); čas (verski koledar, čas žetve, čas morja); pravila (omejitve in priporočila), vrstni red obreda (faze izvajanja slovesnih dejavnosti); popolnost (daritve, dodatki, oprema); *Običajno pravo: Vsebina (kdo izdaja, kdo je reguliran, kaj je regulirano, oblika pravil in sankcij adat) *Sistem družbene organizacije: vodstvo (adat, vas, religija, vlada); struktura (hierarhija); običajna pravila (omejitve in priporočila); Območje družbene organizacije (subak, banjar, wanua, banua) *Tradicionalni sistem sorodstva: Vrste sorodstva, hierarhija, odnosi med hierarhijami, pravila sorodstva *Tradicionalni gospodarski sistem: trg, ki temelji na trgu (funt, kliwon, legi, plača); trg, ki temelji na dnevih (nedelja, ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota); menjava (menjava ulova in pridelkov, najem hiš s kmetijskimi pridelki), pogajanje, način plačila (gotovina, obroki, dražba, dolžniško delo, posek); *Tradicionalni festival: destinacija (sveta, zavrnjena); lokacija (gora, plaža/obala, reka, izvir); udeleženci (posamezniki, družine, skupnosti); čas (verski koledar, čas žetve, čas morja); pravila (omejitve in priporočila), vrstni red festivala (faze izvajanja festivalskih dejavnosti); popolnost (ponudbe, dodatki, oprema), organizator/odbor; === Znanje in navade vedenja v zvezi z naravo in vesoljem === [[File:Kirab Pisungsung Jaladri.jpg|thumb|260px|Tradicionalna javanska procesija ''kirab'', ki prinaša podobo Dewi Sri iz riža]] Znanje in navade vedenja v zvezi z naravo in vesoljem, ki obsega: *Znanje o naravi (mikrokozmos, makrokozmos, prilagajanje, naravne procese); Kozmologija (astrologija; datum; navigacija); *Lokalna modrost: blaženje nesreč (zmanjšanje tveganja nesreč na podlagi kulture), ohranjanje okolja, harmonija življenja, strpnost; *Tradicionalna medicina: možnosti zdravljenja, tehnike zdravljenja, materiali za zdravljenje, zdravilci (sanro, zeliščarji, sekerei, suwanggi, belian, jasnovidci, orang pintar, zdravniki, sinshe); etiologija bolezni (dejavniki, ki povzročajo bolezen). === Tradicionalne obrtniške spretnosti in znanje === [[File:Tarian Telek.jpg|thumb|left|Umetnost ''Topeng'']] Tradicionalne obrtniške spretnosti in znanje, ki vključujejo: *Tradicionalna tehnologija (proizvodni proces, načrtovanje in gradnja, delovanje orodij, cilji, pomen tehnologije za okoliško skupnost) *Tradicionalna arhitektura (smernice za načrtovanje stavb, antropometrija - velikosti stavb glede na človeško telo - sežnji, palci, yelp, redki); antropomorfnost (gradnja oblik glede na človeško telo); gradnja na podlagi dekorativnih motivov; izdelovalec (pandrita lopi, pande); smer stavbe (kaja-kelod, luan-teben); delitev funkcij strani (jaba; jaba-sredina; jero); delitev funkcijskega prostora; stavbe so določene glede na status (jahe-julu). *Tradicionalna oblačila: (filozofija oblike, materiala, dekoracije, barve, vrste dodatkov); status uporabnika; čas in postopek uporabe; funkcija (sveta, profana); spol uporabnika *Tradicionalni dodatki: (filozofija oblike, materiala, dizajna, barve); status uporabnika; lokacija uporabe; spol uporabnika; čas in postopek uporabe; funkcija (sveta, profana); *Tradicionalne obrti: materiali (glina, les, tkanina, železo, kamen, ratan, palice, bambus); orodje; obrtniki (pande sikek, gozali); ročna dela (obrti, vezenje, pletenje, lončarstvo, tkanje); tehnike izdelave (pletenje, kovanje, tkanje, rezbarjenje, tkanje) [[File:Bamboofabric.png|thumb|260px|[[Songket]]]] *Tradicionalna kuhinja: recepti (randang, kaša tinutuan, topla, kornet); sestavine hrane (živalske, rastlinske); postopek (barapen - žgan kamen -, kuhano, fumigirano, fermentirano, kuhano s peskom, praženo, žgano, kuhano na pari, kuhanje na pari, zgorevanje z blatom); kuhar (moški ali ženska; star ali mlad), čas predstavitve (dopoldne, popoldne, večer, prehodna slovesnost, verska slovesnost, državna/kraljeva slovesnost), lokacija predstavitve (verski objekti, palače, sveta območja, vladne stavbe, gore, morje, gozd), postopki predstavitve (predjedi, osnovna hrana, sladice), destinacije (svete, profane), mediji za serviranje (školjke, ongke, lončena posoda, listi, kite, školjke, kovinske/medeninaste posode); pomen hrane (obnavljanje navdušenja, uspeha, čistosti), kuhinjski pripomočki (kuhanje na pari, ponev, štedilnik, žar, sutil, zajemalka, irus), kako jesti (z rokami ali z orodjem). *Prevozna sredstva: znanje o živalih, ki se lahko uporabljajo za prevoz (konji: imajo izvor - salasila konji -); znanje o izdelavi prevoznih sredstev (dokar, voz, kolika, pinisi, sope-sope, padewakang) *Tradicionalno orožje: filozofija izdelave orožja (legitimnost izvora); materiali (kovina, železo, les, usnje, bambus, ratan), funkcije in vloge (varnost, pridiganje, avtoriteta, nadnaravne moči, nadomeščanje moških identitet, simboli vojne, predaje, ponižanja); izdelovalci (mojstri, undagi, pande), uporabniki orožja, postopki uporabe (abstinenca/prepoved uporabe orožja in priporočila), čas (prazniki, verska praznovanja, ob nesreči - jamasan -), proizvodni proces (kovano, podelitev prestiža in warangana, podelitev warangke, izdelava gorvodnih/državnih orožij/čebeljih zadnjic, dopolnjevanje orožja (tokusi), okraski (kamni in rezbarije). == Unescova nesnovna kulturna dediščina Indonezije == Nekaj primerov je: <gallery widths="225" heights="150" perrow="5"> File:KERIS.jpg|Kris ali Keris<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Indonesian Kris |url=https://ich.unesco.org/en/RL/indonesian-kris-00112 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2008) File:Wayang Kulit Indonesia, Yogyakarta.jpg|Lutkovno gledališče Wayang<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Wayang puppet theatre |url=https://ich.unesco.org/en/RL/wayang-puppet-theatre-00063 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2008) File:Indonesian Batik Display.jpg|[[Batik]]<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Indonesian Batik |url=https://ich.unesco.org/en/RL/indonesian-batik-00170 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2009) File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Vrouw aan het werk in het batik-atelier Masina TMnr 20017982.jpg|Izobraževanje in usposabljanje na področju indonezijske batikove nesnovne kulturne dediščine za učence osnovnih, nižjih in višjih šol, poklicnih šol in politehnik v sodelovanju z Muzejem batika v Pekalonganu<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Education and training in Indonesian Batik intangible cultural heritage for elementary, junior, senior, vocational school and polytechnic students, in collaboration with the Batik Museum in Pekalongan |url=https://ich.unesco.org/en/BSP/education-and-training-in-indonesian-batik-intangible-cultural-heritage-for-elementary-junior-senior-vocational-school-and-polytechnic-students-in-collaboration-with-the-batik-museum-in-pekalongan-00318 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2009) File:Seren Taun 2012 Bogor A.jpg|[[Angklung]]<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Indonesian Angklung |url=https://ich.unesco.org/en/RL/indonesian-angklung-00393 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2010) File:Saman dance.jpg|Ples Saman<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Saman dance |url=https://ich.unesco.org/en/USL/saman-dance-00509 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2011) File:Membuat noken.jpg|Noken, večnamenska vozlana ali tkana torba, ročna obrt prebivalcev Papue<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Noken multifunctional knotted or woven bag, handcraft of the people of Papua |url=https://ich.unesco.org/en/USL/noken-multifunctional-knotted-or-woven-bag-handcraft-of-the-people-of-papua-00619 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2012) File:Pertunjukan Sendratari Ramayana.jpg|Trije žanri tradicionalnega plesa na Baliju<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Three genres of traditional dance in Bali |url=https://ich.unesco.org/en/RL/three-genres-of-traditional-dance-in-bali-00617 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2015) File:Melabuhnya Pinisi.jpg|Pinisi, umetnost gradnje čolnov v Južnem Sulaveziju<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Pinisi, art of boatbuilding in South Sulawesi |url=https://ich.unesco.org/en/RL/pinisi-art-of-boatbuilding-in-south-sulawesi-01197 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2017) File:RKM 2934-01.jpg|[[Pencak silat|Tradicije ''Pencak Silata''<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Traditions of Pencak Silat |url=https://ich.unesco.org/en/RL/traditions-of-pencak-silat-01391 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2019) File:Lestarikan budaya tari dan seni gamelan bali.jpg|''Gamelan''<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Gamelan |url=https://ich.unesco.org/en/RL/gamelan-01607 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2021) File:Jamu Gendong.JPG|Jamu wellness kultura<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Jamu wellness culture |url=https://ich.unesco.org/en/RL/jamu-wellness-culture-01972 |access-date=2024-10-01 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2023) File:Tarian Reog Ponorogo.jpg|Uprizoritvena umetnost ''Reog Ponorogo''<ref>{{navedi splet |title= Reog Ponorogo performing art |url= https://ich.unesco.org/en/USL/reog-ponorogo-performing-art-01969 |access-date=2024-12-04 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2024) File:Three Balinese girls wearing kebaya.jpg|''Kebaya'': znanje, veščine, tradicije in prakse<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Kebaya: knowledge, skills, traditions and practices |url=https://ich.unesco.org/en/RL/kebaya-knowledge-skills-traditions-and-practices-02090 |access-date=2024-12-18 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2024) File:Kolintang Ensemble.jpg|Kulturne prakse in izrazi, povezani z Balafonom in Kolintangom v Maliju, Burkini Faso, Slonokoščeni obali in Indoneziji<ref>{{navedi splet |title=UNESCO - Cultural practices and expressions linked to Balafon and Kolintang in Mali, Burkina Faso, Côte d'Ivoire and Indonesia |url=https://ich.unesco.org/en/RL/cultural-practices-and-expressions-linked-to-balafon-and-kolintang-in-mali-burkina-faso-cote-d-ivoire-and-indonesia-02131 |access-date=2024-12-18 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> (2024) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=https://warisanbudaya.kemdikbud.go.id/?penetapan&&list&limitto=1|title=Warisan Budaya Takbenda Indonesia|publisher=Direktorat Warisan dan Diplomasi Budaya Kementerian Pendidikan dan Kebudayaan Indonesia}} {{DEFAULTSORT:Culture Of Indonesia}} [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Indonezije]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]] digkobabrxl3c0lgo4ynwjfpbiv6hks Tempelj Avgusta in Rome 0 603235 6771181 6727837 2026-10-27T19:24:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771181 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Tempelj Avgusta in Rome | native_name = Augustus Tapınağı | native_name_lang = [[turščina]] | image = File:AugustusAnkara2.jpg | image_size = 250px | image_caption = | pushpin_relief = | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[Augusteum]] | architectural_style = [[rimska arhitektura]] | classification = | location = | address = | location_city = [[Ankara]] | location_country = [[Turčija]] | coordinates = {{coord|39|56|40|N|32|51|30|E}} | altitude = | current_tenants = | namesake = | completion_date = | affiliation = | height = | other_dimensions = | structural_system = | material = [[marmor]] | size = | floor_count = | floor_area = | grounds_area = | quantity_surveyor = | main_contractor = | known_for = | number_of_rooms = | embed = | embedded = | references = | footnotes = }} '''Tempelj Avgusta in Rome''' je ''avgusteum'' v okrožju Altındağ v [[Ankara|Ankari]]. Domneva se, da je bil zgrajen okoli leta 25–20 pr. n. št. Poleg tega, da je ena najpomembnejših ruševin iz rimskega obdobja v mestu, je znan tudi po ''Monumentum Ancyranum''. To je napis o delih [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]], ki je veljal za prvega rimskega cesarja. Gre za najpopolnejšo kopijo ''[[Res gestae divi Augusti]]'', ki se je ohranila do danes, čeprav je original v Rimu izginil.<ref name='gokdemir'/> == Lokacija == Tempelj stoji v okrožju Hacıbayram Mahallesi, na trgu med ulicama Şehit Keskin Sokak in Hacı Bayram Veli Caddesi, zahodno od ankarske grajske vzpetine. Na jugovzhodu leži majhen park Hacı Bayram Cami Park. Neposredno ob templju na severozahodu stoji [[mošeja Hacı Bayram]]. Približno 200 metrov zahodno, na trgu Hükümet Meydanı, stoji Julijanski steber. Približno 400 metrov severozahodno, zahodno od Çankırı Caddesi, ležijo ruševine Karakalovih term, kopališkega kompleksa iz 3./4. stoletja. Kompleks je bil verjetno povezan s tempeljskim območjem s stebriščem. == Zgodovina == [[File:Reconstruction and plan of the Temple of Augustus and Rome with the Res Gestae Divi Augusti ("Deeds of the Divine Augustus") inscribed on the walls of the cella, Ancyra, Ankara (Turkey) (25824330590).jpg|thumb|Rekonstrukcija in načrt Avgusteuma]] Zgodnejši frigijski tempelj iz 2. stoletja pr. n. št. na tem mestu je bil uničen.<ref name='gokdemir'/> Avgusteum je bil zgrajen med letoma 25 in 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva in ustanovitvi [[Galatija (rimska provinca)|province Galatija]] z ''Anciro'' kot upravnim središčem. Zahodnemu svetu ga je ponovno predstavil [[Antun Vrančić]], veleposlanik [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]], sultanu [[Sulejman Veličastni|Sulejmanu Veličastnemu]] (1555–1562) v Amaziji v Mali Aziji. Vrančić je najprej prebral napis in ugotovil njegov izvor na podlagi svojega branja [[Svetonij]]a. Ohranjene so le stranske stene in okrašen okvir vrat; položaje šestih stebrov je še vedno mogoče prepoznati.<ref name='gokdemir'>Ahmet Gökdemir, Can Demirel, Yavuz Yeğin, Zeynel Şimşek, "Ankara Temple (Monumentum Ancyranum/Temple of Augustus and Rome) restoration", ''Case Studies in Construction Materials'' '''2''':55-65 (June 2015) {{doi|10.1016/j.cscm.2015.02.002}} [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214509515000030 full text]</ref> === Zgodovina raziskav === Leta 1865 je nemški zgodovinar Theodor Mommsen raziskal ''Monumentum Ancyranum'' in objavil napis.<ref>Theodor Mommsen: ''Res gestae divi Augusti ex monumentis Ancyrano et Apolloniensi''. Weidmann, Berlin 1865 ([https://archive.org/details/resgestaediviau01augugoog#maincontent Digitalisat]).</ref> Svoje delo je utemeljil na kopiji, ki jo je leta 1554 izdelal Ogier Ghislain de Busbecq, odposlanec nemškega cesarja Ferdinanda I., ter na delu francoskega arheologa Georgesa Perrota iz 1860-ih. Na Mommsenov predlog je arheolog Carl Humann leta 1882 v imenu Kraljevih muzejev v Berlinu izdelal mavčne odlitke napisa.<ref>Friedrich Karl Dörner: ''Der Thron der Götter auf dem Nemrud Dağ'' 2. Auflage. Gustav Lübbe, Bergisch Gladbach 1987, ISBN 3-7857-0277-9, S.&nbsp;14.</ref> Tempeljsko stavbo sta najprej temeljito raziskala in delno izkopala Martin Schede in Daniel Krencker med letoma 1926 in 1928; rezultati so bili objavljeni leta 1936. Od leta 1936 do 1938 je tempelj raziskoval turški arheolog Hâmit Zübeyir Koşay. Od leta 1997 je Univerza v Trstu vključena v projekt Ancyra, kjer izvaja fotogrametrične meritve, nadaljnje raziskave in restavriranje spomenika. Sodeluje s turškim ministrstvom za kulturo in Muzejem anatolskih civilizacij. == Najdišče == Tempelj, zgrajen v [[korintski slog|korintskem slogu]], ima obliko psevdodiptera. Orientiran je proti severovzhodu in meri približno 36 × 55 metrov. Stal je na dva metra visokem podiju z osmimi stopnicami. Pred kratko stranjo je bilo osem stebrov, vzdolž dolge strani pa petnajst. Poleg tega so stali štirje stebri pred pronaosom (preddverjem) na jugozahodu in dva pred opistodomom (zadnjo dvorano). Iz pronaosa je okrašen [[portal]] vodil v celo (notranjo sobo), ki je bila en meter višja in do katere je bilo mogoče dostopati po štirih stopnicah. Ta soba brez oken, namenjena duhovnikom, je verjetno vsebovala kultni kip. Danes so ohranjene le stranske stene cele, dolge 32,5 metra in visoke skoraj 12 metrov. Latinsko različico napisa je mogoče prebrati na ohranjeni jugovzhodni notranji steni pronaosa, grška različica pa se nahaja na jugovzhodni zunanji steni cele. Črke dokumenta so bile prvotno pobarvane.<ref>[http://www.gisdevelopment.net/application/archaeology/general/archg0028.htm Ancyra project: The survey of the Augustus' temple in Ankara].</ref> == ''Monumentum Ancyranum'' == {{glavni|Res gestae divi Augusti}} Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil na obeh stenah znotraj pronaosa v latinščini (začenši na severni steni in končajoč na južni) vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' z grškim prevodom na zunanji steni [[cela|cele]]. Napisi so glavni ohranjeni vir besedila, saj je originalni napis na bronastih stebrih pred [[Avgustov mavzolej|Avgustovim mavzolejem]] v [[Rim]]u že zdavnaj izgubljen, dva druga ohranjena napisa besedila pa sta nepopolna.<ref>Diehl, editor of ''Res Gestae Divi Augusti'' in the Loeb Classical Library remarks that at the time the original document was copied on the walls of many of the temples of Augustus throughout the empire, but the inscriptions have not survived.</ref> Izrezke ''Monumentum Ancyrum'' je pridobila Cornellova ekspedicija v letih 1907–1908 in so bili osnova za epigrafske študije, vključno s študijo epigrafa Mariane McCaulley.<ref>{{navedi splet |title=Res Gestae Divi Augusti {{!}} Cornell Collections of Antiquities |url=https://antiquities.library.cornell.edu/squeezes/ras-gestae-divi-augusti |access-date=2019-01-10 |website=antiquities.library.cornell.edu |archive-url=https://web.archive.org/web/20150117181930/https://antiquities.library.cornell.edu/squeezes/ras-gestae-divi-augusti |archive-date=2015-01-17 |url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=McCaulley |first=Mariana |title=A collation of the Cornell squeeze of the Monumentum Ancyranum and a translation of the inscription |date=1912 |degree=A. M. |publisher=Cornell University |url=https://newcatalog.library.cornell.edu/catalog/7193878 |language=English}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Cornell Expedition {{!}} Cornell Collections of Antiquities |url=https://antiquities.library.cornell.edu/squeezes/cornell-expedition |access-date=2019-01-10 |website=antiquities.library.cornell.edu |archive-url=https://web.archive.org/web/20190110183539/https://antiquities.library.cornell.edu/squeezes/cornell-expedition |archive-date=2019-01-10 |url-status=dead}}</ref> {{Gallery |File: Monumentum Ancyranum Res Gestae Divi Augusti Part 1.jpg|Ilustracija 1. dela latinskega Res Gestae na severni steni pronaosa Augusteuma |File: Monumentum Ancyranum Res Gestae Divi Augusti Part 2.jpg|2. del Res Gestae v Monumentum Ancyranum na južni steni |File: Ankara vorhalle augustus-roma-tempel.jpg|Notranjost južne stene pronaosa |File: Turkey. Ankara. Temple of Augustus Caesar. Latin inscription closer up. LOC matpc.03372.jpg|Fotografija notranjosti severne stene |File: Turkey. Ankara. Temple of Augustus Caesar. Latin and Greek inscription closer up. LOC matpc.03374.jpg|Fotografija notranjosti južne stene |File: Hacıcı Bayram Veli Mosque and Tomb with the Augustus Temple.jpg|Sprednji pogled na cello (pogled proti severovzhodu). Latinski Res Gestae je na notranji strani sten pronaosa, grški prevod pa na zunanji strani južne stene |title=''Res gestae divi Augusti'' v Avgustovem templju in Rimu|class1=|alt1=|class2=|alt2=|class3=|alt3=|class4=|alt4=|class5=|alt5=|align=center}} == Kopije == Reprodukcija pronaosa v naravni velikosti, vključno z besedilom Listin, je bila postavljena v vrtovih [[Dioklecijanove terme|Dioklecijanovih term]] v Rimu za arheološko razstavo svetovne razstave v Rimu leta 1911. Po razstavi je bila shranjena, dokler ni bila leta 1937 razstavljena v Mostra Augustea della Romanità.<ref>Joshua Arthurs, ''Excavating Modernity: The Roman Past in Fascist Italy'', {{isbn|0801449987}}, 2012, p. 95-111</ref> Po drugi svetovni vojni je bila premeščena v sobo IX novega muzeja Museo della Civiltà Romana.<ref>[http://www.museociviltaromana.it/en/percorsi/percorsi_per_sale/sezioni_storiche/sala_ix_augusto "Room IX: Augustus", ''Museo della Civiltà Romana'']</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Daniel Krencker, Martin Schede: ''Der Tempel in Ankara.'' de Gruyter, Berlin 1936. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Temple of Roma and Augustus (Ankara)}} *[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Augustus/Res_Gestae/Introduction*.html Introduction to the Monumentum Ancyranum], from LacusCurtius *[https://www.manar-al-athar.ox.ac.uk/pages/search.php?search=%21collection3477 Manar al-Athar digital archive page for the subject] [[Kategorija:Ankara]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] 68m54rky9awxskhch4j6fyxbw1uwwz7 Šidzong 0 605140 6771353 6716353 2026-10-28T08:15:37Z Romanm 13 [[Šidzong (dinastija Tang)]] 6771353 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Šidzong (dinastija Tang)}} {{Infopolje Vladar | name = Šidzong <br/>{{nobold|遼世宗}} | birth_date = [[29. januar]] [[919]] | death_date = {{death date and age|951|10|7|919|1|29|df=y}} | burial_place = Mavzolej {{pk|Xianling}} (顯陵, skupaj s svojim očetom) | spouse = {{Unbulleted list|cesarica {{pk|Zhen}}|cesarica {{pk|Xiao}}}} | father = Jelu Bej | mother = cesarica vdova Šjao <!-- | era_name = Tianlu (天祿) | era_dates = 947–951 --> | image = | succession = Cesar [[dinastija Ljao|dinastije Ljao]] | reign = 16. maj 947 – 7. oktober 951 | predecessor = cesar [[Tajdzong]] | successor = cesar [[Mudzong]] | birth_name = Vuju (kitansko ime)<br>Jelu Ruan (sinizirano ime) <!-- | regnal_name = Emperor Tianshou (天授皇帝) | posthumous_name = Emperor Xiaohe Zhuangxian (孝和莊憲皇帝) | temple_name = Shizong (世宗) | full_name = Family name: [[Yelü|Yēlǜ]] (耶律)<br>Khitan given name: Wùyù (兀欲)<br>Sinicised given name: Ruǎn (阮) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese | t = 遼世宗 | s = 辽世宗 | p = Ljao Šidzong | altname = Vuju {{small|(kitansko ime)}} | c2 = 兀欲 | p2 = Vuju | altname3 = Jelu Ruan | c3 = 耶律阮 | p3 = Jelu Ruan }} '''Šidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 辽世宗, [[pinjin]]: Liáo Shìzōng), z osebnim imenom '''Vuju''', sinizirano '''Jelu Ruan''', je bil tretji cesar [[Kitani|kitanske]] [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[29. januar]] [[919]], † [[7. oktober]] [[951]]. Bil je sin Jelu Beja, najstarejšega sina cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]], ustanovitelja dinastije Ljao. Na cesarski prestol se je povzpel leta 947 po smrti svojega strica, cesarja [[Tajdzong]]a, ki ga je vzgajal v očetovi odsotnosti. ==Vzpon na prestol== Cesar Tajdzong je na poti domov s pohoda na Kitajsko leta 947 umrl. Jelu Ruan ga je na tem pohodu spremljal, kar mu je omogočilo, da je hitro pridobil podporo vojaških poveljnikov. Med vračanjem v prestolnico je njegova stara mati, cesarica vdova Jingtjan, nameravala na prestol pripeljati svojega tretjega sina Jelu Lihuja in poslala vojsko, da bi preprečila Jelu Ruanovo vrnitev. Kitanski plemiči so vedeli, da je Jelu Lihu popolnoma neprimeren za prestol in so tokrat cesarici odrekli poslušnost. Močna podpora, ki jo je cesarski dvor Ljaa nudil Jelu Ruanu, je preprečila državljansko vojno med Kitani. ==Vladanje== Cesar Šidzong je bil znan tako po svojih bojnih spretnostih kot po velikodušnosti, vendar svoje velikodušnost ni izkazal niti svoji stari materi niti stricu Jelu Lihuju, ki ju je poslal daleč iz prestolnice. Oba sta kmalu zatem umrla, Jelu Lihu v uporu, cesarica vdova Jingtjan pa zaradi starosti. Med svojim kratkim vladanjem je Šidzong uvedel več reform, ki so dinastijo Ljao usmerile v fevdalno družbo in utrdile moč centralne vlade. Njegovi veliki slabosti sta bili pijančevanje in lov. ==Smrt== Leta 951 je uspel razbiti kitajski pohod z juga, potem pa ga je konec leta ubil eden od njegovih častnikov. Šidzongov sin Jelu Šjan je bil takrat še mladoleten in v Ljau se je začel boj za oblast. == Družina== Cesar Šidzong je imel štiri žene. * Cesarico iz klana Džen, nekdanjo dvorno damo iz Kasnejšega Tanga, s katero je imel sina. * Cesarico {{pk|Huaijie|pokaži_pinjin=1}} iz klana Šjao z osebnim imenom {{pk|Sagezhi |pokaži_pinjin=1}}, s katero je imel dva sinova in dve hčerki. * Soprogo {{pk|Chuoli |pokaži_pinjin=1}}, s katero ni imel otrok. * Soprogo Puge, s katero ni imel otrok. ==Vir== {{refbegin|2}} *{{cite book|title=Imperial China: 900-1800|url=https://archive.org/details/imperialchina9000000mote|author=F.W. Mote|author-link=|year=1999|publisher=Harvard University Press|pages=[https://archive.org/details/imperialchina9000000mote/page/52 52]–53, 67|isbn=0-674-01212-7}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] |29. januar|919|7. oktober|951||}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Tajdzong]]|rows=3}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Ljao |years=947–951}} {{S-aft|after=[[Mudzong]]}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> <small>(Regija Kajfeng)</small> |years=947}} {{s-aft|after=Li Congji}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> <small>(severni osrednji del)</small> |years=947}} {{s-aft|after={{pk|Liu Zhiyuan|pokaži_pinjin=1}} <br> iz Kasnejšega Hana}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 919]] [[Kategorija:Umrli leta 951]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] d2muhd4hpeb78kgr9stnswbrla6o8i2 Italica 0 607650 6771092 6740848 2026-10-27T15:09:14Z Ljuba24b 92351 /* Galerija */ prevod 6771092 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site |name = Italica |native_name = Itálica |native_name_lang = španščina |other_name = |image = |caption = |locmapin = Španija |coordinates = {{coord|37|26|38|N|6|02|48|W|display=inline,title}} |location = Santiponce (Sevilla), Španija |region = [[Hispania Baetica]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = 206 pr. n. št. |abandoned = |epochs = |cultures = [[Antični Rim]] |dependency_of = |occupants = |events = |excavations = |archaeologists = |condition = Ruševine |owner = |management = |public_access = |website = |notes = |designation1 = Spain |designation1_type = Nepremičnina |designation1_criteria = Arheološko najdišče |designation1_date = 13. december 1912 |designation1_number = RI-55-0000002 }} '''Italica''' ({{langx|es|Itálica}}) je bilo starodavno rimsko mesto v [[Hispanija|Hispaniji]]; leži blizu mesta Santiponce v provinci Sevilla v [[Španija|Španiji]]. Leta 206 pr. n. št. ga je ustanovil rimski general [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipion Afričan]] kot kolonijo za svoje italske veterane in po njih poimenoval.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref> Italica je kasneje rasla in privabljala nove priseljence z italijanskega polotoka ter otroke rimskih vojakov in domačinke.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ocgpAQAAMAAJ&q=italica+206+BC|title=Aspects of the Roman Experience in Iberia, 206-100 B.C.|first=Robert C.|last=Knapp|date=Nov 26, 1977|publisher=Universidad, D.L.|isbn=9788460008149 |accessdate=Nov 26, 2022|via=Google Books}}</ref> Med italskimi naseljenci sta bili veja gensa Ulpia iz umbrijskega mesta Tuder in veja gensa Aelia iz mesta Hadria, bodisi soustanovitelji mesta bodisi kasnejši priseljenci, ki so prispeli v neznanem času; Ulpi Traiani in Aelii Hadriani so bili potomci rimskih cesarjev [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, oba rojena v Italici.<ref>Bennett, Julian (2001). ''Trajan. Optimus Princeps''. Bloomington: Indiana University Press. P. 1-3. {{ISBN|0-253-21435-1}}</ref><ref>To je akademsko soglasje in tradicionalno stališče, ki ga zastopa večina zgodovinarjev, kot sta Julian Bennet in Anthony R. Birley. Po drugi strani pa španska zgodovinarka Alicia M. Canto od leta 2003 trdi, da so bili »Trahijci«, družina, za katero se običajno domneva, da je umbrijska in je postala sorodna Ulpijem, prvotna očetova družina Trajana in pomembna lokalna avtohtona družina, ne pa italski priseljenci. (''cf. [https://www.academia.edu/1082682/Las_ra%C3%ADces_b%C3%A9ticas_de_Trajano_los_Traii_de_la_It%C3%A1lica_turdetana_y_otras_novedades_sobre_su_familia_texto_ Las raíces béticas de Trajano: los 'Traii' de la Itálica turdetana, y otras novedades sobre su familia]''). This position, however, departs from the dominant view in academia.</ref> Po mnenju nekaterih avtorjev je bila Italica tudi rojstni kraj [[Teodozij I.|Teodozija]].<ref>Po mnenju Hidacija in Zosima se je Teodozij rodil v "Kauki v Galeciji" (današnja Koka, Segovija, Španija), medtem ko Marcelin Komes in Jordanes njegov rojstni dan postavljata v Italiko (blizu Santiponce) v [[Betika|Betiki]], enako kot cesarja [[Trajan]] in [[Hadrijan]]. Avrelij Viktor, Temistij, Pakat Drepanij in Klavdijan, čeprav Italike ne omenjajo izrecno, prav tako navajajo, da je imel Teododij iste korenine kot Trajan. To nedoslednost med starodavnimi avtorji so sodobni učenjaki pojasnili na različne načine, pri čemer so jo pripisali tudi napakam ali interpolacijam. Tisti, ki dajejo prednost Kavku kot dejanskemu rojstnemu kraju, trdijo tudi, da je Italika poznejši izum, namenjen prav povezavi Teodozija s Trajanom. Martin Almagro Gorbea, čeprav prav tako daje prednost Kavku pred Italiko, trdi, da so sodobni zgodovinarji glede tega vprašanja razdeljeni.</ref><ref>''El Disco de Teodosio'', Martin Almagro Gorbea, 2000</ref><ref>Alicia M. Canto [https://www.academia.edu/1075565/Sobre_el_origen_b%C3%A9tico_de_Teodosio_I_el_Grande_y_su_improbable_nacimiento_en_Cauca_de_Gallaecia "Sobre el origen bético de Teodosio I el Grande, y su improbable nacimiento en ''Cauca'' de ''Gallaecia''"], ''Latomus. Revue d'Études Latines'' 65.2, 2006,388-421. [https://www.academia.edu/1082511/It%C3%A1lica_sedes_natalis_de_Adriano._31_textos_hist%C3%B3ricos_y_argumentos_para_una_secular_pol%C3%A9mica_2004_ "Itálica, ''sedes natalis'' de Adriano. 31 textos históricos y argumentos para una secular polémica"], ''Athenaeum. Studi di letteratura e Storia dell'Antichità'' 92.2, 2004, 367–408. {{In lang|es}}</ref> [[File:Italica schema.png|thumb|upright=1.2|Karta najdišča]] == Zgodovina == === Ustanovitev === {{quote|Od tega časa, malo pred 144. olimpijado [206 pr. n. št.], so Rimljani začeli vsako leto pošiljati pretorje v Španijo osvojenim narodom kot guvernerje ali nadzornike, da bi ohranjali mir. Scipion jim je pustil majhno vojsko, primerno za vzpostavitev miru, svoje bolne in ranjene vojake pa je naselil v mestu, ki ga je po Italiji poimenoval Italica: to je bil rojstni kraj Trajana in Hadrijana, ki sta kasneje postala rimska cesarja.| —Apijan, Iberske vojne, knjiga VII, poglavje 38}} Italika je bila prvo rimsko naselje v Španiji. Leta 206 pr. n. št. jo je ustanovil Publij Kornelij Scipion med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] blizu domačega iberskega mesta Turdetanov (ki sega vsaj v 4. stoletje pr. n. št.) kot naselje za svoje italske veterane, mešanico socijev in rimskih državljanov, zato so jo po njenih prebivalcih poimenovali Italica.<ref>''Roman-Italic migration in Spain'', in ''The origins of the Social War'', [[Emilio Gabba]]</ref> Bližnje rimsko mesto ''Hispalis'' ([[Sevilla]]) je bilo in bo ostalo večje mesto, vendar je pomen Italice izhajal iz njenega slavnega izvora in dejstva, da je bila dovolj blizu [[Guadalquivir]]ja, da je lahko nadzorovala območje.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0KwVDAAAQBAJ&q=Italica+first+roman+city+outside+of+Italy&pg=PA689|title = Hannibal's War: Books 21-30|isbn = 978-0-19-955597-0|author1 = Livy|date = 25 June 2009| publisher=Oxford University Press }}</ref> [[File:Antigua Ciudad de Itálica, estatua.jpg|thumb|left|Trajanov kip]] ''Vetus urbs'' (prvotno ali 'staro' mesto) se je razvilo v uspešno mesto, zgrajeno po [[Hipodamov načrt|hipodamskem uličnem načrtu]]<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1159122/Die_vetus_urbs_von_Italica_Probleme_ihrer_Gr%C3%BCndung_und_ihrer_Anlage_1985_ "Die 'vetus urbs' von Italica: Probleme ihrer Gründung und ihrer Anlage"], ''Madrider Mitteilungen'' 26, 1985, 137-148 (spec. fig. 1).</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|title=City of Italica {{!}} Roman architecture|website=www.spanisharts.com|accessdate=Nov 26, 2022|archive-date=September 26, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926113030/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|url-status=usurped}}</ref> z javnimi stavbami in [[forum]]om v središču, povezanim z živahnim rečnim pristaniščem. Italica je cvetela zlasti pod Hadrijanovim pokroviteljstvom, tako kot mnoga druga mesta v cesarstvu pod njegovim vplivom v tem času, vendar je bila še posebej priljubljena kot njegov rojstni kraj. Mesto je razširil proti severu kot ''nova urbs'' (novo mesto) in ga na njegovo zahtevo povzdignil v status kolonije kot ''Colonia Aelia Augusta Italica'', čeprav je Hadrijan izrazil presenečenje, saj je že uživala pravice ''[[municipij]]a''.<ref>Aulus Gellius (''Noct. Attic''. XVI, 13, 4)</ref> Dodal je tudi templje, vključno z ogromnim in edinstvenim Traianeumom v središču mesta, v čast svojemu predhodniku in posvojenemu očetu, ter obnovil javne stavbe. Italica je začela propadati že v 3. stoletju, ko je premik struge reke Guadalquivir pustil njeno rečno pristanišče visoko in suho, medtem ko je v bližini še naprej rasel Hispalis. Premik reke je bil verjetno posledica zamuljenja, razširjenega problema v antiki, ki je sledil odstranitvi gozdne odeje. === Pozna antika === Mesto je bilo morda rojstni kraj cesarja Teodozija I.<ref>Marcellinus: ''Chronicon Marcellini comitis'', ''ad ann.''. 379 A.D.: ''Theodosius Hispanus Italicae divi Traiani civitatis a Gratiano Augusto apud Sirmium... imperator creatus est''..."</ref> in njegovega najstarejšega sina Arkadija (rojenega v Španiji leta 377 n. št., med očetovim izgnanstvom).<ref>''Cf''. A.M. Canto, ''op.cit'' 2006, 413, nr. 6 and pp. 398, 405, 409 and 415.</ref> Italica je bila v pozni antiki dovolj pomembna, da je imela svojega škofa, v vizigotski dobi pa je imela garnizijo. Obzidje je leta 583 n. št. obnovil Leovigildo med svojimi boji proti Hermenegildu.<ref>John of Biclaro, Chronicles</ref> == Ponovno odkritje in izkopavanja == V zadnjih stoletjih so ruševine postale predmet obiskov, občudovanja in obupa številnih tujih popotnikov, ki so pisali o svojih vtisih in jih včasih tudi ilustrirali. Vendar ugled, zgodovina in slava Italice niso bili dovolj, da bi jo rešili pred nenehnim plenjenjem in stalnim kamnolomom materialov od antike do sodobnosti. Leta 1740 je mesto Sevilla odredilo rušenje obzidja amfiteatra, da bi zgradili jez na Guadalquivirju, leta 1796 pa je bil ''vetus urbs'' uporabljen za gradnjo novega Camina Real v [[Extremadura|Extremaduri]]. Prvi zakon o zaščiti območja je začel veljati leta 1810 pod [[Napoleon]]ovo okupacijo, s čimer je bilo ponovno uvedeno njegovo staro ime Italica in dodeljen letni proračun za redna izkopavanja. Eden prvih izkopavalcev je bil britanski trgovec s tekstilom in prebivalec Seville Nathan Wetherell, ki je v 1820-ih v bližini Italice odkril skoraj deset rimskih napisov, ki so bili kasneje podarjeni [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]].<ref>{{Cite web|url=https://www.britishmuseum.org/collection|title=Collection|website=The British Museum|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref><ref>For the study of the inscriptions ''cf''. Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/30192780/Epigrafia_Romana_de_Italica_ERIt_texto_completo_1983-1985_ ''Epigrafía romana de Itálica''], Madrid, Complutense University, 1985, nr. 39, 71, 82, 86, 106, 115, 132, 150, 152 and 154.</ref> Redna izkopavanja pa so se začela šele v letih 1839–1840.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075541/Ivo_de_la_Cortina_y_su_obra_Antig%C3%BCedades_de_It%C3%A1lica_1840_Una_revista_arqueol%C3%B3gica_malograda "Ivo de la Cortina y su obra "Antigüedades de Itálica" (1840): Una revista arqueológica malograda"], ''Cuadernos de Prehistoria y Arqueología de la Universidad Autónoma de Madrid'' 26, 2001, págs. 158-165.</ref> Ko so se izkopavanja proti koncu 19. stoletja okrepila, je nekaj mozaičnih tal pridobila grofica Lebrijska. Ohranjeni so v palači, ki jo je grofica zgradila v ta namen, Palači grofice Lebrijske. Arheolog, ki je takrat odgovoren za izkopavanja, Rodrigo Amador de los Ríos, je poskušal razveljaviti to, kar je imel za rop in ne za konservacijo s strani grofice, vendar se ni strinjala z njegovimi pritožbami. Z kraljevim odlokom iz leta 1912 je bila Italica razglašena za narodni spomenik, vendar sta bila šele leta 2001 jasno določena arheološko najdišče Italica in območja varstva. == Najdišče [[File:The Hadrianic Baths, Italica, Spain (31300720041).jpg|thumb|Glavne terme v Italici: Hadrijanove terme]] [[File:Anfiteatro de Itálica (49561257668).jpg|thumb|Rimski amfiteater v Italici]] [[File:View on Italica, Santiponce Andalucia Spain.JPG|thumb|Mozaiki v Italici]] Ker nobeno sodobno mesto ni prekrilo številnih stavb v Italici iz obdobja ''nova urbs'', je rezultat nenavadno dobro ohranjeno rimsko mesto s tlakovanimi rimskimi ulicami in mozaičnimi tlemi, ki so še vedno na mestu. Številne bogate najdbe si lahko ogleda tudi v Arheološkem muzeju v Sevilli, kjer je znameniti marmorni kip Trajana.<ref>{{Cite web|url=https://www.museosdeandalucia.es/web/museoarqueologicodesevilla|title=Inicio - Museo arqueológico de Sevilla|website=www.museosdeandalucia.es|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> Arheološko najdišče Italica obsega predvsem ''nova urbs'' s številnimi lepimi stavbami iz Hadrijanovega obdobja. Prvotni ''vetus urbs'' (staro mestno jedro) leži pod sedanjim mestom Santiponce. Obsežna izkopavanja in obnova najdišča so bila opravljena nedavno in se nadaljujejo. Majhne terme in gledališče so med najstarejšimi vidnimi ostanki, oba zgrajena pred Hadrijanom. Amfiteater v Italici je bil takrat tretji največji v rimskem cesarstvu, nekoliko večji od amfiteatra v Toursu v Franciji. Sprejel je 25.000 gledalcev, kar je približno polovico manj kot Kolosej v Rimu. Velikost je presenetljiva, saj naj bi bilo takrat prebivalstvo mesta le 8000 in kaže, da je lokalna elita s pomočjo iger in gledaliških predstav, ki so jih financirali kot magistrati in javni uradniki, izkazovala status, ki se je razširil daleč preko same Italike. Iz istega obdobja izvira elitna četrt z več lepimi (in dragimi) hišami, okrašenimi s čudovitimi mozaiki, ki so vidne še danes, zlasti: *Hiša Eksedre *Hiša Neptunov mozaik *Hiša ptic mozaik *Hiša planetarija mozaik *Hiša Hilas *Hiša rodoskega dvorišča. === Traianeum === Traianeum je bil velik, impozanten tempelj v čast cesarja Trajana, ki ga je zgradil njegov posvojeni sin in naslednik Hadrijan. Zaseda osrednjo dvojno [[insula|insulo]] na najvišji točki ''nova urbs''. Meri 108 x 80 m in ga obdaja velik trg s [[portik]]om, okoli katerega se izmenjujejo pravokotne in polkrožne [[eksedra|eksedre]], v katerih so skulpture. Tempeljsko območje je bilo okrašeno z več kot sto stebri dragega marmorja Cipollino iz Evbeje in različnimi fontanami.<ref>P. León, ''Traianeum de Itálica'', Sevilla, 1988.</ref> === Akvadukt === [[File:Aqueduct plan.jpg|thumb|upright=1.10|Trasa akvadukta]] Akvadukt,<ref>{{Cite web|url=http://www.romanaqueducts.info/aquasite/italica/|title=Roman aqueducts: Italica (country)|website=www.romanaqueducts.info|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> dolg 37 km, je bil prvič zgrajen v 1. stoletju našega štetja in podaljšan pod Hadrijanom, da bi dodal oddaljenejši vir za oskrbo razširjenega mesta.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075561/El_acueducto_romano_de_It%C3%A1lica "El acueducto romano de Itálica"], ''Madrider Mitteilungen'' 20, 1979, 282-337. [https://www.traianvs.net/italica/index.php There is a more complete 2002 digital version].</ref> Napajal je ogromno cisterno na robu mesta, ki je ostala nedotaknjena.<ref>M. Pellicer, "Excavaciones en Italica (1978-79). Muralla, cloacas y cisterna", ''Itálica, Santiponce (Sevilla)'', E.A.E. nr. 121, Madrid, 205-224: [https://www.traianvs.net/italica_imgs/italica49.html The reconstruction]</ref> Nekateri stebri lokov so še vedno vidni v bližini mesta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150px"> File:House of the Planetarium, Italica, Hispania Baetica, Spain (31295879142).jpg|Planetarium File:Mosaics in Casa de Planetarium Italica Santiponce Andalucia Spain.JPG|Podrobnost mozaičnih tal v Hiši planetarija File:Ancient Roman theatre in Itálica 02.jpg|Staro rimsko gledališče File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 46.JPG|Podrobnost rimskega gledališča File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 01.JPG|Panorama rimskega gledališča File:The House of the Birds, Italica, Spain (31379398426).jpg|Hiša ptic, Italica, Španija File:The House of the Birds, Italica, Spain (31046104200).jpg|Hiša ptic, Italica, Španija File:The Cardo Maximus, Italica, Spain (31270760842).jpg|Cardo Maximus File:Conjunto Arqueológico de Itálica (32803870702).jpg|Rimski stebri File:Opus sectile, Itálica.jpg|Mozaik v eksedri File:Busto de Adriano 01.jpg|Hadrijanovo poprsje, Arheološki muzej Italica File:Anfiteatro de las ruinas romanas de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 15.jpg|Vestigia pedis File:Medea (Eurípides).jpg|Drama ''Medeja'', uprizorjena v rimskem gledališču v Italici </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.juntadeandalucia.es/cultura/museos/CAI/?lng=en Italica homepage] from the Andalusian Council * [https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html Historical overview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121229041856/https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html |date=2012-12-29 }} from Livius.org * [https://exprilo.com/tour/seville-italica-tour/ Italica City Ruins details] Exprilo [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Leto 206 pr. n. št.]] [[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] 95gwharmk26invokvhflf0fbsmmsp2h 6771093 6771092 2026-10-27T15:10:09Z Ljuba24b 92351 /* Ponovno odkritje in izkopavanja */ 6771093 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site |name = Italica |native_name = Itálica |native_name_lang = španščina |other_name = |image = |caption = |locmapin = Španija |coordinates = {{coord|37|26|38|N|6|02|48|W|display=inline,title}} |location = Santiponce (Sevilla), Španija |region = [[Hispania Baetica]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = 206 pr. n. št. |abandoned = |epochs = |cultures = [[Antični Rim]] |dependency_of = |occupants = |events = |excavations = |archaeologists = |condition = Ruševine |owner = |management = |public_access = |website = |notes = |designation1 = Spain |designation1_type = Nepremičnina |designation1_criteria = Arheološko najdišče |designation1_date = 13. december 1912 |designation1_number = RI-55-0000002 }} '''Italica''' ({{langx|es|Itálica}}) je bilo starodavno rimsko mesto v [[Hispanija|Hispaniji]]; leži blizu mesta Santiponce v provinci Sevilla v [[Španija|Španiji]]. Leta 206 pr. n. št. ga je ustanovil rimski general [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipion Afričan]] kot kolonijo za svoje italske veterane in po njih poimenoval.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref> Italica je kasneje rasla in privabljala nove priseljence z italijanskega polotoka ter otroke rimskih vojakov in domačinke.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ocgpAQAAMAAJ&q=italica+206+BC|title=Aspects of the Roman Experience in Iberia, 206-100 B.C.|first=Robert C.|last=Knapp|date=Nov 26, 1977|publisher=Universidad, D.L.|isbn=9788460008149 |accessdate=Nov 26, 2022|via=Google Books}}</ref> Med italskimi naseljenci sta bili veja gensa Ulpia iz umbrijskega mesta Tuder in veja gensa Aelia iz mesta Hadria, bodisi soustanovitelji mesta bodisi kasnejši priseljenci, ki so prispeli v neznanem času; Ulpi Traiani in Aelii Hadriani so bili potomci rimskih cesarjev [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, oba rojena v Italici.<ref>Bennett, Julian (2001). ''Trajan. Optimus Princeps''. Bloomington: Indiana University Press. P. 1-3. {{ISBN|0-253-21435-1}}</ref><ref>To je akademsko soglasje in tradicionalno stališče, ki ga zastopa večina zgodovinarjev, kot sta Julian Bennet in Anthony R. Birley. Po drugi strani pa španska zgodovinarka Alicia M. Canto od leta 2003 trdi, da so bili »Trahijci«, družina, za katero se običajno domneva, da je umbrijska in je postala sorodna Ulpijem, prvotna očetova družina Trajana in pomembna lokalna avtohtona družina, ne pa italski priseljenci. (''cf. [https://www.academia.edu/1082682/Las_ra%C3%ADces_b%C3%A9ticas_de_Trajano_los_Traii_de_la_It%C3%A1lica_turdetana_y_otras_novedades_sobre_su_familia_texto_ Las raíces béticas de Trajano: los 'Traii' de la Itálica turdetana, y otras novedades sobre su familia]''). This position, however, departs from the dominant view in academia.</ref> Po mnenju nekaterih avtorjev je bila Italica tudi rojstni kraj [[Teodozij I.|Teodozija]].<ref>Po mnenju Hidacija in Zosima se je Teodozij rodil v "Kauki v Galeciji" (današnja Koka, Segovija, Španija), medtem ko Marcelin Komes in Jordanes njegov rojstni dan postavljata v Italiko (blizu Santiponce) v [[Betika|Betiki]], enako kot cesarja [[Trajan]] in [[Hadrijan]]. Avrelij Viktor, Temistij, Pakat Drepanij in Klavdijan, čeprav Italike ne omenjajo izrecno, prav tako navajajo, da je imel Teododij iste korenine kot Trajan. To nedoslednost med starodavnimi avtorji so sodobni učenjaki pojasnili na različne načine, pri čemer so jo pripisali tudi napakam ali interpolacijam. Tisti, ki dajejo prednost Kavku kot dejanskemu rojstnemu kraju, trdijo tudi, da je Italika poznejši izum, namenjen prav povezavi Teodozija s Trajanom. Martin Almagro Gorbea, čeprav prav tako daje prednost Kavku pred Italiko, trdi, da so sodobni zgodovinarji glede tega vprašanja razdeljeni.</ref><ref>''El Disco de Teodosio'', Martin Almagro Gorbea, 2000</ref><ref>Alicia M. Canto [https://www.academia.edu/1075565/Sobre_el_origen_b%C3%A9tico_de_Teodosio_I_el_Grande_y_su_improbable_nacimiento_en_Cauca_de_Gallaecia "Sobre el origen bético de Teodosio I el Grande, y su improbable nacimiento en ''Cauca'' de ''Gallaecia''"], ''Latomus. Revue d'Études Latines'' 65.2, 2006,388-421. [https://www.academia.edu/1082511/It%C3%A1lica_sedes_natalis_de_Adriano._31_textos_hist%C3%B3ricos_y_argumentos_para_una_secular_pol%C3%A9mica_2004_ "Itálica, ''sedes natalis'' de Adriano. 31 textos históricos y argumentos para una secular polémica"], ''Athenaeum. Studi di letteratura e Storia dell'Antichità'' 92.2, 2004, 367–408. {{In lang|es}}</ref> [[File:Italica schema.png|thumb|upright=1.2|Karta najdišča]] == Zgodovina == === Ustanovitev === {{quote|Od tega časa, malo pred 144. olimpijado [206 pr. n. št.], so Rimljani začeli vsako leto pošiljati pretorje v Španijo osvojenim narodom kot guvernerje ali nadzornike, da bi ohranjali mir. Scipion jim je pustil majhno vojsko, primerno za vzpostavitev miru, svoje bolne in ranjene vojake pa je naselil v mestu, ki ga je po Italiji poimenoval Italica: to je bil rojstni kraj Trajana in Hadrijana, ki sta kasneje postala rimska cesarja.| —Apijan, Iberske vojne, knjiga VII, poglavje 38}} Italika je bila prvo rimsko naselje v Španiji. Leta 206 pr. n. št. jo je ustanovil Publij Kornelij Scipion med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] blizu domačega iberskega mesta Turdetanov (ki sega vsaj v 4. stoletje pr. n. št.) kot naselje za svoje italske veterane, mešanico socijev in rimskih državljanov, zato so jo po njenih prebivalcih poimenovali Italica.<ref>''Roman-Italic migration in Spain'', in ''The origins of the Social War'', [[Emilio Gabba]]</ref> Bližnje rimsko mesto ''Hispalis'' ([[Sevilla]]) je bilo in bo ostalo večje mesto, vendar je pomen Italice izhajal iz njenega slavnega izvora in dejstva, da je bila dovolj blizu [[Guadalquivir]]ja, da je lahko nadzorovala območje.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0KwVDAAAQBAJ&q=Italica+first+roman+city+outside+of+Italy&pg=PA689|title = Hannibal's War: Books 21-30|isbn = 978-0-19-955597-0|author1 = Livy|date = 25 June 2009| publisher=Oxford University Press }}</ref> [[File:Antigua Ciudad de Itálica, estatua.jpg|thumb|left|Trajanov kip]] ''Vetus urbs'' (prvotno ali 'staro' mesto) se je razvilo v uspešno mesto, zgrajeno po [[Hipodamov načrt|hipodamskem uličnem načrtu]]<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1159122/Die_vetus_urbs_von_Italica_Probleme_ihrer_Gr%C3%BCndung_und_ihrer_Anlage_1985_ "Die 'vetus urbs' von Italica: Probleme ihrer Gründung und ihrer Anlage"], ''Madrider Mitteilungen'' 26, 1985, 137-148 (spec. fig. 1).</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|title=City of Italica {{!}} Roman architecture|website=www.spanisharts.com|accessdate=Nov 26, 2022|archive-date=September 26, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926113030/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|url-status=usurped}}</ref> z javnimi stavbami in [[forum]]om v središču, povezanim z živahnim rečnim pristaniščem. Italica je cvetela zlasti pod Hadrijanovim pokroviteljstvom, tako kot mnoga druga mesta v cesarstvu pod njegovim vplivom v tem času, vendar je bila še posebej priljubljena kot njegov rojstni kraj. Mesto je razširil proti severu kot ''nova urbs'' (novo mesto) in ga na njegovo zahtevo povzdignil v status kolonije kot ''Colonia Aelia Augusta Italica'', čeprav je Hadrijan izrazil presenečenje, saj je že uživala pravice ''[[municipij]]a''.<ref>Aulus Gellius (''Noct. Attic''. XVI, 13, 4)</ref> Dodal je tudi templje, vključno z ogromnim in edinstvenim Traianeumom v središču mesta, v čast svojemu predhodniku in posvojenemu očetu, ter obnovil javne stavbe. Italica je začela propadati že v 3. stoletju, ko je premik struge reke Guadalquivir pustil njeno rečno pristanišče visoko in suho, medtem ko je v bližini še naprej rasel Hispalis. Premik reke je bil verjetno posledica zamuljenja, razširjenega problema v antiki, ki je sledil odstranitvi gozdne odeje. === Pozna antika === Mesto je bilo morda rojstni kraj cesarja Teodozija I.<ref>Marcellinus: ''Chronicon Marcellini comitis'', ''ad ann.''. 379 A.D.: ''Theodosius Hispanus Italicae divi Traiani civitatis a Gratiano Augusto apud Sirmium... imperator creatus est''..."</ref> in njegovega najstarejšega sina Arkadija (rojenega v Španiji leta 377 n. št., med očetovim izgnanstvom).<ref>''Cf''. A.M. Canto, ''op.cit'' 2006, 413, nr. 6 and pp. 398, 405, 409 and 415.</ref> Italica je bila v pozni antiki dovolj pomembna, da je imela svojega škofa, v vizigotski dobi pa je imela garnizijo. Obzidje je leta 583 n. št. obnovil Leovigildo med svojimi boji proti Hermenegildu.<ref>John of Biclaro, Chronicles</ref> == Ponovno odkritje in izkopavanja == V zadnjih stoletjih so ruševine postale predmet obiskov, občudovanja in obupa številnih tujih popotnikov, ki so pisali o svojih vtisih in jih včasih tudi ilustrirali. Vendar ugled, zgodovina in slava Italice niso bili dovolj, da bi jo rešili pred nenehnim plenjenjem in stalnim kamnolomom materialov od antike do sodobnosti. Leta 1740 je mesto Sevilla odredilo rušenje obzidja amfiteatra, da bi zgradili jez na Guadalquivirju, leta 1796 pa je bil ''vetus urbs'' uporabljen za gradnjo novega Camina Real v [[Extremadura|Extremaduri]]. Prvi zakon o zaščiti območja je začel veljati leta 1810 pod [[Napoleon]]ovo okupacijo, s čimer je bilo ponovno uvedeno njegovo staro ime Italica in dodeljen letni proračun za redna izkopavanja. Eden prvih izkopavalcev je bil britanski trgovec s tekstilom in prebivalec Seville Nathan Wetherell, ki je v 1820-ih v bližini Italice odkril skoraj deset rimskih napisov, ki so bili kasneje podarjeni [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]].<ref>{{Cite web|url=https://www.britishmuseum.org/collection|title=Collection|website=The British Museum|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref><ref>For the study of the inscriptions ''cf''. Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/30192780/Epigrafia_Romana_de_Italica_ERIt_texto_completo_1983-1985_ ''Epigrafía romana de Itálica''], Madrid, Complutense University, 1985, nr. 39, 71, 82, 86, 106, 115, 132, 150, 152 and 154.</ref> Redna izkopavanja pa so se začela šele v letih 1839–1840.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075541/Ivo_de_la_Cortina_y_su_obra_Antig%C3%BCedades_de_It%C3%A1lica_1840_Una_revista_arqueol%C3%B3gica_malograda "Ivo de la Cortina y su obra "Antigüedades de Itálica" (1840): Una revista arqueológica malograda"], ''Cuadernos de Prehistoria y Arqueología de la Universidad Autónoma de Madrid'' 26, 2001, págs. 158-165.</ref> Ko so se izkopavanja proti koncu 19. stoletja okrepila, je nekaj mozaičnih tal pridobila grofica Lebrijska. Ohranjeni so v palači, ki jo je grofica zgradila v ta namen, Palači grofice Lebrijske. Arheolog, ki je takrat odgovoren za izkopavanja, Rodrigo Amador de los Ríos, je poskušal razveljaviti to, kar je imel za rop in ne za konservacijo s strani grofice, vendar se ni strinjala z njegovimi pritožbami. Z kraljevim odlokom iz leta 1912 je bila Italica razglašena za narodni spomenik, vendar sta bila šele leta 2001 jasno določena arheološko najdišče Italica in območja varstva. == Najdišče == [[File:The Hadrianic Baths, Italica, Spain (31300720041).jpg|thumb|Glavne terme v Italici: Hadrijanove terme]] [[File:Anfiteatro de Itálica (49561257668).jpg|thumb|Rimski amfiteater v Italici]] [[File:View on Italica, Santiponce Andalucia Spain.JPG|thumb|Mozaiki v Italici]] Ker nobeno sodobno mesto ni prekrilo številnih stavb v Italici iz obdobja ''nova urbs'', je rezultat nenavadno dobro ohranjeno rimsko mesto s tlakovanimi rimskimi ulicami in mozaičnimi tlemi, ki so še vedno na mestu. Številne bogate najdbe si lahko ogleda tudi v Arheološkem muzeju v Sevilli, kjer je znameniti marmorni kip Trajana.<ref>{{Cite web|url=https://www.museosdeandalucia.es/web/museoarqueologicodesevilla|title=Inicio - Museo arqueológico de Sevilla|website=www.museosdeandalucia.es|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> Arheološko najdišče Italica obsega predvsem ''nova urbs'' s številnimi lepimi stavbami iz Hadrijanovega obdobja. Prvotni ''vetus urbs'' (staro mestno jedro) leži pod sedanjim mestom Santiponce. Obsežna izkopavanja in obnova najdišča so bila opravljena nedavno in se nadaljujejo. Majhne terme in gledališče so med najstarejšimi vidnimi ostanki, oba zgrajena pred Hadrijanom. Amfiteater v Italici je bil takrat tretji največji v rimskem cesarstvu, nekoliko večji od amfiteatra v Toursu v Franciji. Sprejel je 25.000 gledalcev, kar je približno polovico manj kot Kolosej v Rimu. Velikost je presenetljiva, saj naj bi bilo takrat prebivalstvo mesta le 8000 in kaže, da je lokalna elita s pomočjo iger in gledaliških predstav, ki so jih financirali kot magistrati in javni uradniki, izkazovala status, ki se je razširil daleč preko same Italike. Iz istega obdobja izvira elitna četrt z več lepimi (in dragimi) hišami, okrašenimi s čudovitimi mozaiki, ki so vidne še danes, zlasti: *Hiša Eksedre *Hiša Neptunov mozaik *Hiša ptic mozaik *Hiša planetarija mozaik *Hiša Hilas *Hiša rodoskega dvorišča. === Traianeum === Traianeum je bil velik, impozanten tempelj v čast cesarja Trajana, ki ga je zgradil njegov posvojeni sin in naslednik Hadrijan. Zaseda osrednjo dvojno [[insula|insulo]] na najvišji točki ''nova urbs''. Meri 108 x 80 m in ga obdaja velik trg s [[portik]]om, okoli katerega se izmenjujejo pravokotne in polkrožne [[eksedra|eksedre]], v katerih so skulpture. Tempeljsko območje je bilo okrašeno z več kot sto stebri dragega marmorja Cipollino iz Evbeje in različnimi fontanami.<ref>P. León, ''Traianeum de Itálica'', Sevilla, 1988.</ref> === Akvadukt === [[File:Aqueduct plan.jpg|thumb|upright=1.10|Trasa akvadukta]] Akvadukt,<ref>{{Cite web|url=http://www.romanaqueducts.info/aquasite/italica/|title=Roman aqueducts: Italica (country)|website=www.romanaqueducts.info|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> dolg 37 km, je bil prvič zgrajen v 1. stoletju našega štetja in podaljšan pod Hadrijanom, da bi dodal oddaljenejši vir za oskrbo razširjenega mesta.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075561/El_acueducto_romano_de_It%C3%A1lica "El acueducto romano de Itálica"], ''Madrider Mitteilungen'' 20, 1979, 282-337. [https://www.traianvs.net/italica/index.php There is a more complete 2002 digital version].</ref> Napajal je ogromno cisterno na robu mesta, ki je ostala nedotaknjena.<ref>M. Pellicer, "Excavaciones en Italica (1978-79). Muralla, cloacas y cisterna", ''Itálica, Santiponce (Sevilla)'', E.A.E. nr. 121, Madrid, 205-224: [https://www.traianvs.net/italica_imgs/italica49.html The reconstruction]</ref> Nekateri stebri lokov so še vedno vidni v bližini mesta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150px"> File:House of the Planetarium, Italica, Hispania Baetica, Spain (31295879142).jpg|Planetarium File:Mosaics in Casa de Planetarium Italica Santiponce Andalucia Spain.JPG|Podrobnost mozaičnih tal v Hiši planetarija File:Ancient Roman theatre in Itálica 02.jpg|Staro rimsko gledališče File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 46.JPG|Podrobnost rimskega gledališča File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 01.JPG|Panorama rimskega gledališča File:The House of the Birds, Italica, Spain (31379398426).jpg|Hiša ptic, Italica, Španija File:The House of the Birds, Italica, Spain (31046104200).jpg|Hiša ptic, Italica, Španija File:The Cardo Maximus, Italica, Spain (31270760842).jpg|Cardo Maximus File:Conjunto Arqueológico de Itálica (32803870702).jpg|Rimski stebri File:Opus sectile, Itálica.jpg|Mozaik v eksedri File:Busto de Adriano 01.jpg|Hadrijanovo poprsje, Arheološki muzej Italica File:Anfiteatro de las ruinas romanas de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 15.jpg|Vestigia pedis File:Medea (Eurípides).jpg|Drama ''Medeja'', uprizorjena v rimskem gledališču v Italici </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.juntadeandalucia.es/cultura/museos/CAI/?lng=en Italica homepage] from the Andalusian Council * [https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html Historical overview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121229041856/https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html |date=2012-12-29 }} from Livius.org * [https://exprilo.com/tour/seville-italica-tour/ Italica City Ruins details] Exprilo [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Leto 206 pr. n. št.]] [[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] jfm4zf6xg4558vtxgdtrldcwuv27mvf 6771094 6771093 2026-10-27T15:10:44Z Ljuba24b 92351 /* Ponovno odkritje in izkopavanja */ 6771094 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site |name = Italica |native_name = Itálica |native_name_lang = španščina |other_name = |image = |caption = |locmapin = Španija |coordinates = {{coord|37|26|38|N|6|02|48|W|display=inline,title}} |location = Santiponce (Sevilla), Španija |region = [[Hispania Baetica]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = 206 pr. n. št. |abandoned = |epochs = |cultures = [[Antični Rim]] |dependency_of = |occupants = |events = |excavations = |archaeologists = |condition = Ruševine |owner = |management = |public_access = |website = |notes = |designation1 = Spain |designation1_type = Nepremičnina |designation1_criteria = Arheološko najdišče |designation1_date = 13. december 1912 |designation1_number = RI-55-0000002 }} '''Italica''' ({{langx|es|Itálica}}) je bilo starodavno rimsko mesto v [[Hispanija|Hispaniji]]; leži blizu mesta Santiponce v provinci Sevilla v [[Španija|Španiji]]. Leta 206 pr. n. št. ga je ustanovil rimski general [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipion Afričan]] kot kolonijo za svoje italske veterane in po njih poimenoval.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref> Italica je kasneje rasla in privabljala nove priseljence z italijanskega polotoka ter otroke rimskih vojakov in domačinke.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ocgpAQAAMAAJ&q=italica+206+BC|title=Aspects of the Roman Experience in Iberia, 206-100 B.C.|first=Robert C.|last=Knapp|date=Nov 26, 1977|publisher=Universidad, D.L.|isbn=9788460008149 |accessdate=Nov 26, 2022|via=Google Books}}</ref> Med italskimi naseljenci sta bili veja gensa Ulpia iz umbrijskega mesta Tuder in veja gensa Aelia iz mesta Hadria, bodisi soustanovitelji mesta bodisi kasnejši priseljenci, ki so prispeli v neznanem času; Ulpi Traiani in Aelii Hadriani so bili potomci rimskih cesarjev [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, oba rojena v Italici.<ref>Bennett, Julian (2001). ''Trajan. Optimus Princeps''. Bloomington: Indiana University Press. P. 1-3. {{ISBN|0-253-21435-1}}</ref><ref>To je akademsko soglasje in tradicionalno stališče, ki ga zastopa večina zgodovinarjev, kot sta Julian Bennet in Anthony R. Birley. Po drugi strani pa španska zgodovinarka Alicia M. Canto od leta 2003 trdi, da so bili »Trahijci«, družina, za katero se običajno domneva, da je umbrijska in je postala sorodna Ulpijem, prvotna očetova družina Trajana in pomembna lokalna avtohtona družina, ne pa italski priseljenci. (''cf. [https://www.academia.edu/1082682/Las_ra%C3%ADces_b%C3%A9ticas_de_Trajano_los_Traii_de_la_It%C3%A1lica_turdetana_y_otras_novedades_sobre_su_familia_texto_ Las raíces béticas de Trajano: los 'Traii' de la Itálica turdetana, y otras novedades sobre su familia]''). This position, however, departs from the dominant view in academia.</ref> Po mnenju nekaterih avtorjev je bila Italica tudi rojstni kraj [[Teodozij I.|Teodozija]].<ref>Po mnenju Hidacija in Zosima se je Teodozij rodil v "Kauki v Galeciji" (današnja Koka, Segovija, Španija), medtem ko Marcelin Komes in Jordanes njegov rojstni dan postavljata v Italiko (blizu Santiponce) v [[Betika|Betiki]], enako kot cesarja [[Trajan]] in [[Hadrijan]]. Avrelij Viktor, Temistij, Pakat Drepanij in Klavdijan, čeprav Italike ne omenjajo izrecno, prav tako navajajo, da je imel Teododij iste korenine kot Trajan. To nedoslednost med starodavnimi avtorji so sodobni učenjaki pojasnili na različne načine, pri čemer so jo pripisali tudi napakam ali interpolacijam. Tisti, ki dajejo prednost Kavku kot dejanskemu rojstnemu kraju, trdijo tudi, da je Italika poznejši izum, namenjen prav povezavi Teodozija s Trajanom. Martin Almagro Gorbea, čeprav prav tako daje prednost Kavku pred Italiko, trdi, da so sodobni zgodovinarji glede tega vprašanja razdeljeni.</ref><ref>''El Disco de Teodosio'', Martin Almagro Gorbea, 2000</ref><ref>Alicia M. Canto [https://www.academia.edu/1075565/Sobre_el_origen_b%C3%A9tico_de_Teodosio_I_el_Grande_y_su_improbable_nacimiento_en_Cauca_de_Gallaecia "Sobre el origen bético de Teodosio I el Grande, y su improbable nacimiento en ''Cauca'' de ''Gallaecia''"], ''Latomus. Revue d'Études Latines'' 65.2, 2006,388-421. [https://www.academia.edu/1082511/It%C3%A1lica_sedes_natalis_de_Adriano._31_textos_hist%C3%B3ricos_y_argumentos_para_una_secular_pol%C3%A9mica_2004_ "Itálica, ''sedes natalis'' de Adriano. 31 textos históricos y argumentos para una secular polémica"], ''Athenaeum. Studi di letteratura e Storia dell'Antichità'' 92.2, 2004, 367–408. {{In lang|es}}</ref> [[File:Italica schema.png|thumb|upright=1.2|Karta najdišča]] == Zgodovina == === Ustanovitev === {{quote|Od tega časa, malo pred 144. olimpijado [206 pr. n. št.], so Rimljani začeli vsako leto pošiljati pretorje v Španijo osvojenim narodom kot guvernerje ali nadzornike, da bi ohranjali mir. Scipion jim je pustil majhno vojsko, primerno za vzpostavitev miru, svoje bolne in ranjene vojake pa je naselil v mestu, ki ga je po Italiji poimenoval Italica: to je bil rojstni kraj Trajana in Hadrijana, ki sta kasneje postala rimska cesarja.| —Apijan, Iberske vojne, knjiga VII, poglavje 38}} Italika je bila prvo rimsko naselje v Španiji. Leta 206 pr. n. št. jo je ustanovil Publij Kornelij Scipion med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] blizu domačega iberskega mesta Turdetanov (ki sega vsaj v 4. stoletje pr. n. št.) kot naselje za svoje italske veterane, mešanico socijev in rimskih državljanov, zato so jo po njenih prebivalcih poimenovali Italica.<ref>''Roman-Italic migration in Spain'', in ''The origins of the Social War'', [[Emilio Gabba]]</ref> Bližnje rimsko mesto ''Hispalis'' ([[Sevilla]]) je bilo in bo ostalo večje mesto, vendar je pomen Italice izhajal iz njenega slavnega izvora in dejstva, da je bila dovolj blizu [[Guadalquivir]]ja, da je lahko nadzorovala območje.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0KwVDAAAQBAJ&q=Italica+first+roman+city+outside+of+Italy&pg=PA689|title = Hannibal's War: Books 21-30|isbn = 978-0-19-955597-0|author1 = Livy|date = 25 June 2009| publisher=Oxford University Press }}</ref> [[File:Antigua Ciudad de Itálica, estatua.jpg|thumb|left|Trajanov kip]] ''Vetus urbs'' (prvotno ali 'staro' mesto) se je razvilo v uspešno mesto, zgrajeno po [[Hipodamov načrt|hipodamskem uličnem načrtu]]<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1159122/Die_vetus_urbs_von_Italica_Probleme_ihrer_Gr%C3%BCndung_und_ihrer_Anlage_1985_ "Die 'vetus urbs' von Italica: Probleme ihrer Gründung und ihrer Anlage"], ''Madrider Mitteilungen'' 26, 1985, 137-148 (spec. fig. 1).</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|title=City of Italica {{!}} Roman architecture|website=www.spanisharts.com|accessdate=Nov 26, 2022|archive-date=September 26, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926113030/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|url-status=usurped}}</ref> z javnimi stavbami in [[forum]]om v središču, povezanim z živahnim rečnim pristaniščem. Italica je cvetela zlasti pod Hadrijanovim pokroviteljstvom, tako kot mnoga druga mesta v cesarstvu pod njegovim vplivom v tem času, vendar je bila še posebej priljubljena kot njegov rojstni kraj. Mesto je razširil proti severu kot ''nova urbs'' (novo mesto) in ga na njegovo zahtevo povzdignil v status kolonije kot ''Colonia Aelia Augusta Italica'', čeprav je Hadrijan izrazil presenečenje, saj je že uživala pravice ''[[municipij]]a''.<ref>Aulus Gellius (''Noct. Attic''. XVI, 13, 4)</ref> Dodal je tudi templje, vključno z ogromnim in edinstvenim Traianeumom v središču mesta, v čast svojemu predhodniku in posvojenemu očetu, ter obnovil javne stavbe. Italica je začela propadati že v 3. stoletju, ko je premik struge reke Guadalquivir pustil njeno rečno pristanišče visoko in suho, medtem ko je v bližini še naprej rasel Hispalis. Premik reke je bil verjetno posledica zamuljenja, razširjenega problema v antiki, ki je sledil odstranitvi gozdne odeje. === Pozna antika === Mesto je bilo morda rojstni kraj cesarja Teodozija I.<ref>Marcellinus: ''Chronicon Marcellini comitis'', ''ad ann.''. 379 A.D.: ''Theodosius Hispanus Italicae divi Traiani civitatis a Gratiano Augusto apud Sirmium... imperator creatus est''..."</ref> in njegovega najstarejšega sina Arkadija (rojenega v Španiji leta 377 n. št., med očetovim izgnanstvom).<ref>''Cf''. A.M. Canto, ''op.cit'' 2006, 413, nr. 6 and pp. 398, 405, 409 and 415.</ref> Italica je bila v pozni antiki dovolj pomembna, da je imela svojega škofa, v vizigotski dobi pa je imela garnizijo. Obzidje je leta 583 n. št. obnovil Leovigildo med svojimi boji proti Hermenegildu.<ref>John of Biclaro, Chronicles</ref> == Ponovno odkritje in izkopavanja == V zadnjih stoletjih so ruševine postale predmet obiskov, občudovanja in obupa številnih tujih popotnikov, ki so pisali o svojih vtisih in jih včasih tudi ilustrirali. Vendar ugled, zgodovina in slava Italice niso bili dovolj, da bi jo rešili pred nenehnim plenjenjem in stalnim kamnolomom materialov od antike do sodobnosti. Leta 1740 je mesto Sevilla odredilo rušenje obzidja amfiteatra, da bi zgradili jez na Guadalquivirju, leta 1796 pa je bil ''vetus urbs'' uporabljen za gradnjo novega Camina Real v [[Estremadura|Estremaduri]]. Prvi zakon o zaščiti območja je začel veljati leta 1810 pod [[Napoleon]]ovo okupacijo, s čimer je bilo ponovno uvedeno njegovo staro ime Italica in dodeljen letni proračun za redna izkopavanja. Eden prvih izkopavalcev je bil britanski trgovec s tekstilom in prebivalec Seville Nathan Wetherell, ki je v 1820-ih v bližini Italice odkril skoraj deset rimskih napisov, ki so bili kasneje podarjeni [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]].<ref>{{Cite web|url=https://www.britishmuseum.org/collection|title=Collection|website=The British Museum|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref><ref>For the study of the inscriptions ''cf''. Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/30192780/Epigrafia_Romana_de_Italica_ERIt_texto_completo_1983-1985_ ''Epigrafía romana de Itálica''], Madrid, Complutense University, 1985, nr. 39, 71, 82, 86, 106, 115, 132, 150, 152 and 154.</ref> Redna izkopavanja pa so se začela šele v letih 1839–1840.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075541/Ivo_de_la_Cortina_y_su_obra_Antig%C3%BCedades_de_It%C3%A1lica_1840_Una_revista_arqueol%C3%B3gica_malograda "Ivo de la Cortina y su obra "Antigüedades de Itálica" (1840): Una revista arqueológica malograda"], ''Cuadernos de Prehistoria y Arqueología de la Universidad Autónoma de Madrid'' 26, 2001, págs. 158-165.</ref> Ko so se izkopavanja proti koncu 19. stoletja okrepila, je nekaj mozaičnih tal pridobila grofica Lebrijska. Ohranjeni so v palači, ki jo je grofica zgradila v ta namen, Palači grofice Lebrijske. Arheolog, ki je takrat odgovoren za izkopavanja, Rodrigo Amador de los Ríos, je poskušal razveljaviti to, kar je imel za rop in ne za konservacijo s strani grofice, vendar se ni strinjala z njegovimi pritožbami. Z kraljevim odlokom iz leta 1912 je bila Italica razglašena za narodni spomenik, vendar sta bila šele leta 2001 jasno določena arheološko najdišče Italica in območja varstva. == Najdišče == [[File:The Hadrianic Baths, Italica, Spain (31300720041).jpg|thumb|Glavne terme v Italici: Hadrijanove terme]] [[File:Anfiteatro de Itálica (49561257668).jpg|thumb|Rimski amfiteater v Italici]] [[File:View on Italica, Santiponce Andalucia Spain.JPG|thumb|Mozaiki v Italici]] Ker nobeno sodobno mesto ni prekrilo številnih stavb v Italici iz obdobja ''nova urbs'', je rezultat nenavadno dobro ohranjeno rimsko mesto s tlakovanimi rimskimi ulicami in mozaičnimi tlemi, ki so še vedno na mestu. Številne bogate najdbe si lahko ogleda tudi v Arheološkem muzeju v Sevilli, kjer je znameniti marmorni kip Trajana.<ref>{{Cite web|url=https://www.museosdeandalucia.es/web/museoarqueologicodesevilla|title=Inicio - Museo arqueológico de Sevilla|website=www.museosdeandalucia.es|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> Arheološko najdišče Italica obsega predvsem ''nova urbs'' s številnimi lepimi stavbami iz Hadrijanovega obdobja. Prvotni ''vetus urbs'' (staro mestno jedro) leži pod sedanjim mestom Santiponce. Obsežna izkopavanja in obnova najdišča so bila opravljena nedavno in se nadaljujejo. Majhne terme in gledališče so med najstarejšimi vidnimi ostanki, oba zgrajena pred Hadrijanom. Amfiteater v Italici je bil takrat tretji največji v rimskem cesarstvu, nekoliko večji od amfiteatra v Toursu v Franciji. Sprejel je 25.000 gledalcev, kar je približno polovico manj kot Kolosej v Rimu. Velikost je presenetljiva, saj naj bi bilo takrat prebivalstvo mesta le 8000 in kaže, da je lokalna elita s pomočjo iger in gledaliških predstav, ki so jih financirali kot magistrati in javni uradniki, izkazovala status, ki se je razširil daleč preko same Italike. Iz istega obdobja izvira elitna četrt z več lepimi (in dragimi) hišami, okrašenimi s čudovitimi mozaiki, ki so vidne še danes, zlasti: *Hiša Eksedre *Hiša Neptunov mozaik *Hiša ptic mozaik *Hiša planetarija mozaik *Hiša Hilas *Hiša rodoskega dvorišča. === Traianeum === Traianeum je bil velik, impozanten tempelj v čast cesarja Trajana, ki ga je zgradil njegov posvojeni sin in naslednik Hadrijan. Zaseda osrednjo dvojno [[insula|insulo]] na najvišji točki ''nova urbs''. Meri 108 x 80 m in ga obdaja velik trg s [[portik]]om, okoli katerega se izmenjujejo pravokotne in polkrožne [[eksedra|eksedre]], v katerih so skulpture. Tempeljsko območje je bilo okrašeno z več kot sto stebri dragega marmorja Cipollino iz Evbeje in različnimi fontanami.<ref>P. León, ''Traianeum de Itálica'', Sevilla, 1988.</ref> === Akvadukt === [[File:Aqueduct plan.jpg|thumb|upright=1.10|Trasa akvadukta]] Akvadukt,<ref>{{Cite web|url=http://www.romanaqueducts.info/aquasite/italica/|title=Roman aqueducts: Italica (country)|website=www.romanaqueducts.info|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> dolg 37 km, je bil prvič zgrajen v 1. stoletju našega štetja in podaljšan pod Hadrijanom, da bi dodal oddaljenejši vir za oskrbo razširjenega mesta.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075561/El_acueducto_romano_de_It%C3%A1lica "El acueducto romano de Itálica"], ''Madrider Mitteilungen'' 20, 1979, 282-337. [https://www.traianvs.net/italica/index.php There is a more complete 2002 digital version].</ref> Napajal je ogromno cisterno na robu mesta, ki je ostala nedotaknjena.<ref>M. Pellicer, "Excavaciones en Italica (1978-79). Muralla, cloacas y cisterna", ''Itálica, Santiponce (Sevilla)'', E.A.E. nr. 121, Madrid, 205-224: [https://www.traianvs.net/italica_imgs/italica49.html The reconstruction]</ref> Nekateri stebri lokov so še vedno vidni v bližini mesta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150px"> File:House of the Planetarium, Italica, Hispania Baetica, Spain (31295879142).jpg|Planetarium File:Mosaics in Casa de Planetarium Italica Santiponce Andalucia Spain.JPG|Podrobnost mozaičnih tal v Hiši planetarija File:Ancient Roman theatre in Itálica 02.jpg|Staro rimsko gledališče File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 46.JPG|Podrobnost rimskega gledališča File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 01.JPG|Panorama rimskega gledališča File:The House of the Birds, Italica, Spain (31379398426).jpg|Hiša ptic, Italica, Španija File:The House of the Birds, Italica, Spain (31046104200).jpg|Hiša ptic, Italica, Španija File:The Cardo Maximus, Italica, Spain (31270760842).jpg|Cardo Maximus File:Conjunto Arqueológico de Itálica (32803870702).jpg|Rimski stebri File:Opus sectile, Itálica.jpg|Mozaik v eksedri File:Busto de Adriano 01.jpg|Hadrijanovo poprsje, Arheološki muzej Italica File:Anfiteatro de las ruinas romanas de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 15.jpg|Vestigia pedis File:Medea (Eurípides).jpg|Drama ''Medeja'', uprizorjena v rimskem gledališču v Italici </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.juntadeandalucia.es/cultura/museos/CAI/?lng=en Italica homepage] from the Andalusian Council * [https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html Historical overview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121229041856/https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html |date=2012-12-29 }} from Livius.org * [https://exprilo.com/tour/seville-italica-tour/ Italica City Ruins details] Exprilo [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Leto 206 pr. n. št.]] [[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] 8lrpqy32snerybhnmeftpc4ltsin8r0 Alcántara 0 607762 6771099 6743706 2026-10-27T15:20:47Z Ljuba24b 92351 /* Glavne znamenitosti */ dp 6771099 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|španskem mestu|sotesko na Siciliji|Alcantarski vintgar}} {{Infobox settlement | name = Alcántara | native_name = | settlement_type = mesto in občina | image_skyline = Alcántara City01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = [[Samostan San Benito de Alcántara]] (16. stoletje) | image_flag = | flag_size = | flag_alt = | image_shield = Escudo de Alcántara.svg | shield_size = | shield_alt = | nickname = | motto = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|39|43|20|N|6|53|23|W|source:eswiki|display=inline}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Tierra de Alcántara | established_title = | established_date = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Luis Mario Muñoz Nieto | area_footnotes = | area_total_km2 = 552 | elevation_footnotes = | elevation_m = 291 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 1329 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Alcantareños | population_note = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | postal_code_type = | postal_code = 10980 | area_code_type = | area_code = | website = {{official website|http://www.alcantara.es}} | footnotes = }} [[File:Bridge Alcantara.JPG|thumb|235px|[[Most v Alcántari]]]] '''Alcántara''' je majhno špansko mesto in občina (''municipio''), ki jo sestavljajo glavno mesto in trije zaselki (''pedanías'') s 1329 prebivalci (podatki iz leta 2025) v provinci Cáceres ([[Estremadura]]). Ime mesta izhaja iz arabske besede ({{langx|ar|القنطرة|al-qanṭara}}) ​​​​("most") in se nanaša na rimsko strukturo, ki so jo tam našli Arabci. Zgodovinsko središče mesta je razvrščeno kot ''Conjunto histórico-artístico'' (zgodovinsko-umetniška celota). == Lega == Mesto leži na hribu na jugovzhodnem bregu reke [[Tajo]], nedaleč od meje s [[Portugalska|Portugalsko]], na nadmorski višini približno 240 m. Razdalja do glavnega mesta province, [[Cáceres]], je približno 65 km (po cesti) proti jugovzhodu; mesto [[Badajoz]] je približno 115 km proti jugu. Podnebje je zmerno do toplo; padavine (približno 500 mm/leto) se pojavljajo predvsem v zimskih mesecih.<ref>[https://weather-and-climate.com/average-monthly-Rainfall-Temperature-Sunshine,alcantara-extremadura-es,Spain ''Alcántara – Klimatabellen'']</ref> == Zgodovina == Arheološke najdbe potrjujejo človeško prisotnost na tem območju že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]; prvi zgodovinski prebivalci so bili [[Luzitanci]], sledili so jim [[Kelti]], ki so prišli z območja med osrednjo Iberijo in Pireneji. V to obdobje in v poznejšo rimsko prevlado spadajo ostanki več ''castra'' (vojaških taborov), vil in mostu, po katerem je mesto dobilo ime. Rimska oblast je trajala od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja, ko so jih nadomestili [[Vizigoti]]. V 8. stoletju so [[Mavri]] osvojili Iberski polotok in ga poimenovali [[Al Andaluz]], s čimer so končali štiri stoletja vizigotske prisotnosti na območju današnje Španije, Francije, Portugalske in Gibraltarja. V 12. stoletju je muslimanski geograf [[Al-Idrizi]] most opisal kot eno od čudes sveta. Mesto Alcántara je bilo v 12. in 13. stoletju obmejno mesto, posvečeno vojaškim dejavnostim in živinoreji. Po propadu [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] je pripadala več islamskim [[taifa]]m (majhnim kraljestvom). Ferdinand II. Leonski je leta 1167 med vojnami proti Portugalski osvobodil Alcántaro, vendar so mesto kasneje ponovno zavzeli [[Almohadi]]. [[Kristjani]] so jo leta 1213 dokončno osvojili z Alfonzom IX. Leonskim. Leta 1217 je bila predana vojaškemu redu Calatrava. Vendar so jo imeli za pretežko za obrambo, zato jih je naslednje leto nadomestil red San Juliana de Pereiro, vojaški red, ustanovljen leta 1156, ki je imel svoj sedež na reki Rio Cora in je kasneje dobil ime po Alcántari, kjer je bil ustanovljen. Mesto je ohranilo svoj strateški pomen do leta 1655. Leta 1807 so jo med polotoško vojno zasedle francoske čete. Alcántara je v 19. stoletju izgubilo ves svoj pomen, ko so bile posesti reda sekularizirane. Njegovo odseljevanje se je ustavilo šele v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je elektroenergetsko podjetje Hidroelectrica Espaňola tukaj zgradilo več elektrarn. Vendar pa gospodarstvo ni bilo okrepljeno in mesto je še vedno del enega manj razvitih območij Španije. V mestu je bil leta 1176 ustanovljen Alcántarski red, verski in vojaški red, za obrambo pred Mavri, leta 1835 pa je bil ukinjen. Leta 1499 se je tukaj rodil Peter iz Alcántare, učitelj [[Terezija Avilska|Terezije Ávilske]], svetnice in frančiškanske reformatorke. == Gospodarstvo == Vino in oljke se na tem območju gojijo že od rimskih časov. Gojenje pšenice in drugih poljščin je bilo prej predvsem za samooskrbno kmetijstvo. Danes je turizem najpomembnejši vir dohodka za mesto. == Glavne znamenitosti == * Most Alcántara s šestimi simetričnimi loki, dolg 194 m in visok 71 m, zgrajen v čast [[Trajan]]u v letih 103–106. Napis navaja ime arhitekta viadukta, C. Iuliusa Lacerja. * Samostan San Benito de Alcántara (16. stoletje); v njem je do leta 1835 prebival red Alcántara. Stavba, ki je bila med vladavino Karla V. razširjena z velikim galerijskim krilom in stranskimi stopniščnimi stolpi, je zdaj dom fundacije San Benito de Alcántara, ki vsaki dve leti podeli nagrado ''Premio Internacional Puente de Alcántara'' (Mednarodna nagrada za most Alcántara) za izjemne inženirske objekte. Sosednja cerkev izvira iz 14. stoletja. Njena triladijska notranjost, dvoranskega tipa, ima zvezdaste oboke enake višine in poligonalno apsido, okrašeno s kamnitimi grbi.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.alcantara.es/patrimonio/-/publicador/patrimonio-conventual-de-san-benito/ZdCfP2V3ozyl |title=''Alcántara – Benediktskonvent'' |access-date=2026-08-24 |archive-date=2017-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171214182819/http://www.alcantara.es/patrimonio/-/publicador/patrimonio-conventual-de-san-benito/ZdCfP2V3ozyl |url-status=dead }}</ref> * Cerkev Santa María de Almocóvar, Alcántara (13. stoletje); zgrajena v poznoromanskem slogu na mestu porušene mošeje, se je začela leta 1254. Posebej zanimiv je njen portal, ki rahlo štrli iz fasade, a je nato večkrat vdolben, z vstavljenimi stebri in nadgrajenim večrebrnim lokom. * V mestu ali tik pred njim so še druge cerkve in kapele – vključno s frančiškansko cerkvijo, ki pripada samostanu sv. Bartolomeja in datira iz leta 1493.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=KmTZ1Z1ngTs ''Alcántara – Convento de San Bartolomé'']</ref> * Ostanki mavrskega obzidja, spremenjenega in obnovljenega v srednjem veku * Samostan sv. Frančiška (15.–17. stoletje) * Samostan redovnic Los Remedios, od katerega je ostala le baročna kapela * Menhir Cabezo ({{langx|es|Menhir del Cabezo}}) je granitni kamen v Alcántari blizu meje s Portugalsko. * Jez akumulacijskega jezera José María Oriol je približno 600 m gorvodno od rimskega mostu. Približno 20 km severozahodno od mesta leži vasica Segura, v bližini katere se čez reko Erjas razprostira še en rimski most (Puente de Segura). <gallery> Alcántara - 48421997906.jpg|Alcántara – Plaza de la Corredera Galería de Carlos V, Convento de San Benito (Alcántara).jpg|''Convento de San Benito'' Conventual de San Benito de Alcántara (31845314011).jpg|''Convento de San Benito'', križni hodnik (''claustro'') Iglesia del convento de San Benito en Alcántara, Cáceres.jpg|''Convento de San Benito'', notranjost Alcántara City01.jpg|Benediktinski samostan (nekdanji sedež reda Alcantara) Alcántara City02.jpg|Župnijska cerkev Santa María de Almocóvar Presa de Alcántara.jpg|Jez Alcántara </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Structurae|id=20000521|title=Alcántara Bridge}} * {{cite web |url=http://www.geocities.com/jjescudero/ |title=Alcántara Bridge, Alcántara, Cáceres, Extremadura, Spain |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091026213830/http://geocities.com/jjescudero/ |archivedate=2009-10-26 |url-status=dead |access-date=2008-01-05 }} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] 36utdjbw55dnveuipy0ifc6f4cia4p8 Samostan Yuste 0 607786 6771096 6742596 2026-10-27T15:14:12Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ zp 6771096 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan Yuste | image = Monasterio yuste 01.jpg | caption = Samostan Yuste | location = [[Cuacos de Yuste]], [[Španija]] }} [[File:1806-1820, Voyage pittoresque et historique de l'Espagne, tomo I, Vista del monasterio de Juste (cropped).jpg|thumb|''Samostan Yuste leta 1811'', delo Alexandre de Laborde]] [[File:Jardín del monasterio de Yuste, Cuacos de Yuste, Cáceres.jpg|thumb|Samostanski vrt]] '''Samostan Yuste''' je [[samostan]] v majhni vasi, ki se danes imenuje [[Cuacos de Yuste]] (v starejših delih ''San Yuste'' ali ''San Just'') v provinci Cáceres v avtonomni skupnosti [[Estremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Samostan je leta 1402 ustanovil hieronimski red menihov. To je samostan in palača, v kateri je od abdikacije do svoje smrti prebival [[Karel V. Habsburški]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj. == Zgodovina == Leta 1556 se je Karel V., sveti rimski cesar, umaknil v samostan Yuste blizu Cuacos de Yuste, potem ko se je odpovedal španski kroni v korist svojega sina [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] in kroni Svetega rimskega cesarstva v korist svojega brata [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] Preostanek svojega življenja je nameraval posvetiti molitvi v tem oddaljenem in neznanem samostanu. Kljub temu je bilo treba samostan istega leta razširiti, da bi naredili prostor za cesarja in 50 ali 60 članov njegovega spremstva. Občasno so upokojenega cesarja obiskale znane osebe, vključno z njegovim nezakonskim sinom Don [[Juan Avstrijski|Juanom Avstrijskim]] in njegovim dedičem Filipom II. Španskim. Izmišljen obisk Carlosa, asturskega princa, in drugih likov predstavlja mesečino kuliso za 5. dejanje originalne različice [[Giuseppe Verdi|Verdijeve]] opere ''[[Don Carlos (opera)|Don Carlos]]'', Yuste pa je tudi kulisa za oba prizora v 2. dejanju te dolge in slavne opere. Karel je tam umrl 21. septembra 1558. Pokopan je bil v samostanski cerkvi, čeprav so njegove posmrtne ostanke kasneje prenesli v kraljevi samostan San Lorenzo [[el Escorial]]. Leta 1809 je med napoleonskimi vojnami na polotoku samostan do temeljev požgala francoska vojska.<ref>{{cite web | title=Monasterio de Yuste | website=Viajes, Turismo y Gastronomía | date=2019-12-28 | url=https://www.revistaiberica.com/monasterio-de-yuste/ | language=es | access-date=2022-10-13}}</ref> Prizadele so ga tudi cerkvene zaplembe v Mendizábalu. Najdišče je bilo v ruševinah do leta 1949, ko ga je španska vlada na zahtevo [[Francisco Franco|Francisca Franca]] obnovila. Pohištvo kora (ki je bil naročen konec 15. stoletja) je bilo pridobljeno iz cerkva, kamor je bilo preseljeno.<ref>{{Cite news |last=Barrena |date=2025 |title=El Monasterio cacereño de Yuste enseña ya al público su sillería del coro |url=https://elpais.com/espana/2025-04-26/el-monasterio-cacereno-de-yuste-ensena-ya-al-publico-su-silleria-del-coro.html}}</ref> == Stavbe == Sadanji samostanski kompleks, ki ga sestavljajo cerkev, samostanska poslopja, dvonadstropni [[križni hodnik]] in palača Karla V., je bil od leta 1949 naprej po Francovem ukazu obnovljen na ostankih stavb iz srednjega in zgodnjega novega veka. V požaru med napoleonskimi vojnami so verjetno zgoreli tudi zgodovinski astronomski instrumenti Karla V., vključno z dvojnim Mercatorjevim globusom. Nedaleč zahodno od samostana leži nemško vojaško pokopališče Cuacos de Yuste, odprto leta 1983. == Dostop == Območje okoli Yusteja, Valle del Jerte, je zdaj ekoturistična destinacija. Turisti lahko obiščejo samostan, vključno s cesarjevimi apartmaji. Dolina je znana tudi po češnjah in lepoti okoliške pokrajine. V samostanu trenutno živijo menihi pavlinskega reda. Na slovesnosti, ki je potekala 13. aprila 2007 v samostanu Yuste, na kateri so bili prisotni ministrica za kulturo Carmen Calvo, predsednik regionalne vlade Estremadure Juan Carlos Rodríguez Ibarra ter predstavniki drugih avtonomnih skupnosti in držav EU, je bil podeljen [[znak evropske dediščine]]. == Karel V. v palači Yuste == [[File:Alfred Elmore (1815-1881) - The Emperor Charles V at Yuste - 211 - Touchstones Rochdale.jpg|thumb|''Karel V. vstopa v Yuste'' (slika Alfreda Elmora, 1856)]] Pri 55 letih se je Karel V., takrat najmočnejši človek na svetu, cesar Svetega rimskega cesarstva in kralj Španskega imperija, »na katerem sonce nikoli ne zaide«, odločil, da se odpove svojim kronam in položajem. Cesarski naziv je prešel na njegovega brata Ferdinanda, španska krona pa na sina Filipa. 11. novembra 1556 je cesar Karel V. s svojim spremstvom prispel v Tornavacas. Spremstvo je sestavljalo veliko konjenikov in služabnikov, s katerimi je Karel V. odpotoval v oddaljeno regijo v nosilnici, ki se je ohranila še danes. Karel V. se ni pridružil hieronimskemu redu. Živel je v majhni, italijanski palači, ki so mu jo zgradili tik ob samostanu. Dokler palača ni bila dokončno dokončana, je začasno živel v Jarandilla de la Vera na gradu grofa Oropese.<ref>Ferdinand Seibt: ''Karl V. Der Kaiser und die Reformation''. Siedler, Berlin 1990, ISBN 3-88680-338-4, S. 220.</ref> 3. februarja 1557 se je Karel V. lahko preselil v dokončano palačo poleg samostana. Tam je živel svojo »samoizbrano pot k sebi« in umrl septembra 1558.<ref>Ferdinand Seibt: ''Karl V. Der Kaiser und die Reformation''. Siedler, Berlin 1990, S. 224.</ref> Leta 1574 je bilo njegovo telo po ukazu sina Filipa II. preneseno v El Escorial.<ref>{{navedi knjigo |author=Rosine De Dijn |title=Des Kaisers Frauen |publisher=DVA |location=Stuttgart |year=1999 |pages=40 |ISBN= 3-421-05159-3}}</ref> Edinstvena značilnost prizidka palače so povezovalna vrata iz njegove spalnice v glavni oltarni prostor samostana. Karel V., ki je trpel za [[protin]]om, se je tako lahko maše udeleževal iz svoje postelje. Čeprav je palača z le osmimi sobami izjemno skromna v primerjavi s prejšnjimi cesarjevimi rezidencami (zlasti palačo [[Coudenberg]] v [[Bruslelj|Bruslju]]) ali stavbami njegovega sina ([[Kraljeva palača, Madrid|kraljeva palača v Madridu]] in Escorialu) in brata (dunajski [[Hofburg]]), upokojenemu cesarju ni manjkalo udobja: za abdiciranega cesarja je v njegovi upokojitveni rezidenci skrbelo osebje približno šestdesetih služabnikov. == Evropska akademija Yuste == Fundacija Evropske akademije Yuste (''Fundación Academia Europea de Yuste'') je bila ustanovljena leta 1992. Poslanstvo akademije je promocija kulturnih, zgodovinskih in družbenih vrednot Evrope. Poleg drugih dejavnosti fundacija od leta 1995 podeljuje evropsko nagrado Karla V. (''Premio Europeo Carlos V'') predanim Evropejcem ali evropskim organizacijam. Dobitniki nagrade: *1995: [[Jacques Delors]] *1998: [[Wilfried Martens]] *2000: [[Felipe Gonzalez Marquez]] *2002: [[Mihail Gorbačov]] *2004: [[Jorge Fernando Branco de Sampaio]] *2006: [[Helmut Kohl]] *2008: [[Simone Veil]] *2011: [[Javier Solana Madariaga]] *2014: [[Jose Manuel Durao Barroso]] *2016: [[Sofia Corradi]] *2017: [[Marcelino Oreja Aguirre]] *2018: [[Antonio Tajani]] *2019: [[Kulturne poti Sveta Evrope]] *2021: [[Angela Merkel]] *2022: [[Evropski invalidski forum]] *2023: [[Antonio Guterres]] *2024: [[Mario Draghi]] *2025: [[Josep Borrell]] *2026: [[Evropski odbor regij]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Monastery of San Jerónimo de Yuste}} *[https://tickets.patrimonionacional.es/es-ES/informacion-recinto/17/monasterio-yuste spletna stran Monastery of Yuste ] *[http://www.yustedigital.com Stran projekta ''Yuste Digital''] {{Coord|40|06|51|N|5|44|20|W|display=title|region:ES_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Samostani v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] avmppeaanypk7a9z0hnl4ayc39weepw Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026 0 608296 6771237 6766939 2026-10-27T20:44:38Z ~2026-57389-94 268007 /* Napovedani */ 6771237 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Samo Turel]] | before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov za 15. november 2026. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, je bil določen 7. september. Morebitni drugi krog bo potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-09-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poleti 2026 je v Novi Gorici prišlo do lokalnega političnega spora zaradi preoblikovanja Kulturnega doma Nova Gorica. Mestni svet je 23. junija sprejel odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda, čemur je nasprotovala civilna iniciativa Vsi smo kulturni dom. Ta je vložila pobudo za naknadni referendum, podprto z 251 podpisi. Zbiranje podpisov za razpis referenduma je steklo 1. septembra in je bilo predvideno do 5. oktobra.<ref>{{Navedi splet |title=Razpis naknadnega referenduma v Mestni občini Nova Gorica |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |date=2026-08-31 |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl |archive-date=2026-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260831132138/https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |url-status=dead }}</ref> === Napovedi kandidatur === V prvi polovici leta 2026 aktualni župan [[Samo Turel]] iz [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] ni razkrival, ali se bo potegoval za drugi mandat. Še sredi avgusta je pojasnjeval, da kandidaturo napove stranka in da svoje odločitve zato ne želi komentirati. V Svobodi so takrat potrdili, da poteka evidentiranje kandidatov za župana in mestni svet ter da naj bi bila imena znana v začetku septembra.<ref name=":pnavg">{{Navedi splet |last=Tratnik |first=Alenka |title=Samo Turel ne komentira, Levica z Markom Rusjanom, ostali še izbirajo |url=https://primorske.si/primorska/goriska/turel-ne-komentira-levica-z-markom-rusjanom-ostali-se-izbirajo/ |date=2026-08-17 |access-date=2026-09-04 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Kot prvi je kandidaturo 26. avgusta napovedal nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo [[Marko Rusjan]]. Kandidiral bo s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]], njegovo kandidaturo pa podpira tudi lokalno gibanje [[Goriška.si]].<ref name=":rusjan">{{Navedi splet |title=Marko Rusjan (Levica) prvi kandidat za župana v Novi Gorici |url=https://www.primorski.eu/goriska/marko-rusjan-levica-prvi-kandidat-za-zupana-v-novi-gorici-GX2257787 |date=2026-08-27 |access-date=2026-09-04 |website=Primorski dnevnik |language=sl}}</ref><ref name=":rusjan2">{{Navedi splet |title=V tekmo za župana: Marko Rusjan stavi na stanovanja, povezovanje z Gorico in kulturo |url=https://www.ads.regionalobala.si/novica/v-tekmo-za-zupana-marko-rusjan-stavi-na-stanovanja-povezovanje-z-gorico-in-kulturo |date=2026-08-26 |access-date=2026-09-04 |website=Regional Goriška |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob predstavitvi kandidature je kot pomembne teme izpostavil dostopna stanovanja, nova delovna mesta, nadaljnje povezovanje Nove Gorice z Gorico ter razvoj kulture in kulturnega turizma po zaključku EPK. Po njegovi oceni bi morala občina izkoristiti kulturno dediščino projekta GO! 2025 kot razvojni potencial, obenem pa zagotoviti pogoje, da lahko v občini živijo različne družbene skupine.<ref name=":rusjan2" /> Turel je kandidaturo za drugi mandat uradno napovedal 3. septembra. Odločitev je utemeljil z izvedenimi investicijami in projekti v mandatu 2022–2026 ter željo po nadaljevanju začrtanega razvoja mesta.<ref name=":turel">{{Navedi splet |title=Turel napovedal kandidaturo za nov županski mandat v Novi Gorici |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/09/turel-napovedal-kandidaturo-za-nov-zupanski-mandat-v-novi-gorici-63b7f5d0-532d-4f4d-85f7-4dc9534e86e1.html |date=2026-09-03 |access-date=2026-09-04 |website=Rai News |language=sl}}</ref> V predstavitvi je napovedal tesnejše povezovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva mladih ter prizadevanja za vrnitev sedeža [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] v mesto. V ta namen občina razvija novo mestno četrt na Majskih poljanah ob meji z Italijo, v mestnem središču pa želi urediti podjetniški inkubator, kamor bi se lahko preselil tudi Primorski tehnološki park.<ref name=":turel" /> Njegovo kandidaturo je ob predstavitvi podprl poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji novogoriški župan [[Matej Arčon]].<ref name=":turel" /> Bogdan Česnik je kandidaturo za župana Mestne občine Nova Gorica napovedal 28. septembra 2026. Na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat z lastno listo za mestni svet Nov zagon za Novo Gorico.<ref name=":cesnik">{{Navedi splet |title=V Novi Gorici še en kandidat uradno vstopil v tekmo za župana |url=https://primorske.si/primorska/goriska/v-novi-gorici-se-en-kandidat-za-zupana/ |date=2026-09-28 |access-date=2026-10-18 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Leta 2022 je postal višji svetovalec župana za gospodarstvo na Občini Ajdovščina, marca 2024 pa je prevzel vodenje Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina.<ref name=":cesnik-kariera">{{Navedi splet |last=Tratnik |first=Alenka |title=Bogdan Česnik na čelu ajdovske razvojne agencije |url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bogdan-cesnik-na-celu-ajdovske-razvojne-agencije/ |date=2024-02-24 |access-date=2026-10-18 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Program temelji na krepitvi gospodarstva ter Nove Gorice kot regionalnega središča, napovedal pa je subvencije za nova stanovanja, večje financiranje krajevnih skupnosti ter razvoj študentskega kampusa.<ref name=":cesnik-robin">{{Navedi splet |title=Še en kandidat za župana Nove Gorice: v tekmo vstopa Bogdan Česnik |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/se-en-kandidat-za-zupana-nove-gorice-v-tekmo-vstopa-bogdan-cesnik/ |date=2026-09-28 |access-date=2026-10-18 |website=Radio Robin |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === [[Socialni demokrati]] so pred začetkom uradnih volilnih opravil kot možnega kandidata pripravljali predsednika novogoriškega občinskega odbora stranke Matevža Vidmarja.<ref>{{Navedi splet |title=SD – kandidatna lista za volitve v državni zbor 2026 |url=https://cdn.kme.si/public/files/2026/02/09/6989f8534c0cb.pdf |date=2026-02-04 |access-date=2026-09-04 |language=sl}}</ref> V začetku septembra so mediji poročali, da si želi županskega mandata in da naj bi nastopil s podporo SD, vendar njegova kandidatura doslej še ni bila javno predstavljena.<ref name=":turel" /> Odprta ostaja odločitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], ki je bila na volitvah v mestni svet leta 2022 s petimi mandati druga najmočnejša stranka. Takrat je njihova županska kandidatka Damjana Pavlica s 14,86 odstotka glasov zasedla tretje mesto. Trenutno njihova svetniška skupina šteje tri svetnike.<ref name=":sestava">{{Navedi splet |title=Sestava mestnega sveta |url=https://www.nova-gorica.si/sl/mestna-obcina/mestni-svet/sestava/ |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl}}</ref> V lokalnem političnem prostoru je pred volitvami prišlo tudi do preoblikovanja dela opozicije. Elena Zavadlav Ušaj in Stjepan Pavusa, ki sta bila leta 2022 izvoljena na listi SDS, sta mandat nadaljevala kot svetnika [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]]. Andrej Pelicon, ki je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice in je bil tedaj tudi njen kandidat za župana, pa je mandat nadaljeval kot predstavnik stranke [[Mi, socialisti!]].<ref name=":sestava" /> Lokalno gibanje Goriška.si, ki je leta 2022 nastopilo skupaj z listo [[Klemen Miklavič|Klemna Miklaviča]] in osvojilo štiri mandate v mestnem svetu, je leta 2026 podprlo kandidaturo Marka Rusjana, imeli pa bodo svojo listo za mestni svet.<ref name=":rusjan" /> == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Rusjan, državni sekretar (52184437290) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Rusjan]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |23. februar 1974 [[Šempeter pri Gorici]] | * mestni svetnik Mestne občine Nova Gorica (2018–2022) * državni sekretar na Ministrstvu za kulturo (2022–2026) * pravnik |[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br><small>podpora: [[Goriška.si]]</small> |26. avgust 2026 |TBA |<ref name=":rusjan" /><ref name=":rusjan2" /> |- |<center>[[Slika:Samo_Turel_2025_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Samo Turel]]'''</center> | style="background:#005DA3; " | |25. maj 1975 [[Nova Gorica]] | * župan Mestne občine Nova Gorica (2022–''danes'') * predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (2025–''danes'') * pravnik * direktor Okrožnega sodišča v Novi Gorici |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |3. september 2026 |TBA |<ref name=":turel" /> |- |<center>'''Bogdan Česnik'''</center> | style="background:#808080; " | |Ni podatka | * direktor Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina (2024–''danes'') * višji svetovalec za gospodarstvo na Občini Ajdovščina (2022–2024) * dolgoletne vodstvene izkušnje v turizmu in gospodarstvu * magister turizma |Neodvisni kandidat<br><small>lista: ''Nov zagon za Novo Gorico''</small> |28. september 2026 |[https://www.bogdancesnik.si/ Uradna spletna stran] |<ref name=":cesnik" /><ref name=":cesnik-kariera" /><ref name=":cesnik-robin" /> |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Matevž Vidmar'''<br>[[Socialni demokrati]]<br/>predsednik SD Nova Gorica<br/>kmetovalec<ref name=":turel" />}} |title=Potencialni kandidat|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica|2026]] a397i6qwi484bjo9h5723oz0yk0rftr 6771244 6771237 2026-10-27T20:49:46Z ~2026-57389-94 268007 /* Napovedani */ 6771244 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Samo Turel]] | before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov za 15. november 2026. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, je bil določen 7. september. Morebitni drugi krog bo potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-09-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poleti 2026 je v Novi Gorici prišlo do lokalnega političnega spora zaradi preoblikovanja Kulturnega doma Nova Gorica. Mestni svet je 23. junija sprejel odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda, čemur je nasprotovala civilna iniciativa Vsi smo kulturni dom. Ta je vložila pobudo za naknadni referendum, podprto z 251 podpisi. Zbiranje podpisov za razpis referenduma je steklo 1. septembra in je bilo predvideno do 5. oktobra.<ref>{{Navedi splet |title=Razpis naknadnega referenduma v Mestni občini Nova Gorica |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |date=2026-08-31 |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl |archive-date=2026-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260831132138/https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |url-status=dead }}</ref> === Napovedi kandidatur === V prvi polovici leta 2026 aktualni župan [[Samo Turel]] iz [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] ni razkrival, ali se bo potegoval za drugi mandat. Še sredi avgusta je pojasnjeval, da kandidaturo napove stranka in da svoje odločitve zato ne želi komentirati. V Svobodi so takrat potrdili, da poteka evidentiranje kandidatov za župana in mestni svet ter da naj bi bila imena znana v začetku septembra.<ref name=":pnavg">{{Navedi splet |last=Tratnik |first=Alenka |title=Samo Turel ne komentira, Levica z Markom Rusjanom, ostali še izbirajo |url=https://primorske.si/primorska/goriska/turel-ne-komentira-levica-z-markom-rusjanom-ostali-se-izbirajo/ |date=2026-08-17 |access-date=2026-09-04 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Kot prvi je kandidaturo 26. avgusta napovedal nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo [[Marko Rusjan]]. Kandidiral bo s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]], njegovo kandidaturo pa podpira tudi lokalno gibanje [[Goriška.si]].<ref name=":rusjan">{{Navedi splet |title=Marko Rusjan (Levica) prvi kandidat za župana v Novi Gorici |url=https://www.primorski.eu/goriska/marko-rusjan-levica-prvi-kandidat-za-zupana-v-novi-gorici-GX2257787 |date=2026-08-27 |access-date=2026-09-04 |website=Primorski dnevnik |language=sl}}</ref><ref name=":rusjan2">{{Navedi splet |title=V tekmo za župana: Marko Rusjan stavi na stanovanja, povezovanje z Gorico in kulturo |url=https://www.ads.regionalobala.si/novica/v-tekmo-za-zupana-marko-rusjan-stavi-na-stanovanja-povezovanje-z-gorico-in-kulturo |date=2026-08-26 |access-date=2026-09-04 |website=Regional Goriška |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob predstavitvi kandidature je kot pomembne teme izpostavil dostopna stanovanja, nova delovna mesta, nadaljnje povezovanje Nove Gorice z Gorico ter razvoj kulture in kulturnega turizma po zaključku EPK. Po njegovi oceni bi morala občina izkoristiti kulturno dediščino projekta GO! 2025 kot razvojni potencial, obenem pa zagotoviti pogoje, da lahko v občini živijo različne družbene skupine.<ref name=":rusjan2" /> Turel je kandidaturo za drugi mandat uradno napovedal 3. septembra. Odločitev je utemeljil z izvedenimi investicijami in projekti v mandatu 2022–2026 ter željo po nadaljevanju začrtanega razvoja mesta.<ref name=":turel">{{Navedi splet |title=Turel napovedal kandidaturo za nov županski mandat v Novi Gorici |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/09/turel-napovedal-kandidaturo-za-nov-zupanski-mandat-v-novi-gorici-63b7f5d0-532d-4f4d-85f7-4dc9534e86e1.html |date=2026-09-03 |access-date=2026-09-04 |website=Rai News |language=sl}}</ref> V predstavitvi je napovedal tesnejše povezovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva mladih ter prizadevanja za vrnitev sedeža [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] v mesto. V ta namen občina razvija novo mestno četrt na Majskih poljanah ob meji z Italijo, v mestnem središču pa želi urediti podjetniški inkubator, kamor bi se lahko preselil tudi Primorski tehnološki park.<ref name=":turel" /> Njegovo kandidaturo je ob predstavitvi podprl poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji novogoriški župan [[Matej Arčon]].<ref name=":turel" /> Bogdan Česnik je kandidaturo za župana Mestne občine Nova Gorica napovedal 28. septembra 2026. Na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat z lastno listo za mestni svet Nov zagon za Novo Gorico.<ref name=":cesnik">{{Navedi splet |title=V Novi Gorici še en kandidat uradno vstopil v tekmo za župana |url=https://primorske.si/primorska/goriska/v-novi-gorici-se-en-kandidat-za-zupana/ |date=2026-09-28 |access-date=2026-10-18 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Leta 2022 je postal višji svetovalec župana za gospodarstvo na Občini Ajdovščina, marca 2024 pa je prevzel vodenje Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina.<ref name=":cesnik-kariera">{{Navedi splet |last=Tratnik |first=Alenka |title=Bogdan Česnik na čelu ajdovske razvojne agencije |url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bogdan-cesnik-na-celu-ajdovske-razvojne-agencije/ |date=2024-02-24 |access-date=2026-10-18 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Program temelji na krepitvi gospodarstva ter Nove Gorice kot regionalnega središča, napovedal pa je subvencije za nova stanovanja, večje financiranje krajevnih skupnosti ter razvoj študentskega kampusa.<ref name=":cesnik-robin">{{Navedi splet |title=Še en kandidat za župana Nove Gorice: v tekmo vstopa Bogdan Česnik |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/se-en-kandidat-za-zupana-nove-gorice-v-tekmo-vstopa-bogdan-cesnik/ |date=2026-09-28 |access-date=2026-10-18 |website=Radio Robin |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === [[Socialni demokrati]] so pred začetkom uradnih volilnih opravil kot možnega kandidata pripravljali predsednika novogoriškega občinskega odbora stranke Matevža Vidmarja.<ref>{{Navedi splet |title=SD – kandidatna lista za volitve v državni zbor 2026 |url=https://cdn.kme.si/public/files/2026/02/09/6989f8534c0cb.pdf |date=2026-02-04 |access-date=2026-09-04 |language=sl}}</ref> V začetku septembra so mediji poročali, da si želi županskega mandata in da naj bi nastopil s podporo SD, vendar njegova kandidatura doslej še ni bila javno predstavljena.<ref name=":turel" /> Odprta ostaja odločitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], ki je bila na volitvah v mestni svet leta 2022 s petimi mandati druga najmočnejša stranka. Takrat je njihova županska kandidatka Damjana Pavlica s 14,86 odstotka glasov zasedla tretje mesto. Trenutno njihova svetniška skupina šteje tri svetnike.<ref name=":sestava">{{Navedi splet |title=Sestava mestnega sveta |url=https://www.nova-gorica.si/sl/mestna-obcina/mestni-svet/sestava/ |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl}}</ref> V lokalnem političnem prostoru je pred volitvami prišlo tudi do preoblikovanja dela opozicije. Elena Zavadlav Ušaj in Stjepan Pavusa, ki sta bila leta 2022 izvoljena na listi SDS, sta mandat nadaljevala kot svetnika [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]]. Andrej Pelicon, ki je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice in je bil tedaj tudi njen kandidat za župana, pa je mandat nadaljeval kot predstavnik stranke [[Mi, socialisti!]].<ref name=":sestava" /> Lokalno gibanje Goriška.si, ki je leta 2022 nastopilo skupaj z listo [[Klemen Miklavič|Klemna Miklaviča]] in osvojilo štiri mandate v mestnem svetu, je leta 2026 podprlo kandidaturo Marka Rusjana, imeli pa bodo svojo listo za mestni svet.<ref name=":rusjan" /> == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Rusjan, državni sekretar (52184437290) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Rusjan]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |23. februar 1974 [[Šempeter pri Gorici]] | * mestni svetnik Mestne občine Nova Gorica (2018–2022) * državni sekretar na Ministrstvu za kulturo (2022–2026) * pravnik |[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br><small>podpora: [[Goriška.si]]</small> |26. avgust 2026 |TBA |<ref name=":rusjan" /><ref name=":rusjan2" /> |- |<center>[[Slika:Samo_Turel_2025_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Samo Turel]]'''</center> | style="background:#005DA3; " | |25. maj 1975 [[Nova Gorica]] | * župan Mestne občine Nova Gorica (2022–''danes'') * predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (2025–''danes'') * pravnik * direktor Okrožnega sodišča v Novi Gorici (2010-2022) * član Odbora regij, posvetovalnega telesa Evropske unije |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |3. september 2026 |TBA |<ref name=":turel" /> |- |<center>'''Bogdan Česnik'''</center> | style="background:#808080; " | |Ni podatka | * direktor Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina (2024–''danes'') * višji svetovalec za gospodarstvo na Občini Ajdovščina (2022–2024) * dolgoletne vodstvene izkušnje v turizmu in gospodarstvu * magister turizma |Neodvisni kandidat<br><small>lista: ''Nov zagon za Novo Gorico''</small> |28. september 2026 |[https://www.bogdancesnik.si/ Uradna spletna stran] |<ref name=":cesnik" /><ref name=":cesnik-kariera" /><ref name=":cesnik-robin" /> |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Matevž Vidmar'''<br>[[Socialni demokrati]]<br/>predsednik SD Nova Gorica<br/>kmetovalec<ref name=":turel" />}} |title=Potencialni kandidat|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica|2026]] 685kmt5ps4ros0cif4pka9c71ldwplw Pogovor o Wikipediji:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026) 5 608418 6771122 6770925 2026-10-27T16:30:50Z Pinky sl 2932 /* Dediščina brez statusa spomenika */ +Čopova ulica 6771122 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) 8sb63r3skopm3k34tsgen2oxj0cwmot 6771136 6771122 2026-10-27T17:12:59Z Pinky sl 2932 /* Dediščina brez statusa spomenika */ +Wolfova ulica 6771136 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) fpa8vw0384zh7td6xv0d0ddcbg0je1l 6771146 6771136 2026-10-27T17:32:56Z Pinky sl 2932 /* Možne kršitve avtorskih pravic */ +Tromostovje 6771146 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) 2utzne7zxwqnnn07rplcts2tm2uv6nu 6771152 6771146 2026-10-27T17:40:10Z Pinky sl 2932 /* Dediščina brez statusa spomenika */ +Tivolski grad 6771152 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 3 files "Tivolski grad" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) d7twwnnghnn5zwqe9oh3ajmtz329jhi 6771259 6771152 2026-10-27T21:25:46Z Pinky sl 2932 /* Možne kršitve avtorskih pravic */ +Trg republike Ljubljana 6771259 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 3 files "Tivolski grad" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images "Trg republike Ljubljana", the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET) fei3gt2rtribeud9nr7q64d0wimg3l3 Predloga:Univerza v Novem mestu 10 608633 6771109 6751177 2026-10-27T15:44:44Z JoMK 240261 6771109 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Univerza v Novem mestu |title = [[Univerza v Novem mestu|<span style="color:#FFFFFF;">Univerza v Novem mestu</span>]] (javna) |listclass = hlist |image = |above = |bodystyle = border:2px solid #66B43C; |titlestyle = background:#66B43C; color:#FFFFFF; |groupstyle = background:#CDE7BD; |liststyle = background:#F3F9EF; |belowstyle = background:#66B43C; color:#FFFFFF; |group1 = Fakultete |list1 = * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto|Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu|Fakulteta za strojništvo]] * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu|Fakulteta za zdravstvene vede]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring]] * [[Fakulteta za informacijske študije]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|Fakulteta za organizacijske študije]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto|Visoka šola za upravljanje podeželja]] |group2 = Druge ustanove |list2 = * [[Inštitut Rudolfovo]] |below = [[Seznam univerz v Sloveniji|<span style="color:#FFFFFF;">Univerze v Sloveniji</span>]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za univerze]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> ttqb0d9kr8svrzzxlfo7pjuhmiubcsb Trezor (televizijska serija) 0 609227 6771372 6762361 2026-10-28T09:11:19Z Anzet 118843 6771372 wikitext text/x-wiki '''''Trezor''''' je slovenska TV miniserija (''mini series'')<ref name=":1">{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}</ref> iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Režiral jo je [[Matevž Luzar]]. == Zgodba == Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|banke SKB]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005.<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po "ropu stoletja" iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}</ref> V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa prepletajo korupcija in politični interesi različnih vpletenih.<ref name=":2" /> == Igralska zasedba == * [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern, * [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc, * [[Petja Labović]] kot Peter Abram, * [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler, * [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek, * [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič, * [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič, * [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc, * [[Ivo Ban]] kot Viktor, * [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern, * [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik, * [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan, * [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef, * [[Branko Jordan]] kot Tomaž, * [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik, * [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik, * [[Nejc Jezerknik]] kot Policist, * [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram, * [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote, * [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin, * [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern.<ref>{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}</ref> == Ekipa == * Matevž Luzar, režiser in scenarist * [[Stefan Bošković]], scenarist * [[Miha Hočevar]], scenarist, * [[Srđan Koljević]], scenarist * [[Miloš Srdić]], direktor fotografije, * [[Miha Knific]], scenograf, * [[Nadja Bedjanič]], kostumografka, * [[Eva Uršič]], oblikovalka maske, * [[Davor Hercog]], skladatelj. == Predvajanje == Serija je bila na Televiziji Slovenija prvič predvajana pet nedelj med 20. septembrom in 18. oktobrom 2026.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-od-20-septembra-na-televiziji-slovenija/793157|title=Trezor: od 20. septembra na Televiziji Slovenija |accessdate=28. 10. 2026 |date=8. 9. 2026 |format= |work= }}</ref> Sodelovala je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]]. == Sklici == {{sklici}} {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2026]] 0xtr430twlb22qbij6yq3b4xvhvcpoi Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026 100 609365 6771118 6770692 2026-10-27T16:20:54Z ~2026-44996-51 264415 6771118 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] * V drugem krogu '''[[Predsedniške volitve v Braziliji, 2026|predsedniških volitev v Braziliji]]''' je [[Lula da Silva]] premagal nasprotnika [[Flavio Bolsonaro|Flavia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik ayrki79i7fp8kn6a9rg2yrz6ue78477 6771119 6771118 2026-10-27T16:22:00Z ~2026-44996-51 264415 6771119 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] * V drugem krogu '''[[Predsedniške volitve v Braziliji, 2026|predsedniških volitev v Braziliji]]''' je [[Luis Inacio Lula da Silva]] premagal nasprotnika [[Flavio Bolsonaro|Flavia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik t95uiuf9yiefzj4f6v1g8v1il4x43i8 6771191 6771119 2026-10-27T19:34:22Z TadejM 738 v Braziliji so potekale splošne volitve, na katerih so izvolili tudi predsednika 6771191 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] * V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luis Inacio Lula da Silva]] premagal nasprotnika [[Flavio Bolsonaro|Flavia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik ftpjsdvfremymxkz4v5idbrabs4mlz3 6771355 6771191 2026-10-28T08:16:55Z Upwinxp 126544 [[Luiz Inácio Lula da Silva]] 6771355 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] * V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] premagal nasprotnika [[Flavio Bolsonaro|Flavia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik 1y8y9vxdyju1hvtzzjcjwqxlir9ncp5 Seznam občin v provinci Leon 0 609629 6771177 6765276 2026-10-27T19:10:28Z Doncsecz~slwiki 9581 /* C */ 6771177 wikitext text/x-wiki [[Slika:Leon-Mapa municipal.svg|thumb|desno|Zemljevid leonskih občin]] '''Občine v provinci Leon''' ({{jezik-es|Municipios de la provincia de León}}) so enote v [[provinca Leon|provinci Leon]], v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Trenutno obstaja 210 občin in mestna občina [[Oviedo]] (ki je prestolnica). Seznam je urejen po abecednem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[Acebedo, Leon|Acebedo ''(Acebéu)'']] * [[Algadefe]] * [[Alija del Infantado|Alija del Infantado ''(Alixa)'']] * [[Almanza, Leon|Almanza]] * [[Ardón]] * [[Arganza]] * [[Astorga, Španija|Astorga ''(Estorga)'']] == B == * [[Balboa, Leon|Balboa ''(Valboa)'']] * [[Barjas|Barjas ''(Barxas, Barceniellas)'']] * [[Bembibre|Bembibre ''(Bienvibre)'']] * [[Benavides, Španija|Benavides]] * [[Benuza]] * [[Bercianos del Páramo]] * [[Bercianos del Real Camino]] * [[Berlanga del Bierzo|Berlanga del Bierzo ''(Berllanga)'']] * [[Boca de Huérgano|Boca de Huérgano ''(Boca de Güérganu)'']] * [[Borrenes|Borrenes ''(Borrés)'']] * [[Boñar]] * [[Brazuelo|Brazuelo ''(Brazuelu)'']] * [[Burón, Leon|Burón]] * [[Bustillo del Páramo|Bustillo del Páramo ''(Bustiellu del Páramu)'']] == C == * [[Cabañas Raras]] * [[Cabreros del Río]] * [[Cabrillanes|Cabrillanes ''(Cabrichanes)'']] * [[Cacabelos|Cacabelos ''(Cacabieḷḷos)'']] * [[Calzada del Coto|Calzada del Coto ''(Calzada del Coutu)'']] * [[Campazas]] * [[Campo de Villavidel]] * [[Camponaraya|Camponaraya ''(Camponaraia, Campunaraya)'']] * [[Candín|Candín ''(Ancares)'']] * [[Cármenes|Cármenes ''(La Mediana)'']] * [[Carracedelo]] * [[Carrizo de la Ribera|Carrizo de la Ribera ''(Carizzu)'']] * [[Carrocera]] * [[Carucedo]] * [[Castilfalé]] * [[Castrillo de Cabrera|Castrillo de Cabrera ''(Castriellu)'']] * [[Castrillo de la Valduerna]] * [[Castrocalbón|Castrocalbón ''(Castrucarbón)'']] * [[Castrocontrigo|Castrocontrigo ''(Castrocontrigu)'']] * [[Castropodame|Castropodame ''(Castru Podame)'']] * [[Castrotierra de Valmadrigal|Castrotierra de Valmadrigal ''(Castrutierra)'']] * [[Cea, Leon|Cea]] * [[Cebanico|Cebanico ''(Cebanicu)'']] * [[Cebrones del Río|Cebrones del Río ''(Zebrones del Ríu)'']] * [[Chozas de Abajo|Chozas de Abajo ''(Chozas d'Abaxu)'']] * [[Cimanes de la Vega|Cimanes de la Vega ''(Cimanes de la Veiga)'']] * [[Cimanes del Tejar|Cimanes del Tejar ''(Cimanes del Teyar)'']] * [[Cistierna]] * [[Congosto]] * [[Corbillos de los Oteros|Corbillos de los Oteros ''(Corbiellos)'']] * [[Corullón]] * [[Crémenes]] * [[Cuadros]] * [[Cubillas de Rueda|Cubillas de Rueda ''(Cubiellas de Rueda)'']] * [[Cubillas de los Oteros|Cubillas de los Oteros ''(Cubiellas de los Oteros)'']] * [[Cubillos del Sil]] == D == * [[Destriana]] == E == * [[El Burgo Ranero]] * [[Encinedo|Encinedo ''(Encinéu)'']] * [[Escobar de Campos]] == F == * [[Fabero|Fabero ''(El Fabeiru, Al Fabeiru)'']] * [[Folgoso de la Ribera|Folgoso de la Ribera ''(Felgosu)'']] * [[Fresno de la Vega|Fresno de la Vega ''(Fresnu de la Viega)'']] * [[Fuentes de Carbajal]] == G == * [[Garrafe de Torío|Garrafe de Torío ''(Garrafe de Toríu)'']] * [[Gordaliza del Pino]] * [[Gordoncillo|Gordoncillo ''(Gordonciello)'']] * [[Gradefes]] * [[Grajal de Campos|Grajal de Campos ''(Graxal de Campos)'']] * [[Gusendos de los Oteros]] == H == * [[Hospital de Órbigo|Hospital de Órbigo ''(Hospital d'Órbigu)'']] == I == * [[Igüeña]] * [[Izagre]] == J == * [[Joarilla de las Matas|Joarilla de las Matas ''(Xuarilla)'']] == L == * [[La Antigua (León)|La Antigua]] * [[La Banieza|La Banieza ''(La Banieza)'']] * [[La Ercina]] * [[La Pola de Gordón]] * [[La Robla|La Robla ''(La Robra)'']] * [[La Vecilla]] * [[Laguna Dalga]] * [[Laguna de Negrillos|Laguna de Negrillos ''(Llaguna Negriellos)'']] * [[Las Omañas|Las Omañas ''(La Oumanna)'']] * [[León, Španija|León ''(Llión)'']] * [[Llamas de la Ribera]] * [[Los Barrios de Luna|Los Barrios de Luna ''(Ḷḷuna d'Abaxo)'']] * [[Lucillo|Lucillo ''(Lluciellu)'']] * [[Luyego|Luyego ''(Lluyegu)'']] == M == * [[Magaz de Cepeda]] * [[Mansilla Mayor]] * [[Mansilla de las Mulas|Mansilla de las Mulas ''(Mansiella)'']] * [[Mansilla Mayor|Mansilla Mayor ''(Mansiella)'']] * [[Maraña]] * [[Matadeón de los Oteros]] * [[Matallana de Torío]] * [[Matanza de los Oteros|Matanza de los Oteros ''(Matancia)'']] * [[Molinaseca]] * [[Murias de Paredes]] == N == * [[Noceda del Bierzo|Noceda del Bierzo ''(Ñoceda)'']] == O == * [[Oencia]] * [[Onzonilla]] * [[Oseja de Sajambre|Oseja de Sajambre ''(Oseya de Sayambre)'']] == P == * [[Pajares de los Oteros|Pajares de los Oteros ''(Payares)'']] * [[Palacios de la Valduerna]] * [[Palacios del Sil]] * [[Páramo del Sil|Páramo del Sil ''(Páramu del Sil)'']] * [[Peranzanes|Peranzanes ''(Peranzáis)'']] * [[Pobladura de Pelayo García]] * [[Ponferrada]] * [[Posada de Valdeón|Posada de Valdeón ''(Posá de Valdión)'']] * [[Pozuelo del Páramo]] * [[Prado de la Guzpeña]] * [[Priaranza del Bierzo]] * [[Prioro]] * [[Puebla de Lillo|Puebla de Lillo ''(Pola de Lillo, La Puebla de Lillu)'']] * [[Puente de Domingo Flórez|Puente de Domingo Flórez ''(A Ponte de Domingos Flórez)'']] == Q == * [[Quintana del Castillo]] * [[Quintana del Marco]] * [[Quintana y Congosto]] == R == * [[Regueras de Arriba]] * [[Reyero]] * [[Riaño, Leon|Riaño]] * [[Riego de la Vega]] * [[Riello|Riello ''(Rigiellu)'']] * [[Rioseco de Tapia|Riosco de Tapia ''(Riosecu de Tapia)'']] * [[Roperuelos del Páramo]] == S == * [[Sabero]] * [[Sahagún|Sahagún ''(Safagún)'']] * [[San Adrián del Valle]] * [[San Andrés del Rabanedo]] * [[San Cristóbal de la Polantera]] * [[San Emiliano, Leon|San Emiliano ''(Santu Millanu, Santu Michanu)'']] * [[San Esteban de Nogales]] * [[San Justo de la Vega|San Justo de la Vega ''(San Xustu)'']] * [[San Millán de los Caballeros]] * [[San Pedro Bercianos]] * [[Sancedo]] * [[Santa Colomba de Curueño]] * [[Santa Colomba de Somoza]] * [[Santa Cristina de Valmadrigal]] * [[Santa Elena de Jamuz]] * [[Santa Marina del Rey]] * [[Santa María de Ordás]] * [[Santa María de la Isla]] * [[Santa María del Monte de Cea]] * [[Santa María del Páramo]] * [[Santas Martas]] * [[Santiago Millas|Santiago Millas ''(Santiao)'']] * [[Santovenia de la Valdoncina]] * [[Sariegos]] * [[Sena de Luna|Sena de Luna ''(Ḷḷuna d'Arriba, Sena de Ḷḷuna)'']] * [[Sobrado, Leon|Sobrado]] * [[Soto de la Vega|Soto de la Vega ''(Soutu de la Veiga)'']] * [[Soto y Amío|Soto y Amío ''(Soutu y Amíu)'']] == T == * [[Toral de los Guzmanes]] * [[Toral de los Vados|Toral de los Vados ''(Toural dos Vaos)'']] * [[Toreno|Toreno ''(Torenu)'']] * [[Torre del Bierzo]] * [[Trabadelo|Trabadelo ''(Trabadiellu)'']] * [[Truchas, Španij|Truchas ''(Trueitas)'']] * [[Turcia]] == U == * [[Urdiales del Páramo]] == V == * [[Val de San Lorenzo|Val de San Lorenzo ''(Valdesanllorienzu)'']] * [[Valdefresno|Valdefresno ''(Valdefreisnu)'']] * [[Valdefuentes del Páramo]] * [[Valdelugueros|Valdelugueros ''(Valdeḷḷugueros)'']] * [[Valdemora]] * [[Valdepiélago]] * [[Valdepolo]] * [[Valderas]] * [[Valderrey|Valderrey ''(Valderréi)'']] * [[Valderrueda]] * [[Valdesamario|Valdesamario ''(Valdesamariu)'']] * [[Valdevimbre|Valdevimbre ''(Valdebimbre)'']] * [[Valencia de Don Juan|Valencia de Don Joan ''(Coyanza)'']] * [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]] * [[Valverde de la Virgen]] * [[Valverde-Enrique]] * [[Vega de Espinareda|Vega de Espinareda ''(La Veiga d'Espinareda)'']] * [[Vega de Infanzones|Vega de Infanzones ''(Veiga d'Infanzones)'']] * [[Vega de Valcarce|Vega de Valcarce ''(A Veiga de Valcarce)'']] * [[Vegacervera|Vegacervera ''(Veigacerveira)'']] * [[Vegaquemada]] * [[Vegas del Condado|Vegas del Condado ''(Veigas del Condáu)'']] * [[Villablino|Villablino ''(Viḷḷablinu)'']] * [[Villabraz]] * [[Villadangos del Páramo]] * [[Villademor de la Vega]] * [[Villafranca del Bierzo|Villafranca del Bierzo ''(Vilafranca do Bierzo)'']] * [[Villagatón]] * [[Villamañán]] * [[Villamandos]] * [[Villamanín|Villamanín ''(Viḷḷamanín)'']] * [[Villamartín de Don Sancho]] * [[Villamejil]] * [[Villamol]] * [[Villamontán de la Valduerna]] * [[Villamoratiel de las Matas]] * [[Villanueva de las Manzanas]] * [[Villaobispo de Otero]] * [[Villaornate y Castro]] * [[Villaquejida]] * [[Villaquilambre|Villaquilambre ''(Villaquirame)'']] * [[Villarejo de Órbigo]] * [[Villares de Órbigo|Villares de Órbigo ''(Villares d'Órbigu)'']] * [[Villasabariego]] * [[Villaselán]] * [[Villaturiel]] * [[Villazala]] * [[Villazanzo de Valderaduey]] == Z == * [[Zotes del Páramo]] {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon|*]] paivqt2h4ykzas5krlbo20cqdd2ys58 Ajdi (dinastija Tang) 0 609674 6771038 6763408 2026-10-27T13:13:15Z Octopus 13285 urejanje 6771038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ajdi <br/> {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | successor = [[Tajdzu (dinastija Ljang)]] | reign = 26. september 904<ref name=AS/><ref name=ZZTJ265>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].</ref> – 12. maj 907<ref name=AS/><ref name=ZZTJ266/> | image = | birth_name = Li Dzuo | birth_date = 27. oktober 892<ref name=AS>Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131016003621/http://sinocal.sinica.edu.tw/ |date=16 October 2013 }}.</ref><ref name=BT20-2>''Old Book of Tang'', [[:zh:s:舊唐書/卷20下|vol. 20, part 2]].</ref> | death_date = 26. marec 908 (star 15 let)<ref name=AS/><ref name=ZZTJ266>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_place = Mavzolej Ven ({{lang|zh|溫陵}}) | family_name = Li ({{lang|zh|李}}) | clan_name = | given_name = ob rojstvu Dzuo ({{lang|zh|祚}}),<br/>od leta 904 Džu ({{lang|zh|柷}}) | house = [[Dinastija Tang|Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_name = Tjanjov ({{lang|zh|天祐}}) (podedovana od cesarja Džaodzonga) | era_dates = 28. maj 904<ref name=AS/><ref name=ZZTJ264>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷264|vol. 264]].</ref> – 12. maj 907{{efn|However, after the end of Tang, the regional states [[Jin (Later Tang precursor)|Jin]], [[Wu (Ten Kingdoms)|Wu]], and [[Qi (Five Dynasties)|Qi]] continued to use Tang's ''Tianyou'' era name to show their refusal to recognize [[Later Liang (Five Dynasties)|Later Liang]]. One can therefore also consider the end of the ''Tianyou'' era to be sometime early in 924, when [[Li Maozhen]] the Prince of Qi became a subject to Jin's successor state [[Later Tang]] and switched to Later Tang's ''Tongguang'' era.}} | temple_name = Džindzong ({{lang|zh|景宗}}) (uporabljeno le redko) | posthumous_name = Cesar Aj ({{lang|zh|哀皇帝}}) ali<br/>Cesar Džaošuan {{lang|zh|昭宣皇帝}} <br/> Cesar Džaošuan Guanglie Šjaoi ({{lang|zh|昭宣光烈孝皇帝}}) | father = cesar [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | mother = cesarica Šuanmu }} {{Infobox Chinese |title='''Tang Aidi''' |c={{linktext|唐哀帝}} |l="Žalostni cesar Tanga" |p=Táng Āidì |altname=Li Dzuo |c2={{linktext|李祚}} |l2=(osebno ime) |p2=Lǐ Zuò }} '''Ajdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 哀帝, Āidì), rojen kot '''Li Dzuo''', je bil zadnji cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 904 do 907, * [[27. september]] [[892]], † [[26. marec]] [[908]]. Bil je deveti sin cesarja Džaodzonga iz dinastije Tang. Leta 897 je postal princ Huejev. Po atentatu na cesarja Džaodzonga 22. septembra 904 je general Džu Čuandžong (Džu Ven), ki je spomladi 903 dejansko prevzel oblast v cesarstvu, na prestol postavil enajstletnega princa Li Dzuoja pod imenom Li Ču ali Li Džu. Li Ču je ves čas svoje vladavine ostal nominalni cesar in je živel v izolaciji.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=343-344}}{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|p=441}} Ajdi praktično sploh ni vladal. Državo sta vodila Džu Čuandžong in vplivni [[džjeduši]]ji, vojaški guvernerji provinc. Leta 905 so bili številni vplivni dvorni uradniki ne Džu Čuandžongov ukaz usmrčeni ali so storili samomor, čimer se je Džu Čuandžongov vpliv še povečal. 12. maja 907 se je Li Ču odpovedal prestolu v korist Džu Čuandžonga v skladu s tradicijo podeljevanja nebeškega blagoslova bolj vrednemu vladarju. Džu Čuandžong se je razglasil za cesarja nove dinastije [[Kasnejši Ljang]] in postal znan kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Kmalu zatem so bili na Džu Čuandžongov ukaz pobiti vsi predstavniki prejšnje dinastije Tang, vključno z Li Čujem. Li Ču je od novega cesarja dobil posmrtno ime Aj (Žalostni). Po smrti je dobil [[tempeljsko ime]] Džingdzong.{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|с=441}}{{sfn|Ма Вэй|2024|с=344}} {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin|2}} * Ма Вэй. Династия Тан. Расцвет китайского средневековья. М.: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. «Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века). Научный диалог. 2020. — № 11. str. 436—447. — doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija Tang||892||908}} {{s-reg}} |- style="text-align: center;" {{s-bef|rows=8|before= [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] }} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=904–907}} {{s-aft|after=(nihče)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (večine regij)|years=904–907}} {{s-aft|after=[[Džu Ven]]}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (Sečuan/Čongčing)|years=904–907}} {{s-aft|after=Vang Džjan <br> (cesar [[Zgodnji Šu|Zgodnjega Šuja]])}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> ([[Šanši]])|years=904–907}} {{s-aft|after=Li Kejong <br> (knez Džina)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (Džjangdu/Džjangši/Anhui)|years=904–907}} {{s-aft|after=Jang Vo <br>(knez Vuja)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (vzhodna [[Notranja Mongolija]])|years=904–907}} {{s-aft|after=[[Tajdzu (dinastija Ljao)|Tajdzu]] <br> (dinastija Ljao)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (zahodni [[Šaanši]])|years=904–907}} {{s-aft|after=Li Maodžen <br> (knez Čija)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (Džedžjang)|years=904–907}} {{s-aft|after=Čjan Lju <br> (knez [[Vujue]]ja)}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 892]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Dinastija Tang]] t6qww3d08wes5z73t1vt7y2ot8cgsa7 6771039 6771038 2026-10-27T13:14:17Z Octopus 13285 /* Vira */ slog 6771039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ajdi <br/> {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | successor = [[Tajdzu (dinastija Ljang)]] | reign = 26. september 904<ref name=AS/><ref name=ZZTJ265>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].</ref> – 12. maj 907<ref name=AS/><ref name=ZZTJ266/> | image = | birth_name = Li Dzuo | birth_date = 27. oktober 892<ref name=AS>Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131016003621/http://sinocal.sinica.edu.tw/ |date=16 October 2013 }}.</ref><ref name=BT20-2>''Old Book of Tang'', [[:zh:s:舊唐書/卷20下|vol. 20, part 2]].</ref> | death_date = 26. marec 908 (star 15 let)<ref name=AS/><ref name=ZZTJ266>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_place = Mavzolej Ven ({{lang|zh|溫陵}}) | family_name = Li ({{lang|zh|李}}) | clan_name = | given_name = ob rojstvu Dzuo ({{lang|zh|祚}}),<br/>od leta 904 Džu ({{lang|zh|柷}}) | house = [[Dinastija Tang|Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_name = Tjanjov ({{lang|zh|天祐}}) (podedovana od cesarja Džaodzonga) | era_dates = 28. maj 904<ref name=AS/><ref name=ZZTJ264>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷264|vol. 264]].</ref> – 12. maj 907{{efn|However, after the end of Tang, the regional states [[Jin (Later Tang precursor)|Jin]], [[Wu (Ten Kingdoms)|Wu]], and [[Qi (Five Dynasties)|Qi]] continued to use Tang's ''Tianyou'' era name to show their refusal to recognize [[Later Liang (Five Dynasties)|Later Liang]]. One can therefore also consider the end of the ''Tianyou'' era to be sometime early in 924, when [[Li Maozhen]] the Prince of Qi became a subject to Jin's successor state [[Later Tang]] and switched to Later Tang's ''Tongguang'' era.}} | temple_name = Džindzong ({{lang|zh|景宗}}) (uporabljeno le redko) | posthumous_name = Cesar Aj ({{lang|zh|哀皇帝}}) ali<br/>Cesar Džaošuan {{lang|zh|昭宣皇帝}} <br/> Cesar Džaošuan Guanglie Šjaoi ({{lang|zh|昭宣光烈孝皇帝}}) | father = cesar [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | mother = cesarica Šuanmu }} {{Infobox Chinese |title='''Tang Aidi''' |c={{linktext|唐哀帝}} |l="Žalostni cesar Tanga" |p=Táng Āidì |altname=Li Dzuo |c2={{linktext|李祚}} |l2=(osebno ime) |p2=Lǐ Zuò }} '''Ajdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 哀帝, Āidì), rojen kot '''Li Dzuo''', je bil zadnji cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 904 do 907, * [[27. september]] [[892]], † [[26. marec]] [[908]]. Bil je deveti sin cesarja Džaodzonga iz dinastije Tang. Leta 897 je postal princ Huejev. Po atentatu na cesarja Džaodzonga 22. septembra 904 je general Džu Čuandžong (Džu Ven), ki je spomladi 903 dejansko prevzel oblast v cesarstvu, na prestol postavil enajstletnega princa Li Dzuoja pod imenom Li Ču ali Li Džu. Li Ču je ves čas svoje vladavine ostal nominalni cesar in je živel v izolaciji.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=343-344}}{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|p=441}} Ajdi praktično sploh ni vladal. Državo sta vodila Džu Čuandžong in vplivni [[džjeduši]]ji, vojaški guvernerji provinc. Leta 905 so bili številni vplivni dvorni uradniki ne Džu Čuandžongov ukaz usmrčeni ali so storili samomor, čimer se je Džu Čuandžongov vpliv še povečal. 12. maja 907 se je Li Ču odpovedal prestolu v korist Džu Čuandžonga v skladu s tradicijo podeljevanja nebeškega blagoslova bolj vrednemu vladarju. Džu Čuandžong se je razglasil za cesarja nove dinastije [[Kasnejši Ljang]] in postal znan kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Kmalu zatem so bili na Džu Čuandžongov ukaz pobiti vsi predstavniki prejšnje dinastije Tang, vključno z Li Čujem. Li Ču je od novega cesarja dobil posmrtno ime Aj (Žalostni). Po smrti je dobil [[tempeljsko ime]] Džingdzong.{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|с=441}}{{sfn|Ма Вэй|2024|с=344}} {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin|2}} * Ма Вэй. Династия Тан. Расцвет китайского средневековья. М.: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. «Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века). Научный диалог. 2020. — № 11. str. 436—447. — doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija Tang||892||908|name=Ajdi}} {{s-reg}} |- style="text-align: center;" {{s-bef|rows=8|before= [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] }} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=904–907}} {{s-aft|after=(nihče)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (večine regij)|years=904–907}} {{s-aft|after=[[Džu Ven]]}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (Sečuan/Čongčing)|years=904–907}} {{s-aft|after=Vang Džjan <br> (cesar [[Zgodnji Šu|Zgodnjega Šuja]])}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> ([[Šanši]])|years=904–907}} {{s-aft|after=Li Kejong <br> (knez Džina)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (Džjangdu/Džjangši/Anhui)|years=904–907}} {{s-aft|after=Jang Vo <br>(knez Vuja)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (vzhodna [[Notranja Mongolija]])|years=904–907}} {{s-aft|after=[[Tajdzu (dinastija Ljao)|Tajdzu]] <br> (dinastija Ljao)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (zahodni [[Šaanši]])|years=904–907}} {{s-aft|after=Li Maodžen <br> (knez Čija)}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (Džedžjang)|years=904–907}} {{s-aft|after=Čjan Lju <br> (knez [[Vujue]]ja)}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 892]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Dinastija Tang]] rfc8wt7gdnpv41b9p7tzdxlg1hjfik4 Grad Volčji Potok 0 609722 6771365 6763406 2026-10-28T08:50:31Z JozefD 5744 /* Valvasor o gradu Volčji Potok */ 6771365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Volčji Potok| image = <!-- WD --> | image = Volčji Potok - Valvasor.jpg | caption = Dvorec Volčji Potok in nad njim opuščeni Stari grad Volčji Potok na bakrorezu Vavasorja | locmapin = Slovenija |coordinates = | location = nad vasjo [[Volčji Potok]] | area = | built = začetek 13. st., 1220 | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Volčji Potok – Stari grad | designation1_date = 26. marec 2002 | designation1_number = 9912<ref>{{EID|1-09912}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Kamnik }} '''Grad Volčji Potok''' ([[nemščina|nemško]] ''Wolfspuchell<ref>[http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/gorenjska/v-2/volcji-potok2.php Gradovi v Sloveniji: Volčji Potok II.] {{in lang|sl}}</ref>'' ali ''Wolfsbüchel'') oziroma današnje ruševine se nahajajo na griču Volčji hrib nad vasjo [[Volčji Potok]]. Grad je bil pozidan na začetku 13. stoletja in se prvič omenja v pisnih virih leta 1220, v ruševine pa je bil prepuščene v 17. stoletju. == Zgodovina == [[Slika:Volcji Potok Castle Slovenia.JPG|desno|sličica|Ruševine oziroma ostanki Starega gradu Volčji Potok v Volčjem Potoku, občina Kamnik, 2015]] [[Slika: Volcji hrib, Old Castle ruins 12.jpg|desno|sličica|Ruševine Starega gradu na Volčjem hribu nad Volčjim Potokom]] [[Slika: Volcji hrib, Old Castle ruins 02.jpg|desno|sličica|Ruševine Starega gradu Volčji Potok, 2025]] Grad se prvič posredno omenja leta 1220, ko so v listini Engelberta Turjaškega omenjen kot priča vitez Herman »de Wolspach«. Nemška oblika imena za Volčji Potok se kasneje nekoliko razlikuje, tako da s čisto gotovostjo ne moremo trditi, da gre za Volčji Potok, pa vendar zgodovinarja Kos in Schumi menita, da je omenjeni vitez imenovan po [[Volčji Potok|Volčjem Potoku]]. Vitez Hermannvs »de Wolspach«, ki se omenja v listini, izdani na Turjaku 7. Aprila 1220, je živel v Volčjem Potoku in po tem lahko sklepamo, da je takrat grad v Volčjem Potoku že stal. Nato se v dveh listinah omenja Volčji Potok leta 1247 oziroma kot priča vitez Konrad »de Wolfspach«. Zgodovinar Otorepec trdi, da je zagotovo šlo za viteza, ki se je imenoval po vasi Volčji Potok, saj naj bi imel na gradu Volčji Potok svoj sedež v utrjenem starem gradu na hribu. V začetku 14. stoletja je Oton iz Volčjega Potoka prodal Asquinu [[Grad Kolovec|Kolovškemu]] podedovan dvor v Srednjem Zalogu. Leta 1368 je Volčji Potok omenjen v listinah [[Samostan Mekinje|Mekinjskega samostana]], ko je samostan tam kupil dve kmetiji. Stari grad Volčji Potok se neposredno prvič omenja v listinah šele leta 1380, ko je Volfel, sin pokojnega Hertlina s Pšate, podaril samostanu, kmetijo ležečo pod gradom »zu Wolfspach unter dem Hoff«. Volčji Potok omenja tudi oglejski patriarh Ludvik, ko je leta 1425 dal Juriju [[Lambergi|Lambergu]] v najem zemljišča, med katerimi sta se dve nahajali v Volčjem Potoku. Tudi fevdi [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] leta 1436 so se nahahali v Volčjem Potoku in sicer dva dela desetine od štirih kmetij in mlina in cele desetine od osmih kmetij. Leta 1506 je na gradu Volčji Potok pečatil ženitno pismo fevdni gospod iz [[Grad Črnelo|Črnela]] [[Žiga Lamberg]]. Znano je, da je marca 1581 kranjski vicedom Nikolaj Bonhomo »zum Wolf Pühel und Manspurg«, ki je imel svoj sedež v Volčjem Potoku in Mengšu, sporočil, da so dediči pokojnega Jurija Topolla hubo v Podgorici prodali Janezu Janežiču. == Valvasor o gradu Volčji Potok == Valvasor omenja v svoji [[Slava Vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]] tako kraj Volčji Potok, kot tudi stari grad in novejši spodnji [[Dvorec Volčji potok]]. Nemška oblika zapisa kraja je bila v njegovem času ''Wolffsbühel''. Vas in grad sta tako nemško kot tudi slovensko ime (''Vovtſchyepotok'') dobila po volkovih, ki naj bi se veliko klatili po okoliških gozdovih. Valvasor navaja, da je bil spodnji grad ali dvorec zgrajen šele v 17. stoletju. Graditelji naj bi bili gospodje Bonhomo, da bi si zagotovili bolj udobno bivanje kot na starem gradu. Trdi da je gradič leta 1595 imel v lasti gospod Nikolaj Bonhomo, deželni upravitelj na Kranjskem in gospod Adam Bonhomo, ki je umrl tu, v Volčjem Potoku, 30. marca 1597 in je pokopan v Mengšu. Nato je grad dobil gospod Nikolaj Viljem Bonhomo, nato leta 1603 Hans Bonhomo, za njim pa leta 1621 Adam Valvasor, nato pa baron Leopold [[Raumschissli|Raumschissel]]. Adam Valvasor naj bi še uporabljal stari grad Volčji Potok, njegov naslednji lastnik Leopold Raumschissel, pa naj bi začel graditi nov dvorec v ravnini pod hribom, na katerem je stal stari grad. Leopold Raumschissel je bil lastnik gradu do leta 1647, ko je dvorec kupil Ivan Jurij Posarelli. Zagotovo je on gospodaril posesti in dvorcu do leta 1654. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin gospod Johan Herbart Posarelli. Odkar je tega zapustila duša, je lastnica, njegova gospa vdova, gospa Elizabeta, rojena Valvasor, baronica. Stari grad Volčji Potok je v Slavi tudi upodobljen. Iz slike je razvidno, da je bil grad dvonadstropen in je imel tri ali štiri štirioglate stolpe na vogalih. Vhod v grad je bil na zahodni strani. Med gradom in obrabnim stolpom je iz slike razviden del obzidja. Iz slike je tudi razvidno, da je pod streho obrambnega stolpa konzolni venec pomolov, ki je služil za obrambo. Streha je stožčasta, vendar je že v tistem času razpadala. Gospostvo Volčji Potok in dvorec z ruševinami starega gradu je leta 1882 prišlo v last družini ljubljanskih trgovcev Souvan. Leon Souvan, ki velja za zadnjega lastnika gospostva, je ruševine starega gradu zavaroval pred nadaljnjem propadanju in izginotju. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Volčji Potok}} * Kamniški zbornik, Božo Otorepec, Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. str. 33-40. * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |volume=III, knj. XI |location=Nürnberg |pages=657-8 |language=de |cobiss=29952257}} * Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice, Ljubljana 1997, ISBN/ {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Volčji Potok]] [[Kategorija:Volčji Potok]] h0s18jhaobo7n08gcnpcwdroxaiar7r Hades (videoigra) 0 609886 6771156 6770028 2026-10-27T18:14:47Z Yerpo 8417 v grobem končano 6771156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Hades | image = Hades logo.png | developer = [[Supergiant Games]]{{efn|Za iOS je igro predelal razvijalec Secret 6}} | publisher = Supergiant Games{{efn|Na fizičnih nosilcih za PlayStation in Xbox je igro izdalo podjetje [[Private Division]]. Predelavo za iOS je izdal [[Netflix]].}} | producer = <!-- Blank because of Wikidata --> | designer = {{Unbulleted list|[[Amir Rao]]|Gavin Simon|[[Greg Kasavin]]|Eduardo Gorinstein|Alice Lai}} | programmer = {{Unbulleted list|Gavin Simon|Andrew Wang|Dexter Friedman|Alice Lai|Nikola Sobajic}} | artist = [[Jen Zee]] | writer = [[Greg Kasavin]] | composer = [[Darren Korb]] | platforms = {{Unbulleted list|[[macOS]]|[[Nintendo Switch]]|[[Windows]]|[[PlayStation 4]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox One]]|[[Xbox Series X/S]]|[[iOS]]}} | released = {{Unbulleted list|'''macOS''', '''Switch''', '''Windows'''|17. september 2020|'''PS4''', '''PS5''', '''Xbox One''', '''Series X/S'''|13. avgust 2021|'''iOS'''|19. marec 2024}} | genre = [[roguelike]], [[akcijska igra igranja vlog|akcijsko igranje vlog]], [[hack and slash]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Hades''''' (angleško za [[Had (grški bog)|Had]]) je [[akcijska igra igranja vlog|akcijska videoigra igranja vlog]] z mehaniko [[roguelike]], ki je izšla leta 2020 pri založbi [[Supergiant Games]] za [[macOS]], [[Nintendo Switch]] in [[Windows]]. Avgusta 2021 so izšle še predelave za [[PlayStation 4]], [[PlayStation 5]], [[Xbox One]] in [[Xbox Series X/S]], marca 2024 pa za [[iOS]] pod okriljem [[Netflix Games]]. Igralec prevzame vlogo Hadovega sina [[Zagrej]]a in večkrat poskuša uiti iz [[grško podzemlje|grškega podzemlja]], da bi našel svojo mater [[Perzefona|Perzefono]]. Pri tem mu z nadgradnjami pomagajo [[Dvanajst bogov Olimpa|bogovi Olimpa]], da se prebije skozi naključno generirane sobane s sovražniki in [[šef (videoigre)|šefi]] na koncu vsakega sklopa. Bori se s kombinacijami glavnih in posebnih napadov, poganjanja naprej ter magije. Na začetku je lik prešibak za nalogo in večkrat umre, toda ob ponovni oživitvi v Hadovi hiši obdrži zaklade, ki jih najde med spodletelimi poskusi pobega. Te lahko uporablja, da izboljšuje svoje lastnosti in odklepa nova orožja ter sposobnosti, ki mu pomagajo med kasnejšimi poskusi. Supergiant Games so ''Hades'' razvili na podlagi izkušenj s svojo prejšnjo igro ''[[Pyre]]'', v kateri so preskusili podajanje pripovedi skozi [[proceduralno generiranje|proceduralno]] igranje, vendar so ugotovili, da igralci po končanju igre niso raziskali vsega. »Roguelike« zasnova ''Hadesa'' jim je omogočila podajanje razvejane zgodbe skozi številne igralčeve poskuse. Igro je več komentatorjev označilo za eno najboljših videoiger vseh časov; kritiki so pohvalili pripoved, igranje, umetniški slog, glasbo in glasovno igranje. Prodanih je bilo več kot milijon izvodov. Prejela je naziv igre leta več publikacij in podeljevalcev nagrad. Leta 2025 je izšlo nadaljevanje, ''[[Hades II]]''. ==Igranje== Igrin svet je sestavljen iz štirih regij, ki jih mora igralec v vlogi Zagreja zaporedoma prečiti, da bi ušel pred zlohotnim očetom Hadom in našel svojo mater Perzefono v svetu živih: [[Tartar]], [[Asfodelove planjave]], [[Elizij]] in [[Stiks]]in tempelj. Ko dovolj napreduje, lahko stopi tudi v [[Erebus]], ki pa je le neobvezen izziv.<ref name="s931">{{cite web |last=Webster |first=Hilton |title=Hades: The Regions Of The Underworld, Ranked |publisher=TheGamer |date=2022-12-18 |url=https://www.thegamer.com/hades-underworld-regions-ranked/ |access-date=2026-10-18}}</ref> Regije so sestavljene iz vrste naključno nanizanih soban, v katerih mora Zagrej premagati naključno generiran nabor sovražnikov, da lahko odide naprej. Igranje poteka v tretjeosebnem izometričnem pogledu z Zagrejem v sredini, ki uporablja svoje orožje v »hack & slash« pristopu dokler se ne znebi vseh sovražnikov, ki ga napadajo v valovih.<ref>{{navedi splet |last=Vazquez |first=Suriel |title=Hades Review – The Long, Hard Road Out of Hell |work=[[GameSpot]] |date=2021-08-11 |url=https://www.gamespot.com/reviews/hades-review-the-long-hard-road-out-of-hell/1900-6417568/ |access-date=2026-10-18}}</ref> Izbere lahko eno orožje, s katerim ima glavni tip napada in sekundarnega – »posebnega«, poleg njiju pa še urok, ki deluje na daljavo, skok naprej, s katerim lahko preči dovolj kratke fizične ovire in priklic moči enega od bogov. Tekom prečenja dobiva naključne ugodnosti od bogov, ki mu dajejo izbiro bonusov do konca trenutne igre. Te so tematske, odvisne od boga: tako na primer [[Zevs]]ove dodatno poškodujejo sovražnike s strelami, [[Pozejdon]]ove pa jih odrivajo z valovi vode. Ko eliminira vse sovražnike v sobani, dobi nagrado, s katero postane močnejši ali obnovi točke življenjske energije. Če mu ta pade na nič, je premagan in reka Stiks ga odnese nazaj do Hadove palače, ki služi kot baza. Tam pride do izraza element »roguelike« iger: nekatere zaklade, ki jih zbira tekom prečenja, ob porazu obdrži in jih lahko v palači zapravi za trajne nadgradnje, zaradi katerih je v nadaljnjih poskusih močnejši. Medtem [[Haron]]ove [[obol]]e in vse božje bonuse izgubi. Pred koncem vsake regije, ki ga doseže skozi določeno število soban, se mora spopasti še s [[šef (videoigre)|šefom]]: eno ali več [[Erinije|Furijami]] v Tartarju, [[Lernajska Hidra|Lernajsko Hidro]] v Asfodelu, [[Tezej]]em in [[minotaver|minotavrom Asterijem]] v Eliziju ter na koncu še Hadom samim pri vratih v podzemlje.<ref name="poly early"/> Med poskusi pobega lahko Zagrej raziskuje Hadovo hišo in z zakladi kupuje nadgradnje za nadaljnje poskuse. To vključuje nove sposobnosti lika, nove objekte v temnicah in nova orožja ter nadgradnje zanje. Poleg tega se pogovarja z različnimi liki podzemlja in izboljšuje svoj odnos z njimi, kar odpira nove dele pripovedi in včasih tudi stranske naloge za dodatne nagrade.<ref name="poly early">{{cite web | url = https://www.polygon.com/2018/12/7/18131003/hades-supergiant-games-impressions | title = Hades blends God of War with Binding of Isaac in marvelous ways | first = Rush | last = Frustick | date = December 7, 2018 | access-date = December 7, 2018 | work = [[Polygon (website)|Polygon]] | archive-date = November 8, 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201108192459/https://www.polygon.com/2018/12/7/18131003/hades-supergiant-games-impressions | url-status = live}}</ref><ref name="kotaku early">{{cite web | url = https://kotaku.com/i-am-going-to-play-a-ton-of-hades-1830948807 | title = I Am Going To Play A Ton Of Hades | first = Heather | last = Alexandria | date = December 7, 2018 | access-date = December 10, 2018 | work = [[Kotaku]] | archive-date = February 26, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210226122745/https://kotaku.com/i-am-going-to-play-a-ton-of-hades-1830948807 | url-status = live}}</ref><ref>{{cite web | url = https://www.pcgamer.com/hades-is-already-a-killer-combat-game-in-early-access/ | title = Hades is already a killer combat game in early access | first = Tom | last = Senior | date = December 10, 2018 | access-date = December 10, 2018 | work = [[PC Gamer]] | archive-date = November 23, 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201123225548/https://www.pcgamer.com/hades-is-already-a-killer-combat-game-in-early-access/ | url-status = live}}</ref> Nekatere lahko tudi zapeljuje, denimo [[Tanatos]]a. Ko prvič premaga Hada, lahko izbira med različnimi možnostmi za otežitev igranja v nadaljnjih poskusih pobega s t.i. Paktom kaznovanja (Pact of Punishment). To mu omogoči, da še naprej dobiva najdragocenejše zaklade kot nagrado na koncu vsake regije, ki so sicer omejene na en uspešen poskus na orožje. Po drugi strani nudi igra t.i. Božji način (God Mode), ki po vsakem poskusu napravi Zagreja močnejšega, kar olajša igranje in omogoči tudi manj veščim igralcem, da izkusijo zgodbo v celoti. ==Zgodba== Hadov prvorojenec Zagrej si prizadeva uiti iz očetovega kraljestva v podzemlju. Pri tem mu pomagajo mačeha [[Nikta]], bogovi Olimpa, ki jih je bil priklical, in drugi prebivalci podzemlja. Had trdi, da je pobeg nemogoč in ga ovira s pošastmi podzemlja. Vsakič, ko je Zagrej ubit, ponovno oživi v Hadovi palači, kjer prebiva z ostalimi htoničnimi božanstvi in od koder lahko ponovno poskuša pobegniti. Kasneje se razkrije, da poskuša najti svojo biološko mati Perzefono, ki je nikoli ni spoznal, saj je mislil, da je Niktin sin. Had prepoveduje, da kdorkoli izgovori njeno ime v palači. Nikta pa se mu odloči pomagati tako, da ga poveže s sorodniki na [[Olimp]]u, vključno z Zevsom, Pozejdonom, [[Ares]]om, [[Afrodita|Afrodito]], [[Artemida|Artemido]], [[Atena|Ateno]], [[Demetra|Demetro]], [[Dioniz]]om in [[Hermes]]om. Ko naposled premaga Hada in doseže svet živih, najde Perzfono na njenem posestvu v [[antična Grčija|Grčiji]]. Po snidenju odkrije, da je tako kot Had vezan na podzemlje in bo po prihodu na površje hitro umrl. Kljub temu obljubi, da bo vsakič znova ušel iz podzemlja, da bi bil s Perzefono in odkril, zakaj je ni bilo. Tekom teh obiskov se razkrije, da je Zevs »dal« Perzefono Hadu kot nagrado za vladanje nad podzemljem, ostali bogovi Olimpa pa so mislili, da je preprosto izginila. Zevs in Perzefona sta imela ljubeč zakon dokler ni bil Zagrej [[mrtvorojenec|mrtvorojen]], saj so [[Mojre|sojenice]] določile, da Had nikoli ne bo imel dediča. Perzefona je v obupu ušla, vendar ne na rojstni Olimp, kjer ji ni bilo všeč stalno pričkanje božanstev. Čez čas je Nikta sklenila dogovor s sojenicami in oživila Zagreja. Perzefona se kljub temu ni želela vrniti v podzemlje, saj se je bala, da se bodo bogovi Olimpa maščevali Hadu, ko bodo izvedeli za razlog njenega izginotja. Zagrej jo sčasoma spomni na moč družinskih vezi in jo pregovori k vrnitvi, zato ju [[Haron]] odpelje v Hadovo palačo. Tam Perzefona znova prevzame nalogo kraljice podzemlja. Had zaradi tega spet prične ceniti sina in ga prosi, naj nadaljuje s poskusi pobega, da bi odkril pomanjkljivosti v varovanju podzemlja. V epilogu Perzefona prepriča Hada, da se pobota z bogovi Olimpa tako, da jih povabi v palačo na gostijo. Na gostiji trdita, da sta se skrivoma poročila in spočela Zagreja, a ker je Perzefona zaužila nekaj semen [[Granatno jabolko|granatnega jabolka]], lahko zapusti podzemlje le nekaj mesecev na leto. Bogovi olimpa sprejmejo to razlago, pri čemer pripoved namigne, da vedo za resnico, a želijo končati spor. Kljub pobotanju se Zagrejeva dolžnost preskušanja varnosti nadaljuje. ==Razvoj== Po izidu prejšnje igre, ''Pyre'', je studio Supergiant Games preskusil bolj odprt razvojni proces, da bi s sprotnim odzivom igralcev izboljšal igranje in pripoved. Zato so se odločili, da po izdelavi zasnove nedokončano različico objavijo v programu zgodnjega dostopa (early access).<ref name="gamasutra">{{cite web | url = http://www.gamasutra.com/view/news/333495/Supergiants_fourth_outing_Hades_introduces_a_more_mature_organized_dev_process.php | title = Supergiant's fourth outing Hades introduces a more mature, organized dev process | first = Bryant | last = Francis | date = January 17, 2019 | access-date = January 17, 2019 | work = [[Gamasutra]] | archive-date = April 15, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210415110158/https://gamasutra.com/view/news/333495/Supergiants_fourth_outing_Hades_introduces_a_more_mature_organized_dev_process.php | url-status = dead }}</ref> Ker so bili takrat še majhen studio z okrog 20 zaposlenimi, so lahko hkrati zagotavljali podporo samo na eni platformi, na ostale so nameravali igro prenesti šele malo pred koncem razvoja. Takrat so izvedeli, da namerava založnik [[Epic Games]] zagnati svojo platformo, [[Epic Games Store]], in se odločili za sodelovanje, ker so presodili, da se pristop sklada z njihovimi načrti. Ocenili so, da bo razvoj trajal približno tri leta.<ref name="gamasutra"/> Igra temelji na njihovem lastnem [[igralni pogon|igralnem pogonu]], ki pa so ga med razvojem prepisali iz [[Programski jezik C sharp|C#]] v [[C++]], da bi zaobšli tehnične omejitve prvega in izboljšali zmogljivost ter olajšali predelave za druge sisteme.<ref>{{cite web |title=The Forge |url=https://github.com/ConfettiFX/The-Forge#supergiant-games-hades |website=GitHub |access-date=12 August 2022 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802081546/https://github.com/ConfettiFX/The-Forge#supergiant-games-hades |url-status=live }}</ref> Glede sloga igranja se je ekipa odločila za igro, ki jo je možno igrati v kratkih epizodah brez pretiranega razmišljanja in ki bi jo bilo po izidu mogoče še razširjati. Ta pristop jih je usmeril v mehaniko [[roguelike]], ki tudi dobro izkorišča zgodnji dostop in omogoča kasnejše dodajanje elementov, ki znatno spremenijo igralsko izkušnjo.<ref name="gamasutra"/> Že s ''Pyre'' so poskusili podati razvejano pripoved, toda po izidu so ugotovili, da so jo mnogi igralci preigrali samo enkrat in izpustili večino zgodbe. Menili so, da bo roguelike pristop omilil to težavo, saj mora v taki igri igralec mnogokrat poskusiti preden mu prvič uspe priti do konca.<ref name="rpg mechanic">{{cite news | url = https://www.rockpapershotgun.com/2020/02/12/how-hades-plays-with-greek-myths/ | title = How Hades plays with Greek myths | first = Alex | last = Wiltshire | date = February 12, 2020 | access-date = February 12, 2020 | work = [[Rock Paper Shotgun]] | archive-date = January 16, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210116000722/https://www.rockpapershotgun.com/2020/02/12/how-hades-plays-with-greek-myths/ | url-status = live }}</ref> Nadalje so se odločili za povsem nov svet. Kreativni direktor [[Greg Kasavin]] je predlagal [[grška mitologija|grško mitologijo]], ki jo je prebiral že od mladosti.<ref name="gamasutra"/> Sprva so nameravali igralca postaviti v vlogo Tezeja, ki mora uiti iz [[Minos]]ovega spreminjajočega se labirinta, a so imeli težave s pripovedjo.<ref name="rpg mechanic"/> Lik Tezeja se jim je zdel tudi preveč generičen<ref name="verge theseus">{{cite web | url = https://www.theverge.com/2021/3/5/22315749/hades-theseus-worst-character-zagreus-supergiant | title = Hades almost starred its worst character | first = Megan | last = Farokhmanesh | date = March 5, 2021 | access-date = March 7, 2021 | work = [[The Verge]] | archive-date = November 29, 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221129142106/https://www.theverge.com/2021/3/5/22315749/hades-theseus-worst-character-zagreus-supergiant | url-status = live }}</ref> Kasavin je zato poglobil v grške mite in odkril, da v zgodbah le redko nastopa Had, ki se ga olimpijci bojijo.<ref name="verge theseus"/> Zgodba predstavi bogove Olimpa kot veliko, disfunkcionalno družino, številni neuspešni poskusi pobega pa dajo podlago za burkast ton pripovedi, kar se po Kasavinovem mnenju sklada z literarno podlago.<ref name="gamasutra"/><ref name="rpg mechanic"/> Različni elementi zgodbe poudarjajo muhaste značaje bogov in odnose med njimi.<ref name="rpg mechanic"/> Tudi ti elementi pripovedi se razpletajo z vsakim poskusom pobega, za kar so ustvarjalci presodili, da bo bolje osmislilo poskuse in pritegnilo dodatne igralce.<ref name="vice">{{cite web | url = https://www.vice.com/en/article/how-hades-made-a-genre-known-for-being-impossibly-hard-accessible/ | title = How 'Hades' Made a Genre Known For Being Impossibly Hard Accessible | first = Patrick | last = Klepek | date = October 5, 2020 | access-date = October 5, 2020 | work = Vice | archive-date = May 22, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210522213122/https://www.vice.com/en/article/889zqa/how-hades-made-a-genre-known-for-being-impossibly-hard-accessible | url-status = live }}</ref> Kasavin je z ekipo piscev ustvaril približno deset ur dialoga med Zagrejem in drugimi liki, da bi zaobšli nelinearnost napredovanja v igri skozi številne poskuse pobega. Mnogi dogodki so povezani. Tako lahko denimo igralec sredi temnic naleti na [[Orfej in Evridika|Evridiko]] in ko ob vrnitvi v palačo za to izve njen mož [[Orfej in Evridika|Orfej]], ga prosi, naj ji preda sporočilo naslednjič, ko jo bo srečal. Ob razpletu tovrstnih stranskih vej zgodbe se nato odprejo različne možnosti izboljšav palače.<ref name="rpg mechanic"/> Studio se je zavezal spoštovati izvorno gradivo tekom igre. Vsi bogovi Olimpa so upodobljeni kot privlačni, z estetskim poklonom »herojski goloti« starogrške umetnosti.<ref name="kotaku art">{{cite web | url = https://kotaku.com/why-everyones-horny-for-hades-1845245468 | title = Why Everyone's Horny For Hades | first = Ash | last = Parrish | date = October 1, 2020 | access-date = March 7, 2021 | work = [[Kotaku]] | archive-date = March 16, 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230316181944/https://kotaku.com/why-everyones-horny-for-hades-1845245468 | url-status = live }}</ref> Igra se dotakne tudi raznolikosti spolne usmerjenosti, ki je značilnost grških mitov; Zagrej je [[Biseksualnost|biseksualen]] in lahko razvija [[poliamorija|poliamorijo]], medtem ko ena od stranskih vej pripovedi raziskuje [[homoseksualnost|homoseksualni]] odnos med [[Ahil]]om in [[Patroklej]]em.<ref>{{cite magazine | url = https://www.wired.com/story/hades-ancient-greek-masculinity-classics-representation/ | title = What Hades Can Teach Us About Ancient Greek Masculinity | first = Autumn | last = Wright | date = January 16, 2021 | access-date = March 7, 2021 | magazine = [[Wired (magazine)|Wired]] | archive-date = December 4, 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221204124301/https://www.wired.com/story/hades-ancient-greek-masculinity-classics-representation/ | url-status = live }}</ref> ===Glasba=== Zvočno podlago je napisal skladatelj [[Darren Korb]], direktor zvoka pri Supergiant Games.<ref name="the_sound_of">{{Cite web |date=2020-12-23 |title=The Sound of Hades |url=https://gameplay.co/hades-game-music-sound-design-darren-korb-supergiant-games/ |access-date=2026-09-26 |website=Gameplay |language=en}}</ref> Na soundtracku so sodelovali še Ashley Barrett, Masahiro Aoki in Daisuke Kurosava.<ref>{{Cite web |title=Hades: Original Soundtrack|url=https://supergiantgames.bandcamp.com/album/hades-original-soundtrack |access-date=2026-09-26 |website=supergiantgames.bandcamp.com}}</ref> Korbu je bilo v izziv, da so pričakovali, da bodo ljudje igrali ''Hades'' tudi po več sto ur. Zato je ustvaril za dve uri in pol glasbe.<ref name="the_sound_of" /> == Izid == SuperGiant Games so ''Hades'' prvič javno razkrili na prireditvi [[The Game Awards]] 6. decembra 2018, kot enega prvih neodvisnih naslovov za prav tako pravkar napovedani Epic Games Store, in jo ponudili v zgodnjem dostopu.<ref>{{cite web|url=https://www.theverge.com/2018/12/6/18129873/hades-supergiant-games-trailer-release-date-now|title=Hades is a new game from the makers of Pyre and Transistor, and it's out now in early access|last=Byford|first=Sam|date=December 6, 2018|work=[[The Verge]]|access-date=2026-10-27 |archive-date=February 10, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210210062407/https://www.theverge.com/2018/12/6/18129873/hades-supergiant-games-trailer-release-date-now|url-status=live}}</ref> Ekskluzivni dogovor z Epic Games Store je trajal eno leto, 10. decembra 2019 pa je nedokončana različica izšla še na platformi [[Steam]].<ref name="Q3n4">{{cite web | url = https://www.pcgamesn.com/hades/release-date-steam | title = The first Epic Games store exclusive, Hades, hits Steam in December | first = Dustin | last = Bailey | date = August 22, 2019 | access-date = August 22, 2019 | work = [[PCGamesN]] | archive-date = August 22, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190822205414/https://www.pcgamesn.com/hades/release-date-steam | url-status = live }}</ref> Uradno je bila igra končana in izdana 17. septembra 2020, sočasno z izidom konzole [[Nintendo Switch]].<ref>{{cite web | url = https://kotaku.com/hades-is-out-of-early-access-now-and-we-love-it-1845088035 | title = Hades Is Out Of Early Access Now, And We Love It | first = Nathan | last = Grayson | date = September 17, 2020 | access-date = December 16, 2020 | work = [[Kotaku]] | archive-date = May 14, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210514145437/https://kotaku.com/hades-is-out-of-early-access-now-and-we-love-it-1845088035 | url-status = live }}</ref> Načrtovali so možnost prenašanja shranjenih položajev med okolji Windows in Switch, toda funkcionalnost je omogočil šele popravek kasneje tega meseca.<ref>{{cite web | url = https://www.gamespot.com/articles/hades-cross-saves-update-is-now-available-on-nintendo-switch/1100-6485610/ | title = Hades Cross-Saves Update Is Now Available On Nintendo Switch | first = Aron | last = Garst | date = December 16, 2020 | access-date = December 16, 2020 | work = [[GameSpot]] | archive-date = December 18, 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201218172435/https://www.gamespot.com/articles/hades-cross-saves-update-is-now-available-on-nintendo-switch/1100-6485610/ | url-status = live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Kaser |first=Rachel |date=2024-03-05 |title=Hades launches on mobile via Netflix on March 19 |url=https://venturebeat.com/games/hades-launches-on-mobile-via-netflix-on-march-19/ |access-date=2024-03-08 |website=VentureBeat |language=en-US |archive-date=March 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240305172533/https://venturebeat.com/games/hades-launches-on-mobile-via-netflix-on-march-19/ |url-status=live }}</ref> Izdaja na fizičnem nosilcu za Switch je izšla 19. marca 2021.<ref>{{Cite web|title=Hades deserves a physical edition and it's getting one on Nintendo Switch|url=https://www.destructoid.com/stories/hades-deserves-a-physical-edition-and-it-s-getting-one-on-nintendo-switch-620081.phtml|access-date=2021-02-17|website=Destructoid|language=english|archive-date=2021-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210217232115/https://www.destructoid.com/stories/hades-deserves-a-physical-edition-and-it-s-getting-one-on-nintendo-switch-620081.phtml|url-status=live}}</ref> 13. avgusta tega leta so nato izšle še predelave za sisteme [[PlayStation 4]], [[PlayStation 5]], [[Xbox One]] in [[Xbox Series X/S]].<ref>{{cite web | url = https://www.vg247.com/2021/06/13/hades-finally-arrives-xbox-playstation-august/ | title = Hades finally arrives on Xbox and PlayStation in August | first = Dom | last = Peppiatt | date = June 13, 2021 | accessdate = June 13, 2021 | work = [[VG247]] | archive-date = June 13, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210613183322/https://www.vg247.com/2021/06/13/hades-finally-arrives-xbox-playstation-august/ | url-status = live }}</ref> 19. marca 2024 je sledila predelava za [[iOS]] s pomočjo založnika [[Netflix Games]],<ref>{{Cite web |date=November 12, 2023 |title=HADES: Coming to iOS via Netflix Games! |url=https://www.supergiantgames.com/blog/hades-coming-to-ios-via-netflix-games/ |access-date=2023-11-12 |website=www.supergiantgames.com |archive-date=November 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231112020343/https://www.supergiantgames.com/blog/hades-coming-to-ios-via-netflix-games/ |url-status=live }}</ref> ki je omogočila igranje naročnikom [[Netflix]]ovih storitev, a so jo 14. julija 2025 umaknili iz ponudbe.<ref>{{Cite web |last=Griffin |first=Marc |date=2025-06-25 |title=This is your last chance to play Hades, Monument Valley and more free games with your Netflix subscription |url=https://www.polygon.com/news/608829/netflix-games-removed-leaving-hades-monument-valley/ |access-date=2025-09-15 |website=Polygon |language=en |archive-date=July 23, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250723130121/https://www.polygon.com/news/608829/netflix-games-removed-leaving-hades-monument-valley |url-status=live }}</ref> ==Odziv== {{Video game reviews | MC = NS: 93/100<ref name="MC Switch">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=nintendo-switch | title = Hades for Switch Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = November 19, 2020 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220809021032/https://www.metacritic.com/game/switch/hades |archive-date= August 9, 2022}}</ref><br />PC: 93/100<ref name="MC PC">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=pc | title = Hades for PC Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = December 19, 2020 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220318050501/https://www.metacritic.com/game/pc/hades |archive-date = March 18, 2022 }}</ref><br />PS5: 93/100<ref name="MC PS5">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=playstation-5 | title = Hades for PlayStation 5 Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = August 27, 2021 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220809021023/https://www.metacritic.com/game/playstation-5/hades |archive-date = August 9, 2022}}</ref><br />XSX: 93/100<ref name="MC XSXS">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=xbox-series-x | title = Hades for Xbox Series X Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = August 27, 2021 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220809020812/https://www.metacritic.com/game/xbox-series-x/hades |archive-date= August 9, 2022 }}</ref> | OC = 99% recommend<ref name="opencritic">{{cite web|url=https://opencritic.com/game/10181/hades|title=''Hades''|publisher=[[OpenCritic]]|access-date=November 17, 2025}}</ref> | Destruct = 9/10<ref name="dtoid review">{{cite web | url = https://www.destructoid.com/stories/review-hades-603497.phtml | title = Review: Hades | first= Jordon | last = Devore | date = September 20, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[Destructoid]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220416142519/https://www.destructoid.com/reviews/review-hades/ |archive-date= April 16, 2022 }}</ref> | Edge = 9/10 | Fam = 38/40 | GI = 8.5/10<ref name="gi review">{{cite magazine | url = https://www.gameinformer.com/review/hades/hades-review-the-highs-and-lows-of-repetition | title = Hades Review – The Highs And Lows Of Repetition | first = Matt | last = Miller | date= September 17, 2020 | access-date = September 17, 2020 | magazine = [[Game Informer]] | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220318204329/https://www.gameinformer.com/review/hades/hades-review-the-highs-and-lows-of-repetition |archive-date= March 18, 2022}}</ref> | GSpot = 9/10<ref name="gamespot review">{{cite web | url = https://www.gamespot.com/reviews/hades-review-however-long-it-takes/1900-6417568/| title = Hades Review – However Long It Takes | first= Suriel | last= Vazquez | date = September 18, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[GameSpot]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531092949/https://www.gamespot.com/reviews/hades-review-the-long-hard-road-out-of-hell/1900-6417568/ |archive-date = May 31, 2022}}</ref> | IGN = 9/10<ref name="ign review">{{cite web | url = https://www.ign.com/articles/hades-review | title = Hades Review | first = Nick | last = Lemon | date = September 17, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[IGN]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220614163730/https://www.ign.com/articles/hades-review |archive-date= June 14, 2022 }}</ref> | JXV = 18/20<ref>{{Cite web |last=Gregoire |first=Aubin |date=September 23, 2020 |title=Test Hades : Tout droit au Panthéon du Rogue-Lite ! |trans-title=Hades Test: Straight to the Rogue-Lite Pantheon! |url=https://www.jeuxvideo.com/test/1292489/hades-tout-droit-au-pantheon-du-rogue-lite.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531141820/https://www.jeuxvideo.com/test/1292489/hades-tout-droit-au-pantheon-du-rogue-lite.htm |archive-date=May 31, 2022 |access-date=June 1, 2021 |website=[[Jeuxvideo.com]] |language=fr}}</ref> | NLife = 10/10<ref name="nintendo life review">{{cite web | url = https://www.nintendolife.com/reviews/switch-eshop/hades | title = Hades Review (Switch eShop) | first = PJ| last = O'Reilly| date = September 20, 2020 | access-date = February 17, 2021 | work = [[Nintendo Life]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220820201551/https://www.nintendolife.com/reviews/switch-eshop/hades |archive-date= August 20, 2022 }}</ref> | NWR = 10/10<ref name="nintendo world report review">{{cite web | url = https://www.nintendoworldreport.com/review/55013/hades-switch-review | title = Hades (Switch) Review | first = Joe| last = DeVader| date = September 24, 2020 | access-date = February 17, 2021 | work = Nintendo World Report |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531173648/https://www.nintendoworldreport.com/review/55013/hades-switch-review |archive-date= May 31, 2022 }}</ref> | PCGUS = 90/100<ref name="pcgamer review">{{cite web | url = https://www.pcgamer.com/hades-review/ | title = Hades Review | first = Jody | last = MacGregor | date = September 18, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[PC Gamer]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531054618/https://www.pcgamer.com/hades-review/ |archive-date= May 31, 2022 }}</ref> | TG = 5/5<ref name="the guardian review">{{cite web | url = https://www.theguardian.com/games/2020/oct/01/hades-review-a-sexy-scintillating-sojourn-in-the-greek-underworld | title = Hades review: a sexy, scintillating sojourn in the Greek underworld | first = Keza| last = MacDonald| date = October 1, 2020 | access-date = February 17, 2021 | work = [[The Guardian]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220626175517/https://www.theguardian.com/games/2020/oct/01/hades-review-a-sexy-scintillating-sojourn-in-the-greek-underworld |archive-date= June 26, 2022 |url-status= live}}</ref> | EuroG = Essential<ref name="Eurogamer review">{{cite web |last1=Donlan |first1=Christian |title=Hades review - Of myth and mayhem |url=https://www.eurogamer.net/articles/2020-09-17-hades-review-of-myth-and-mayhem |website=[[Eurogamer]] |date=21 December 2020 |access-date=3 October 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531054615/https://www.eurogamer.net/hades-review-of-myth-and-mayhem |archive-date= May 31, 2022 |url-status= live}}</ref> }} Sodeč po spletišču ''[[Metacritic]]'', ki zbira in povpreči recenzije, je bil ''Hades'' deležen vsesplošnega odobravanja kritikov.<ref name="MC Switch" /><ref name="MC PC" /> Tudi sorodno spletišče ''[[OpenCritic]]'' beleži skoraj enotno podporo.<ref name="opencritic"/> Kritiki so pohvalili zlasti zgodbo, like, igranje in glasbeno podlago.<ref>{{Cite web |last=Gilliam |first=Ryan |date=2020-09-24 |title=Hades is a near-flawless romp through hell after two years of early access |url=https://www.polygon.com/reviews/2020/9/24/21453043/hades-review-switch-windows-early-access-supergiant-roguelite-impressions |access-date=2020-11-08 |website=Polygon |language=en |archive-date=2021-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210522213122/https://www.polygon.com/reviews/2020/9/24/21453043/hades-review-switch-windows-early-access-supergiant-roguelite-impressions |url-status=live }}</ref><ref name="Eurogamer review"/><ref>{{Cite news |last=Castello |first=Jay |date=2020-09-17 |title=Hades review |language=en-US |website=Rock, Paper, Shotgun |url=https://www.rockpapershotgun.com/2020/09/17/hades-review/ |access-date=2020-11-08 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126104732/https://www.rockpapershotgun.com/2020/09/17/hades-review/ |url-status=live }}</ref> Založnik je že med dveletnim obdobjem zgodnjega dostopa beležil prodajo približno 700.000 izvodov, v roku treh dni od uradnega izida pa še približno 300.000, kar je skupaj naneslo več kot milijon izvodov.<ref>{{cite web |last=Gurwin |first=Gabe |date=September 20, 2020 |title=Hades Has Sold 1 Million Copies, Nearly One-Third Sold In Last Few Days |url=https://www.gamespot.com/articles/hades-has-sold-1-million-copies-nearly-one-third-sold-in-last-few-days/1100-6482388/?ftag=CAD-01-10abi2f |access-date=September 20, 2020 |work=[[GameSpot]] |archive-date=November 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128153906/https://www.gamespot.com/articles/hades-has-sold-1-million-copies-nearly-one-third-sold-in-last-few-days/1100-6482388/?ftag=CAD-01-10abi2f |url-status=live }}</ref> Številne igričarske publikacije so označile ''Hades'' za eno najboljših videoiger vseh časov.<ref>{{Cite web |last1=West |first1=Josh |last2=Donnelly |first2=Joe |last3=Weber |first3=Rachel |last4=Wald |first4=Heather |date=2021-11-23 |title=The 50 best games of all time |url=https://www.gamesradar.com/best-games-of-all-time/ |access-date=2023-12-23 |website=[[GamesRadar+]] |language=en |archive-date=November 24, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211124001852/https://www.gamesradar.com/best-games-of-all-time/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |author= |date=2021-12-31 |title=The Top 100 Video Games of All Time |url=https://www.ign.com/articles/the-best-100-video-games-of-all-time |access-date=2023-12-23 |website=IGN |language=en |archive-date=December 31, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211231162533/https://www.ign.com/articles/the-best-100-video-games-of-all-time |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Sinha |first=Ravi |date=2022-04-11 |title=Top 30 Video Games of All Time |url=https://gamingbolt.com/top-30-video-games-of-all-time |access-date=2023-12-23 |website=GamingBolt |language=en-US |archive-date=April 11, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411083601/https://gamingbolt.com/top-30-video-games-of-all-time |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-09-10 |title=The 100 best video games of all time, ranked |url=https://ftw.usatoday.com/lists/best-video-games |access-date=2023-12-23 |website=For The Win |language=en-US |archive-date=December 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221206112627/https://ftw.usatoday.com/lists/best-video-games |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Young |first=Georgina |date=2023-01-27 |title=The best 100 games of all time, ranked |url=https://videogames.si.com/guides/best-games |access-date=2023-12-23 |website=Video Games on Sports Illustrated |language=en |archive-date=January 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129174343/https://videogames.si.com/guides/best-games |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Colantonio |first1=Giovanni |last2=Franzese |first2=Tomas |last3=Hill |first3=Sam |date=2023-05-05 |title=The 50 best video games of all time |url=https://www.digitaltrends.com/gaming/50-best-games-of-all-time/ |access-date=2023-12-23 |website=[[Digital Trends]] |language=en |archive-date=May 5, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230505205316/https://www.digitaltrends.com/gaming/50-best-games-of-all-time/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=White |first1=Sam |last2=Leedham |first2=Robert |date=2023-05-10 |title=The 100 greatest video games of all time, ranked by experts |url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/best-video-games-all-time |access-date=2023-12-23 |website=[[British GQ]] |language=en-GB |archive-date=May 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230510142624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/best-video-games-all-time |url-status=live }}</ref> Obravnava nekonvencionalnih spolnih tem v igri, od [[homoseksualnost]]i in [[biseksualnost]]i do [[aseksualnosti]], [[poliamorija|poliamorije]] in drugih na nevsiljiv, včasih subtilen način, je pritegnila veliko pozornosti [[kvir]]ovske skupnosti in ji prinesla veliko tovrstnih oboževalcev.<ref name="k070">{{cite web |title=Hades and Queer Representation |website=OutWrite – UCLA's queer newsmagazine |date=2025-05-19 |url=https://outwritenewsmag.org/2025/05/hades-and-queer-representation/ |access-date=2026-10-27}}</ref><ref name="j502">{{cite web |last=King |first=Jade |title=Hades 2 Needs To Be Gayer Than Ever |publisher=TheGamer |date=2022-12-12 |url=https://www.thegamer.com/hades-2-gay-queer-representation-characters-story/ |access-date=2026-10-27}}</ref> ===Nagrade=== Za ''Hades'' so ustvarjalci prejeli več nagrad in drugih priznanj. Več publikacij ji je podelilo naziv igre leta 2020, med njimi ''[[Polygon (spletišče)|Polygon]]'',<ref>{{Cite web|last=Myers|first=Maddy|date=2020-12-14|title=Why Hades is Polygon's game of the year|url=https://www.polygon.com/22167819/hades-game-of-the-year-2020|access-date=2020-12-15|website=Polygon|language=en|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513194351/https://www.polygon.com/22167819/hades-game-of-the-year-2020|url-status=live}}</ref> ''[[Giant Bomb]]'',<ref>{{Cite AV media |url=https://www.giantbomb.com/shows/game-of-the-year-2020-day-five/2970-20912 |title=Giant Bombcast Game of the Year 2020: Day Five |date=2021-01-22 |language=en |access-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124143025/https://www.giantbomb.com/shows/game-of-the-year-2020-day-five/2970-20912 |archive-date=2021-01-24 |url-status=live |via=[[Giant Bomb]]}}</ref> ''[[IGN]]'',<ref>{{Cite web |date=21 December 2020 |title=IGN's Game of the Year 2020 |url=https://www.ign.com/articles/game-of-the-year-2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201227203833/https://www.ign.com/articles/game-of-the-year-2020 |archive-date=2020-12-27 |access-date=2020-12-22 |website=[[IGN]] |language=en}}</ref> ''[[USGamer]]'',<ref>{{cite web | url = https://www.usgamer.net/articles/usg-game-of-the-year-2020-hades-rebuilding-home | title = USG Game of the Year 2020: Hades Isn't Just About Escaping Home, But Rebuilding It | first = Eric | last = Van Allen | date = December 23, 2020 | access-date = December 23, 2020 | work = [[USGamer]] | archive-date = April 29, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210429110028/https://www.usgamer.net/articles/usg-game-of-the-year-2020-hades-rebuilding-home | url-status = dead }}</ref> ''[[Destructoid]]'',<ref>{{cite web | url = https://www.destructoid.com/stories/destructoid-s-award-for-overall-best-game-of-2020-goes-to--614228.phtml | title = Destructoid's award for Overall Best Game of 2020 goes to... | first = Chris | last = Carter | date = December 23, 2020 | access-date = December 23, 2020 | work = [[Destructoid]] | archive-date = April 15, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210415195401/https://www.destructoid.com/stories/destructoid-s-award-for-overall-best-game-of-2020-goes-to--614228.phtml | url-status = live }}</ref> ''[[Time (revija)|Time]]'',<ref>{{Cite magazine |last1=Austin |first1=Patrick Lucas |last2=Dockterman |first2=Eliana |last3=Clark |first3=Peter Allen |last4=Fitzpatrick |first4=Alex |date=2020-11-20 |title=The 10 Best Video Games of 2020 |url=https://time.com/5912417/best-video-games-2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120144443/https://time.com/5912417/best-video-games-2020/ |archive-date=2020-11-20 |access-date=2020-12-03 |magazine=Time}}</ref> ''[[The Washington Post]]'',<ref>{{Cite news |last=Park |first=Gene |display-authors=etal |date=2020-12-07 |title=The best video games of 2020 |url=https://www.washingtonpost.com/video-games/reviews/best-video-games-2020/?arc404=true |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210205175204/https://www.washingtonpost.com/video-games/reviews/best-video-games-2020/?arc404=true |archive-date=2021-02-05 |access-date=2020-12-11 |newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> ''[[Slant Magazine]]'',<ref>{{Cite web |last=Clark |first=Justin |display-authors=etal |date=7 December 2020 |title=The 25 Best Video Games of 2020 |url=https://www.slantmagazine.com/features/the-25-best-video-games-of-2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219072156/https://www.slantmagazine.com/features/the-25-best-video-games-of-2020/ |archive-date=2021-02-19 |access-date=2020-12-11 |website=Slant}}</ref> in ''[[Entertainment Weekly]]''.<ref>{{Cite web |last1=Romano |first1=NIck |last2=Lewis |first2=Evan |date=2020-12-18 |title=The best videogames of 2020 |url=https://ew.com/gaming/best-videogames-of-2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201218131104/https://ew.com/gaming/best-videogames-of-2020/ |archive-date=2020-12-18 |access-date=2020-12-28 |website=[[EW.com]] |language=EN}}</ref> Nagrado za igro leta so ''Hades'' podelili na 17. British Academy Games Awards,<ref name="bafta award">{{cite web | url = https://deadline.com/2021/03/bafta-games-awards-2021-hades-takes-home-top-prize-complete-winners-list-1234721128/ | title = BAFTA Games Awards: Supergiant Games' 'Hades' Takes Home Top Prize – Complete Winners List | first = Alexandra | last = Del Rosario | date = 25 March 2021 | access-date = 25 March 2021 | work = [[Deadline Hollywood]] | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20211026105422/https://deadline.com/2021/03/bafta-games-awards-2021-hades-takes-home-top-prize-complete-winners-list-1234721128/ |archive-date= October 26, 2021 }}</ref> the 24. D.I.C.E. Awards,<ref name="dice award">{{cite web | url = https://www.gamesindustry.biz/articles/2021-04-21-hades-wins-game-of-the-year-at-dice-awards-2021 | title = Hades wins Game of the Year at DICE Awards 2021 | first = Jeffrey | last = Rousseau | date = April 22, 2021 | access-date = April 22, 2021 | work = [[GamesIndustry.biz]] |archive-url = https://web.archive.org/web/20210422185226/https://www.gamesindustry.biz/articles/2021-04-21-hades-wins-game-of-the-year-at-dice-awards-2021 |archive-date= April 22, 2021}}</ref> 10. [[New York Game Awards]],<ref name="New York Game Awards">{{cite web | url=https://gamerant.com/new-york-game-awards-2021-winners/ | title=The 2021 New York Game Awards Winners List | first=Hunter | last=Mass | date=January 27, 2021 | access-date=July 7, 2025 | work=[[GameRant]] | archive-date=January 9, 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250109061843/https://gamerant.com/new-york-game-awards-2021-winners/ | url-status=live }}</ref> inavguralni podelitvi [[Gayming Awards]],<ref>{{Cite web |last=Wen |first=Alan |date=2021-01-26 |title=Gayming Awards announce winners of inaugural 2021 event |url=https://www.nme.com/news/gaming-news/gayming-awards-2021-winners-2888516 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419231043/https://www.nme.com/news/gaming-news/gayming-awards-2021-winners-2888516 |archive-date=2021-04-19 |access-date=2021-04-05 |website=[[NME]]}}</ref> the [[21st Game Developers Choice Awards]],<ref name="gdc awards">{{cite web | url = https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/hades-game-developers-choice-awards-winners-list-1234983585/ | title = 2021 Game Developers Choice Award Winners | first = Trilby | last = Beresford | date = July 21, 2021 |access-date=July 21, 2021 |work =[[The Hollywood Reporter]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220416142218/https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/hades-game-developers-choice-awards-winners-list-1234983585/ |archive-date= April 16, 2022 }}</ref> in inavguralni podelitvi Global Industry Game Awards.<ref>{{Cite web|title=IGDA Announces First Global Industry Game Awards Winners|url=https://igda.org/news-archive/igda-announces-first-global-industry-game-awards-winners/|date=2021-08-30|website=IGDA|language=en-US|access-date=2021-09-05|archive-date=2021-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210901160605/https://igda.org/news-archive/igda-announces-first-global-industry-game-awards-winners/|url-status=live}}</ref> ''Hades'' je postal tudi prva igra, ki je osvojila [[nagrada Hugo|nagrado Hugo]] v posebni kategoriji za videoigre, uvedeni na podelitvi leta 2021.<ref name="hugo win">{{cite web | url = https://www.pcgamer.com/hades-is-the-first-videogame-to-win-a-hugo-award/ | title = Hades is the first videogame to win a Hugo Award | first = Jody | last =MacGregor | date = December 18, 2021 | accessdate = December 18, 2021 | work = [[PCGamer]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220313090308/https://www.pcgamer.com/hades-is-the-first-videogame-to-win-a-hugo-award/ |archive-date= March 13, 2022 }}</ref> Recenzent John ONeill je to izpostavil kot priznanje, da so videoigre kot medij dokazale, da imajo močan pripovedni potencial (16 let prej je znani kritik [[Roger Ebert]] izjavil, da videoigre ne bodo nikoli umetniška zvrst), in izrazil upanje, da bodo podeljevalci ohranili kategorijo.<ref>{{cite web | url=https://www.blackgate.com/2021/12/30/five-reasons-why-hades-deserves-that-hugo/ | title=Five Reasons Hades Deserved that Hugo |work=Black Gate | date=January 2022 }}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Hades (video game)}} * {{official website|http://www.supergiantgames.com/games/hades}} [[Kategorija:Akcijske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre igranja vlog]] [[Kategorija:Videoigre leta 2020]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Igre za Mac OS]] [[Kategorija:Igre za Nintendo Switch]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Igre za Xbox Series X in Series S]] 49pepwr6omnaf3x0skaji5op1lp0kyy 6771318 6771156 2026-10-28T06:09:00Z Yerpo 8417 /* Nagrade */ tn 6771318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Hades | image = Hades logo.png | developer = [[Supergiant Games]]{{efn|Za iOS je igro predelal razvijalec Secret 6}} | publisher = Supergiant Games{{efn|Na fizičnih nosilcih za PlayStation in Xbox je igro izdalo podjetje [[Private Division]]. Predelavo za iOS je izdal [[Netflix]].}} | producer = <!-- Blank because of Wikidata --> | designer = {{Unbulleted list|[[Amir Rao]]|Gavin Simon|[[Greg Kasavin]]|Eduardo Gorinstein|Alice Lai}} | programmer = {{Unbulleted list|Gavin Simon|Andrew Wang|Dexter Friedman|Alice Lai|Nikola Sobajic}} | artist = [[Jen Zee]] | writer = [[Greg Kasavin]] | composer = [[Darren Korb]] | platforms = {{Unbulleted list|[[macOS]]|[[Nintendo Switch]]|[[Windows]]|[[PlayStation 4]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox One]]|[[Xbox Series X/S]]|[[iOS]]}} | released = {{Unbulleted list|'''macOS''', '''Switch''', '''Windows'''|17. september 2020|'''PS4''', '''PS5''', '''Xbox One''', '''Series X/S'''|13. avgust 2021|'''iOS'''|19. marec 2024}} | genre = [[roguelike]], [[akcijska igra igranja vlog|akcijsko igranje vlog]], [[hack and slash]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Hades''''' (angleško za [[Had (grški bog)|Had]]) je [[akcijska igra igranja vlog|akcijska videoigra igranja vlog]] z mehaniko [[roguelike]], ki je izšla leta 2020 pri založbi [[Supergiant Games]] za [[macOS]], [[Nintendo Switch]] in [[Windows]]. Avgusta 2021 so izšle še predelave za [[PlayStation 4]], [[PlayStation 5]], [[Xbox One]] in [[Xbox Series X/S]], marca 2024 pa za [[iOS]] pod okriljem [[Netflix Games]]. Igralec prevzame vlogo Hadovega sina [[Zagrej]]a in večkrat poskuša uiti iz [[grško podzemlje|grškega podzemlja]], da bi našel svojo mater [[Perzefona|Perzefono]]. Pri tem mu z nadgradnjami pomagajo [[Dvanajst bogov Olimpa|bogovi Olimpa]], da se prebije skozi naključno generirane sobane s sovražniki in [[šef (videoigre)|šefi]] na koncu vsakega sklopa. Bori se s kombinacijami glavnih in posebnih napadov, poganjanja naprej ter magije. Na začetku je lik prešibak za nalogo in večkrat umre, toda ob ponovni oživitvi v Hadovi hiši obdrži zaklade, ki jih najde med spodletelimi poskusi pobega. Te lahko uporablja, da izboljšuje svoje lastnosti in odklepa nova orožja ter sposobnosti, ki mu pomagajo med kasnejšimi poskusi. Supergiant Games so ''Hades'' razvili na podlagi izkušenj s svojo prejšnjo igro ''[[Pyre]]'', v kateri so preskusili podajanje pripovedi skozi [[proceduralno generiranje|proceduralno]] igranje, vendar so ugotovili, da igralci po končanju igre niso raziskali vsega. »Roguelike« zasnova ''Hadesa'' jim je omogočila podajanje razvejane zgodbe skozi številne igralčeve poskuse. Igro je več komentatorjev označilo za eno najboljših videoiger vseh časov; kritiki so pohvalili pripoved, igranje, umetniški slog, glasbo in glasovno igranje. Prodanih je bilo več kot milijon izvodov. Prejela je naziv igre leta več publikacij in podeljevalcev nagrad. Leta 2025 je izšlo nadaljevanje, ''[[Hades II]]''. ==Igranje== Igrin svet je sestavljen iz štirih regij, ki jih mora igralec v vlogi Zagreja zaporedoma prečiti, da bi ušel pred zlohotnim očetom Hadom in našel svojo mater Perzefono v svetu živih: [[Tartar]], [[Asfodelove planjave]], [[Elizij]] in [[Stiks]]in tempelj. Ko dovolj napreduje, lahko stopi tudi v [[Erebus]], ki pa je le neobvezen izziv.<ref name="s931">{{cite web |last=Webster |first=Hilton |title=Hades: The Regions Of The Underworld, Ranked |publisher=TheGamer |date=2022-12-18 |url=https://www.thegamer.com/hades-underworld-regions-ranked/ |access-date=2026-10-18}}</ref> Regije so sestavljene iz vrste naključno nanizanih soban, v katerih mora Zagrej premagati naključno generiran nabor sovražnikov, da lahko odide naprej. Igranje poteka v tretjeosebnem izometričnem pogledu z Zagrejem v sredini, ki uporablja svoje orožje v »hack & slash« pristopu dokler se ne znebi vseh sovražnikov, ki ga napadajo v valovih.<ref>{{navedi splet |last=Vazquez |first=Suriel |title=Hades Review – The Long, Hard Road Out of Hell |work=[[GameSpot]] |date=2021-08-11 |url=https://www.gamespot.com/reviews/hades-review-the-long-hard-road-out-of-hell/1900-6417568/ |access-date=2026-10-18}}</ref> Izbere lahko eno orožje, s katerim ima glavni tip napada in sekundarnega – »posebnega«, poleg njiju pa še urok, ki deluje na daljavo, skok naprej, s katerim lahko preči dovolj kratke fizične ovire in priklic moči enega od bogov. Tekom prečenja dobiva naključne ugodnosti od bogov, ki mu dajejo izbiro bonusov do konca trenutne igre. Te so tematske, odvisne od boga: tako na primer [[Zevs]]ove dodatno poškodujejo sovražnike s strelami, [[Pozejdon]]ove pa jih odrivajo z valovi vode. Ko eliminira vse sovražnike v sobani, dobi nagrado, s katero postane močnejši ali obnovi točke življenjske energije. Če mu ta pade na nič, je premagan in reka Stiks ga odnese nazaj do Hadove palače, ki služi kot baza. Tam pride do izraza element »roguelike« iger: nekatere zaklade, ki jih zbira tekom prečenja, ob porazu obdrži in jih lahko v palači zapravi za trajne nadgradnje, zaradi katerih je v nadaljnjih poskusih močnejši. Medtem [[Haron]]ove [[obol]]e in vse božje bonuse izgubi. Pred koncem vsake regije, ki ga doseže skozi določeno število soban, se mora spopasti še s [[šef (videoigre)|šefom]]: eno ali več [[Erinije|Furijami]] v Tartarju, [[Lernajska Hidra|Lernajsko Hidro]] v Asfodelu, [[Tezej]]em in [[minotaver|minotavrom Asterijem]] v Eliziju ter na koncu še Hadom samim pri vratih v podzemlje.<ref name="poly early"/> Med poskusi pobega lahko Zagrej raziskuje Hadovo hišo in z zakladi kupuje nadgradnje za nadaljnje poskuse. To vključuje nove sposobnosti lika, nove objekte v temnicah in nova orožja ter nadgradnje zanje. Poleg tega se pogovarja z različnimi liki podzemlja in izboljšuje svoj odnos z njimi, kar odpira nove dele pripovedi in včasih tudi stranske naloge za dodatne nagrade.<ref name="poly early">{{cite web | url = https://www.polygon.com/2018/12/7/18131003/hades-supergiant-games-impressions | title = Hades blends God of War with Binding of Isaac in marvelous ways | first = Rush | last = Frustick | date = December 7, 2018 | access-date = December 7, 2018 | work = [[Polygon (website)|Polygon]] | archive-date = November 8, 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201108192459/https://www.polygon.com/2018/12/7/18131003/hades-supergiant-games-impressions | url-status = live}}</ref><ref name="kotaku early">{{cite web | url = https://kotaku.com/i-am-going-to-play-a-ton-of-hades-1830948807 | title = I Am Going To Play A Ton Of Hades | first = Heather | last = Alexandria | date = December 7, 2018 | access-date = December 10, 2018 | work = [[Kotaku]] | archive-date = February 26, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210226122745/https://kotaku.com/i-am-going-to-play-a-ton-of-hades-1830948807 | url-status = live}}</ref><ref>{{cite web | url = https://www.pcgamer.com/hades-is-already-a-killer-combat-game-in-early-access/ | title = Hades is already a killer combat game in early access | first = Tom | last = Senior | date = December 10, 2018 | access-date = December 10, 2018 | work = [[PC Gamer]] | archive-date = November 23, 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201123225548/https://www.pcgamer.com/hades-is-already-a-killer-combat-game-in-early-access/ | url-status = live}}</ref> Nekatere lahko tudi zapeljuje, denimo [[Tanatos]]a. Ko prvič premaga Hada, lahko izbira med različnimi možnostmi za otežitev igranja v nadaljnjih poskusih pobega s t.i. Paktom kaznovanja (Pact of Punishment). To mu omogoči, da še naprej dobiva najdragocenejše zaklade kot nagrado na koncu vsake regije, ki so sicer omejene na en uspešen poskus na orožje. Po drugi strani nudi igra t.i. Božji način (God Mode), ki po vsakem poskusu napravi Zagreja močnejšega, kar olajša igranje in omogoči tudi manj veščim igralcem, da izkusijo zgodbo v celoti. ==Zgodba== Hadov prvorojenec Zagrej si prizadeva uiti iz očetovega kraljestva v podzemlju. Pri tem mu pomagajo mačeha [[Nikta]], bogovi Olimpa, ki jih je bil priklical, in drugi prebivalci podzemlja. Had trdi, da je pobeg nemogoč in ga ovira s pošastmi podzemlja. Vsakič, ko je Zagrej ubit, ponovno oživi v Hadovi palači, kjer prebiva z ostalimi htoničnimi božanstvi in od koder lahko ponovno poskuša pobegniti. Kasneje se razkrije, da poskuša najti svojo biološko mati Perzefono, ki je nikoli ni spoznal, saj je mislil, da je Niktin sin. Had prepoveduje, da kdorkoli izgovori njeno ime v palači. Nikta pa se mu odloči pomagati tako, da ga poveže s sorodniki na [[Olimp]]u, vključno z Zevsom, Pozejdonom, [[Ares]]om, [[Afrodita|Afrodito]], [[Artemida|Artemido]], [[Atena|Ateno]], [[Demetra|Demetro]], [[Dioniz]]om in [[Hermes]]om. Ko naposled premaga Hada in doseže svet živih, najde Perzfono na njenem posestvu v [[antična Grčija|Grčiji]]. Po snidenju odkrije, da je tako kot Had vezan na podzemlje in bo po prihodu na površje hitro umrl. Kljub temu obljubi, da bo vsakič znova ušel iz podzemlja, da bi bil s Perzefono in odkril, zakaj je ni bilo. Tekom teh obiskov se razkrije, da je Zevs »dal« Perzefono Hadu kot nagrado za vladanje nad podzemljem, ostali bogovi Olimpa pa so mislili, da je preprosto izginila. Zevs in Perzefona sta imela ljubeč zakon dokler ni bil Zagrej [[mrtvorojenec|mrtvorojen]], saj so [[Mojre|sojenice]] določile, da Had nikoli ne bo imel dediča. Perzefona je v obupu ušla, vendar ne na rojstni Olimp, kjer ji ni bilo všeč stalno pričkanje božanstev. Čez čas je Nikta sklenila dogovor s sojenicami in oživila Zagreja. Perzefona se kljub temu ni želela vrniti v podzemlje, saj se je bala, da se bodo bogovi Olimpa maščevali Hadu, ko bodo izvedeli za razlog njenega izginotja. Zagrej jo sčasoma spomni na moč družinskih vezi in jo pregovori k vrnitvi, zato ju [[Haron]] odpelje v Hadovo palačo. Tam Perzefona znova prevzame nalogo kraljice podzemlja. Had zaradi tega spet prične ceniti sina in ga prosi, naj nadaljuje s poskusi pobega, da bi odkril pomanjkljivosti v varovanju podzemlja. V epilogu Perzefona prepriča Hada, da se pobota z bogovi Olimpa tako, da jih povabi v palačo na gostijo. Na gostiji trdita, da sta se skrivoma poročila in spočela Zagreja, a ker je Perzefona zaužila nekaj semen [[Granatno jabolko|granatnega jabolka]], lahko zapusti podzemlje le nekaj mesecev na leto. Bogovi olimpa sprejmejo to razlago, pri čemer pripoved namigne, da vedo za resnico, a želijo končati spor. Kljub pobotanju se Zagrejeva dolžnost preskušanja varnosti nadaljuje. ==Razvoj== Po izidu prejšnje igre, ''Pyre'', je studio Supergiant Games preskusil bolj odprt razvojni proces, da bi s sprotnim odzivom igralcev izboljšal igranje in pripoved. Zato so se odločili, da po izdelavi zasnove nedokončano različico objavijo v programu zgodnjega dostopa (early access).<ref name="gamasutra">{{cite web | url = http://www.gamasutra.com/view/news/333495/Supergiants_fourth_outing_Hades_introduces_a_more_mature_organized_dev_process.php | title = Supergiant's fourth outing Hades introduces a more mature, organized dev process | first = Bryant | last = Francis | date = January 17, 2019 | access-date = January 17, 2019 | work = [[Gamasutra]] | archive-date = April 15, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210415110158/https://gamasutra.com/view/news/333495/Supergiants_fourth_outing_Hades_introduces_a_more_mature_organized_dev_process.php | url-status = dead }}</ref> Ker so bili takrat še majhen studio z okrog 20 zaposlenimi, so lahko hkrati zagotavljali podporo samo na eni platformi, na ostale so nameravali igro prenesti šele malo pred koncem razvoja. Takrat so izvedeli, da namerava založnik [[Epic Games]] zagnati svojo platformo, [[Epic Games Store]], in se odločili za sodelovanje, ker so presodili, da se pristop sklada z njihovimi načrti. Ocenili so, da bo razvoj trajal približno tri leta.<ref name="gamasutra"/> Igra temelji na njihovem lastnem [[igralni pogon|igralnem pogonu]], ki pa so ga med razvojem prepisali iz [[Programski jezik C sharp|C#]] v [[C++]], da bi zaobšli tehnične omejitve prvega in izboljšali zmogljivost ter olajšali predelave za druge sisteme.<ref>{{cite web |title=The Forge |url=https://github.com/ConfettiFX/The-Forge#supergiant-games-hades |website=GitHub |access-date=12 August 2022 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802081546/https://github.com/ConfettiFX/The-Forge#supergiant-games-hades |url-status=live }}</ref> Glede sloga igranja se je ekipa odločila za igro, ki jo je možno igrati v kratkih epizodah brez pretiranega razmišljanja in ki bi jo bilo po izidu mogoče še razširjati. Ta pristop jih je usmeril v mehaniko [[roguelike]], ki tudi dobro izkorišča zgodnji dostop in omogoča kasnejše dodajanje elementov, ki znatno spremenijo igralsko izkušnjo.<ref name="gamasutra"/> Že s ''Pyre'' so poskusili podati razvejano pripoved, toda po izidu so ugotovili, da so jo mnogi igralci preigrali samo enkrat in izpustili večino zgodbe. Menili so, da bo roguelike pristop omilil to težavo, saj mora v taki igri igralec mnogokrat poskusiti preden mu prvič uspe priti do konca.<ref name="rpg mechanic">{{cite news | url = https://www.rockpapershotgun.com/2020/02/12/how-hades-plays-with-greek-myths/ | title = How Hades plays with Greek myths | first = Alex | last = Wiltshire | date = February 12, 2020 | access-date = February 12, 2020 | work = [[Rock Paper Shotgun]] | archive-date = January 16, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210116000722/https://www.rockpapershotgun.com/2020/02/12/how-hades-plays-with-greek-myths/ | url-status = live }}</ref> Nadalje so se odločili za povsem nov svet. Kreativni direktor [[Greg Kasavin]] je predlagal [[grška mitologija|grško mitologijo]], ki jo je prebiral že od mladosti.<ref name="gamasutra"/> Sprva so nameravali igralca postaviti v vlogo Tezeja, ki mora uiti iz [[Minos]]ovega spreminjajočega se labirinta, a so imeli težave s pripovedjo.<ref name="rpg mechanic"/> Lik Tezeja se jim je zdel tudi preveč generičen<ref name="verge theseus">{{cite web | url = https://www.theverge.com/2021/3/5/22315749/hades-theseus-worst-character-zagreus-supergiant | title = Hades almost starred its worst character | first = Megan | last = Farokhmanesh | date = March 5, 2021 | access-date = March 7, 2021 | work = [[The Verge]] | archive-date = November 29, 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221129142106/https://www.theverge.com/2021/3/5/22315749/hades-theseus-worst-character-zagreus-supergiant | url-status = live }}</ref> Kasavin je zato poglobil v grške mite in odkril, da v zgodbah le redko nastopa Had, ki se ga olimpijci bojijo.<ref name="verge theseus"/> Zgodba predstavi bogove Olimpa kot veliko, disfunkcionalno družino, številni neuspešni poskusi pobega pa dajo podlago za burkast ton pripovedi, kar se po Kasavinovem mnenju sklada z literarno podlago.<ref name="gamasutra"/><ref name="rpg mechanic"/> Različni elementi zgodbe poudarjajo muhaste značaje bogov in odnose med njimi.<ref name="rpg mechanic"/> Tudi ti elementi pripovedi se razpletajo z vsakim poskusom pobega, za kar so ustvarjalci presodili, da bo bolje osmislilo poskuse in pritegnilo dodatne igralce.<ref name="vice">{{cite web | url = https://www.vice.com/en/article/how-hades-made-a-genre-known-for-being-impossibly-hard-accessible/ | title = How 'Hades' Made a Genre Known For Being Impossibly Hard Accessible | first = Patrick | last = Klepek | date = October 5, 2020 | access-date = October 5, 2020 | work = Vice | archive-date = May 22, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210522213122/https://www.vice.com/en/article/889zqa/how-hades-made-a-genre-known-for-being-impossibly-hard-accessible | url-status = live }}</ref> Kasavin je z ekipo piscev ustvaril približno deset ur dialoga med Zagrejem in drugimi liki, da bi zaobšli nelinearnost napredovanja v igri skozi številne poskuse pobega. Mnogi dogodki so povezani. Tako lahko denimo igralec sredi temnic naleti na [[Orfej in Evridika|Evridiko]] in ko ob vrnitvi v palačo za to izve njen mož [[Orfej in Evridika|Orfej]], ga prosi, naj ji preda sporočilo naslednjič, ko jo bo srečal. Ob razpletu tovrstnih stranskih vej zgodbe se nato odprejo različne možnosti izboljšav palače.<ref name="rpg mechanic"/> Studio se je zavezal spoštovati izvorno gradivo tekom igre. Vsi bogovi Olimpa so upodobljeni kot privlačni, z estetskim poklonom »herojski goloti« starogrške umetnosti.<ref name="kotaku art">{{cite web | url = https://kotaku.com/why-everyones-horny-for-hades-1845245468 | title = Why Everyone's Horny For Hades | first = Ash | last = Parrish | date = October 1, 2020 | access-date = March 7, 2021 | work = [[Kotaku]] | archive-date = March 16, 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230316181944/https://kotaku.com/why-everyones-horny-for-hades-1845245468 | url-status = live }}</ref> Igra se dotakne tudi raznolikosti spolne usmerjenosti, ki je značilnost grških mitov; Zagrej je [[Biseksualnost|biseksualen]] in lahko razvija [[poliamorija|poliamorijo]], medtem ko ena od stranskih vej pripovedi raziskuje [[homoseksualnost|homoseksualni]] odnos med [[Ahil]]om in [[Patroklej]]em.<ref>{{cite magazine | url = https://www.wired.com/story/hades-ancient-greek-masculinity-classics-representation/ | title = What Hades Can Teach Us About Ancient Greek Masculinity | first = Autumn | last = Wright | date = January 16, 2021 | access-date = March 7, 2021 | magazine = [[Wired (magazine)|Wired]] | archive-date = December 4, 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221204124301/https://www.wired.com/story/hades-ancient-greek-masculinity-classics-representation/ | url-status = live }}</ref> ===Glasba=== Zvočno podlago je napisal skladatelj [[Darren Korb]], direktor zvoka pri Supergiant Games.<ref name="the_sound_of">{{Cite web |date=2020-12-23 |title=The Sound of Hades |url=https://gameplay.co/hades-game-music-sound-design-darren-korb-supergiant-games/ |access-date=2026-09-26 |website=Gameplay |language=en}}</ref> Na soundtracku so sodelovali še Ashley Barrett, Masahiro Aoki in Daisuke Kurosava.<ref>{{Cite web |title=Hades: Original Soundtrack|url=https://supergiantgames.bandcamp.com/album/hades-original-soundtrack |access-date=2026-09-26 |website=supergiantgames.bandcamp.com}}</ref> Korbu je bilo v izziv, da so pričakovali, da bodo ljudje igrali ''Hades'' tudi po več sto ur. Zato je ustvaril za dve uri in pol glasbe.<ref name="the_sound_of" /> == Izid == SuperGiant Games so ''Hades'' prvič javno razkrili na prireditvi [[The Game Awards]] 6. decembra 2018, kot enega prvih neodvisnih naslovov za prav tako pravkar napovedani Epic Games Store, in jo ponudili v zgodnjem dostopu.<ref>{{cite web|url=https://www.theverge.com/2018/12/6/18129873/hades-supergiant-games-trailer-release-date-now|title=Hades is a new game from the makers of Pyre and Transistor, and it's out now in early access|last=Byford|first=Sam|date=December 6, 2018|work=[[The Verge]]|access-date=2026-10-27 |archive-date=February 10, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210210062407/https://www.theverge.com/2018/12/6/18129873/hades-supergiant-games-trailer-release-date-now|url-status=live}}</ref> Ekskluzivni dogovor z Epic Games Store je trajal eno leto, 10. decembra 2019 pa je nedokončana različica izšla še na platformi [[Steam]].<ref name="Q3n4">{{cite web | url = https://www.pcgamesn.com/hades/release-date-steam | title = The first Epic Games store exclusive, Hades, hits Steam in December | first = Dustin | last = Bailey | date = August 22, 2019 | access-date = August 22, 2019 | work = [[PCGamesN]] | archive-date = August 22, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190822205414/https://www.pcgamesn.com/hades/release-date-steam | url-status = live }}</ref> Uradno je bila igra končana in izdana 17. septembra 2020, sočasno z izidom konzole [[Nintendo Switch]].<ref>{{cite web | url = https://kotaku.com/hades-is-out-of-early-access-now-and-we-love-it-1845088035 | title = Hades Is Out Of Early Access Now, And We Love It | first = Nathan | last = Grayson | date = September 17, 2020 | access-date = December 16, 2020 | work = [[Kotaku]] | archive-date = May 14, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210514145437/https://kotaku.com/hades-is-out-of-early-access-now-and-we-love-it-1845088035 | url-status = live }}</ref> Načrtovali so možnost prenašanja shranjenih položajev med okolji Windows in Switch, toda funkcionalnost je omogočil šele popravek kasneje tega meseca.<ref>{{cite web | url = https://www.gamespot.com/articles/hades-cross-saves-update-is-now-available-on-nintendo-switch/1100-6485610/ | title = Hades Cross-Saves Update Is Now Available On Nintendo Switch | first = Aron | last = Garst | date = December 16, 2020 | access-date = December 16, 2020 | work = [[GameSpot]] | archive-date = December 18, 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201218172435/https://www.gamespot.com/articles/hades-cross-saves-update-is-now-available-on-nintendo-switch/1100-6485610/ | url-status = live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Kaser |first=Rachel |date=2024-03-05 |title=Hades launches on mobile via Netflix on March 19 |url=https://venturebeat.com/games/hades-launches-on-mobile-via-netflix-on-march-19/ |access-date=2024-03-08 |website=VentureBeat |language=en-US |archive-date=March 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240305172533/https://venturebeat.com/games/hades-launches-on-mobile-via-netflix-on-march-19/ |url-status=live }}</ref> Izdaja na fizičnem nosilcu za Switch je izšla 19. marca 2021.<ref>{{Cite web|title=Hades deserves a physical edition and it's getting one on Nintendo Switch|url=https://www.destructoid.com/stories/hades-deserves-a-physical-edition-and-it-s-getting-one-on-nintendo-switch-620081.phtml|access-date=2021-02-17|website=Destructoid|language=english|archive-date=2021-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210217232115/https://www.destructoid.com/stories/hades-deserves-a-physical-edition-and-it-s-getting-one-on-nintendo-switch-620081.phtml|url-status=live}}</ref> 13. avgusta tega leta so nato izšle še predelave za sisteme [[PlayStation 4]], [[PlayStation 5]], [[Xbox One]] in [[Xbox Series X/S]].<ref>{{cite web | url = https://www.vg247.com/2021/06/13/hades-finally-arrives-xbox-playstation-august/ | title = Hades finally arrives on Xbox and PlayStation in August | first = Dom | last = Peppiatt | date = June 13, 2021 | accessdate = June 13, 2021 | work = [[VG247]] | archive-date = June 13, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210613183322/https://www.vg247.com/2021/06/13/hades-finally-arrives-xbox-playstation-august/ | url-status = live }}</ref> 19. marca 2024 je sledila predelava za [[iOS]] s pomočjo založnika [[Netflix Games]],<ref>{{Cite web |date=November 12, 2023 |title=HADES: Coming to iOS via Netflix Games! |url=https://www.supergiantgames.com/blog/hades-coming-to-ios-via-netflix-games/ |access-date=2023-11-12 |website=www.supergiantgames.com |archive-date=November 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231112020343/https://www.supergiantgames.com/blog/hades-coming-to-ios-via-netflix-games/ |url-status=live }}</ref> ki je omogočila igranje naročnikom [[Netflix]]ovih storitev, a so jo 14. julija 2025 umaknili iz ponudbe.<ref>{{Cite web |last=Griffin |first=Marc |date=2025-06-25 |title=This is your last chance to play Hades, Monument Valley and more free games with your Netflix subscription |url=https://www.polygon.com/news/608829/netflix-games-removed-leaving-hades-monument-valley/ |access-date=2025-09-15 |website=Polygon |language=en |archive-date=July 23, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250723130121/https://www.polygon.com/news/608829/netflix-games-removed-leaving-hades-monument-valley |url-status=live }}</ref> ==Odziv== {{Video game reviews | MC = NS: 93/100<ref name="MC Switch">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=nintendo-switch | title = Hades for Switch Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = November 19, 2020 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220809021032/https://www.metacritic.com/game/switch/hades |archive-date= August 9, 2022}}</ref><br />PC: 93/100<ref name="MC PC">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=pc | title = Hades for PC Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = December 19, 2020 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220318050501/https://www.metacritic.com/game/pc/hades |archive-date = March 18, 2022 }}</ref><br />PS5: 93/100<ref name="MC PS5">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=playstation-5 | title = Hades for PlayStation 5 Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = August 27, 2021 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220809021023/https://www.metacritic.com/game/playstation-5/hades |archive-date = August 9, 2022}}</ref><br />XSX: 93/100<ref name="MC XSXS">{{cite web | url = https://www.metacritic.com/game/hades/critic-reviews/?platform=xbox-series-x | title = Hades for Xbox Series X Reviews | publisher = [[Metacritic]] | access-date = August 27, 2021 | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220809020812/https://www.metacritic.com/game/xbox-series-x/hades |archive-date= August 9, 2022 }}</ref> | OC = 99% recommend<ref name="opencritic">{{cite web|url=https://opencritic.com/game/10181/hades|title=''Hades''|publisher=[[OpenCritic]]|access-date=November 17, 2025}}</ref> | Destruct = 9/10<ref name="dtoid review">{{cite web | url = https://www.destructoid.com/stories/review-hades-603497.phtml | title = Review: Hades | first= Jordon | last = Devore | date = September 20, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[Destructoid]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220416142519/https://www.destructoid.com/reviews/review-hades/ |archive-date= April 16, 2022 }}</ref> | Edge = 9/10 | Fam = 38/40 | GI = 8.5/10<ref name="gi review">{{cite magazine | url = https://www.gameinformer.com/review/hades/hades-review-the-highs-and-lows-of-repetition | title = Hades Review – The Highs And Lows Of Repetition | first = Matt | last = Miller | date= September 17, 2020 | access-date = September 17, 2020 | magazine = [[Game Informer]] | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20220318204329/https://www.gameinformer.com/review/hades/hades-review-the-highs-and-lows-of-repetition |archive-date= March 18, 2022}}</ref> | GSpot = 9/10<ref name="gamespot review">{{cite web | url = https://www.gamespot.com/reviews/hades-review-however-long-it-takes/1900-6417568/| title = Hades Review – However Long It Takes | first= Suriel | last= Vazquez | date = September 18, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[GameSpot]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531092949/https://www.gamespot.com/reviews/hades-review-the-long-hard-road-out-of-hell/1900-6417568/ |archive-date = May 31, 2022}}</ref> | IGN = 9/10<ref name="ign review">{{cite web | url = https://www.ign.com/articles/hades-review | title = Hades Review | first = Nick | last = Lemon | date = September 17, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[IGN]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220614163730/https://www.ign.com/articles/hades-review |archive-date= June 14, 2022 }}</ref> | JXV = 18/20<ref>{{Cite web |last=Gregoire |first=Aubin |date=September 23, 2020 |title=Test Hades : Tout droit au Panthéon du Rogue-Lite ! |trans-title=Hades Test: Straight to the Rogue-Lite Pantheon! |url=https://www.jeuxvideo.com/test/1292489/hades-tout-droit-au-pantheon-du-rogue-lite.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531141820/https://www.jeuxvideo.com/test/1292489/hades-tout-droit-au-pantheon-du-rogue-lite.htm |archive-date=May 31, 2022 |access-date=June 1, 2021 |website=[[Jeuxvideo.com]] |language=fr}}</ref> | NLife = 10/10<ref name="nintendo life review">{{cite web | url = https://www.nintendolife.com/reviews/switch-eshop/hades | title = Hades Review (Switch eShop) | first = PJ| last = O'Reilly| date = September 20, 2020 | access-date = February 17, 2021 | work = [[Nintendo Life]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220820201551/https://www.nintendolife.com/reviews/switch-eshop/hades |archive-date= August 20, 2022 }}</ref> | NWR = 10/10<ref name="nintendo world report review">{{cite web | url = https://www.nintendoworldreport.com/review/55013/hades-switch-review | title = Hades (Switch) Review | first = Joe| last = DeVader| date = September 24, 2020 | access-date = February 17, 2021 | work = Nintendo World Report |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531173648/https://www.nintendoworldreport.com/review/55013/hades-switch-review |archive-date= May 31, 2022 }}</ref> | PCGUS = 90/100<ref name="pcgamer review">{{cite web | url = https://www.pcgamer.com/hades-review/ | title = Hades Review | first = Jody | last = MacGregor | date = September 18, 2020 | access-date = September 20, 2020 | work = [[PC Gamer]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531054618/https://www.pcgamer.com/hades-review/ |archive-date= May 31, 2022 }}</ref> | TG = 5/5<ref name="the guardian review">{{cite web | url = https://www.theguardian.com/games/2020/oct/01/hades-review-a-sexy-scintillating-sojourn-in-the-greek-underworld | title = Hades review: a sexy, scintillating sojourn in the Greek underworld | first = Keza| last = MacDonald| date = October 1, 2020 | access-date = February 17, 2021 | work = [[The Guardian]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220626175517/https://www.theguardian.com/games/2020/oct/01/hades-review-a-sexy-scintillating-sojourn-in-the-greek-underworld |archive-date= June 26, 2022 |url-status= live}}</ref> | EuroG = Essential<ref name="Eurogamer review">{{cite web |last1=Donlan |first1=Christian |title=Hades review - Of myth and mayhem |url=https://www.eurogamer.net/articles/2020-09-17-hades-review-of-myth-and-mayhem |website=[[Eurogamer]] |date=21 December 2020 |access-date=3 October 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220531054615/https://www.eurogamer.net/hades-review-of-myth-and-mayhem |archive-date= May 31, 2022 |url-status= live}}</ref> }} Sodeč po spletišču ''[[Metacritic]]'', ki zbira in povpreči recenzije, je bil ''Hades'' deležen vsesplošnega odobravanja kritikov.<ref name="MC Switch" /><ref name="MC PC" /> Tudi sorodno spletišče ''[[OpenCritic]]'' beleži skoraj enotno podporo.<ref name="opencritic"/> Kritiki so pohvalili zlasti zgodbo, like, igranje in glasbeno podlago.<ref>{{Cite web |last=Gilliam |first=Ryan |date=2020-09-24 |title=Hades is a near-flawless romp through hell after two years of early access |url=https://www.polygon.com/reviews/2020/9/24/21453043/hades-review-switch-windows-early-access-supergiant-roguelite-impressions |access-date=2020-11-08 |website=Polygon |language=en |archive-date=2021-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210522213122/https://www.polygon.com/reviews/2020/9/24/21453043/hades-review-switch-windows-early-access-supergiant-roguelite-impressions |url-status=live }}</ref><ref name="Eurogamer review"/><ref>{{Cite news |last=Castello |first=Jay |date=2020-09-17 |title=Hades review |language=en-US |website=Rock, Paper, Shotgun |url=https://www.rockpapershotgun.com/2020/09/17/hades-review/ |access-date=2020-11-08 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126104732/https://www.rockpapershotgun.com/2020/09/17/hades-review/ |url-status=live }}</ref> Založnik je že med dveletnim obdobjem zgodnjega dostopa beležil prodajo približno 700.000 izvodov, v roku treh dni od uradnega izida pa še približno 300.000, kar je skupaj naneslo več kot milijon izvodov.<ref>{{cite web |last=Gurwin |first=Gabe |date=September 20, 2020 |title=Hades Has Sold 1 Million Copies, Nearly One-Third Sold In Last Few Days |url=https://www.gamespot.com/articles/hades-has-sold-1-million-copies-nearly-one-third-sold-in-last-few-days/1100-6482388/?ftag=CAD-01-10abi2f |access-date=September 20, 2020 |work=[[GameSpot]] |archive-date=November 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128153906/https://www.gamespot.com/articles/hades-has-sold-1-million-copies-nearly-one-third-sold-in-last-few-days/1100-6482388/?ftag=CAD-01-10abi2f |url-status=live }}</ref> Številne igričarske publikacije so označile ''Hades'' za eno najboljših videoiger vseh časov.<ref>{{Cite web |last1=West |first1=Josh |last2=Donnelly |first2=Joe |last3=Weber |first3=Rachel |last4=Wald |first4=Heather |date=2021-11-23 |title=The 50 best games of all time |url=https://www.gamesradar.com/best-games-of-all-time/ |access-date=2023-12-23 |website=[[GamesRadar+]] |language=en |archive-date=November 24, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211124001852/https://www.gamesradar.com/best-games-of-all-time/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |author= |date=2021-12-31 |title=The Top 100 Video Games of All Time |url=https://www.ign.com/articles/the-best-100-video-games-of-all-time |access-date=2023-12-23 |website=IGN |language=en |archive-date=December 31, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211231162533/https://www.ign.com/articles/the-best-100-video-games-of-all-time |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Sinha |first=Ravi |date=2022-04-11 |title=Top 30 Video Games of All Time |url=https://gamingbolt.com/top-30-video-games-of-all-time |access-date=2023-12-23 |website=GamingBolt |language=en-US |archive-date=April 11, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411083601/https://gamingbolt.com/top-30-video-games-of-all-time |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-09-10 |title=The 100 best video games of all time, ranked |url=https://ftw.usatoday.com/lists/best-video-games |access-date=2023-12-23 |website=For The Win |language=en-US |archive-date=December 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221206112627/https://ftw.usatoday.com/lists/best-video-games |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Young |first=Georgina |date=2023-01-27 |title=The best 100 games of all time, ranked |url=https://videogames.si.com/guides/best-games |access-date=2023-12-23 |website=Video Games on Sports Illustrated |language=en |archive-date=January 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129174343/https://videogames.si.com/guides/best-games |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Colantonio |first1=Giovanni |last2=Franzese |first2=Tomas |last3=Hill |first3=Sam |date=2023-05-05 |title=The 50 best video games of all time |url=https://www.digitaltrends.com/gaming/50-best-games-of-all-time/ |access-date=2023-12-23 |website=[[Digital Trends]] |language=en |archive-date=May 5, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230505205316/https://www.digitaltrends.com/gaming/50-best-games-of-all-time/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=White |first1=Sam |last2=Leedham |first2=Robert |date=2023-05-10 |title=The 100 greatest video games of all time, ranked by experts |url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/best-video-games-all-time |access-date=2023-12-23 |website=[[British GQ]] |language=en-GB |archive-date=May 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230510142624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/best-video-games-all-time |url-status=live }}</ref> Obravnava nekonvencionalnih spolnih tem v igri, od [[homoseksualnost]]i in [[biseksualnost]]i do [[aseksualnosti]], [[poliamorija|poliamorije]] in drugih na nevsiljiv, včasih subtilen način, je pritegnila veliko pozornosti [[kvir]]ovske skupnosti in ji prinesla veliko tovrstnih oboževalcev.<ref name="k070">{{cite web |title=Hades and Queer Representation |website=OutWrite – UCLA's queer newsmagazine |date=2025-05-19 |url=https://outwritenewsmag.org/2025/05/hades-and-queer-representation/ |access-date=2026-10-27}}</ref><ref name="j502">{{cite web |last=King |first=Jade |title=Hades 2 Needs To Be Gayer Than Ever |publisher=TheGamer |date=2022-12-12 |url=https://www.thegamer.com/hades-2-gay-queer-representation-characters-story/ |access-date=2026-10-27}}</ref> ===Nagrade=== Za ''Hades'' so ustvarjalci prejeli več nagrad in drugih priznanj. Več publikacij ji je podelilo naziv igre leta 2020, med njimi ''[[Polygon (spletišče)|Polygon]]'',<ref>{{Cite web|last=Myers|first=Maddy|date=2020-12-14|title=Why Hades is Polygon's game of the year|url=https://www.polygon.com/22167819/hades-game-of-the-year-2020|access-date=2020-12-15|website=Polygon|language=en|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513194351/https://www.polygon.com/22167819/hades-game-of-the-year-2020|url-status=live}}</ref> ''[[Giant Bomb]]'',<ref>{{Cite AV media |url=https://www.giantbomb.com/shows/game-of-the-year-2020-day-five/2970-20912 |title=Giant Bombcast Game of the Year 2020: Day Five |date=2021-01-22 |language=en |access-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124143025/https://www.giantbomb.com/shows/game-of-the-year-2020-day-five/2970-20912 |archive-date=2021-01-24 |url-status=live |via=[[Giant Bomb]]}}</ref> ''[[IGN]]'',<ref>{{Cite web |date=21 December 2020 |title=IGN's Game of the Year 2020 |url=https://www.ign.com/articles/game-of-the-year-2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201227203833/https://www.ign.com/articles/game-of-the-year-2020 |archive-date=2020-12-27 |access-date=2020-12-22 |website=[[IGN]] |language=en}}</ref> ''[[USGamer]]'',<ref>{{cite web | url = https://www.usgamer.net/articles/usg-game-of-the-year-2020-hades-rebuilding-home | title = USG Game of the Year 2020: Hades Isn't Just About Escaping Home, But Rebuilding It | first = Eric | last = Van Allen | date = December 23, 2020 | access-date = December 23, 2020 | work = [[USGamer]] | archive-date = April 29, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210429110028/https://www.usgamer.net/articles/usg-game-of-the-year-2020-hades-rebuilding-home | url-status = dead }}</ref> ''[[Destructoid]]'',<ref>{{cite web | url = https://www.destructoid.com/stories/destructoid-s-award-for-overall-best-game-of-2020-goes-to--614228.phtml | title = Destructoid's award for Overall Best Game of 2020 goes to... | first = Chris | last = Carter | date = December 23, 2020 | access-date = December 23, 2020 | work = [[Destructoid]] | archive-date = April 15, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210415195401/https://www.destructoid.com/stories/destructoid-s-award-for-overall-best-game-of-2020-goes-to--614228.phtml | url-status = live }}</ref> ''[[Time (revija)|Time]]'',<ref>{{Cite magazine |last1=Austin |first1=Patrick Lucas |last2=Dockterman |first2=Eliana |last3=Clark |first3=Peter Allen |last4=Fitzpatrick |first4=Alex |date=2020-11-20 |title=The 10 Best Video Games of 2020 |url=https://time.com/5912417/best-video-games-2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120144443/https://time.com/5912417/best-video-games-2020/ |archive-date=2020-11-20 |access-date=2020-12-03 |magazine=Time}}</ref> ''[[The Washington Post]]'',<ref>{{Cite news |last=Park |first=Gene |display-authors=etal |date=2020-12-07 |title=The best video games of 2020 |url=https://www.washingtonpost.com/video-games/reviews/best-video-games-2020/?arc404=true |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210205175204/https://www.washingtonpost.com/video-games/reviews/best-video-games-2020/?arc404=true |archive-date=2021-02-05 |access-date=2020-12-11 |newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> ''[[Slant Magazine]]''<ref>{{Cite web |last=Clark |first=Justin |display-authors=etal |date=7 December 2020 |title=The 25 Best Video Games of 2020 |url=https://www.slantmagazine.com/features/the-25-best-video-games-of-2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219072156/https://www.slantmagazine.com/features/the-25-best-video-games-of-2020/ |archive-date=2021-02-19 |access-date=2020-12-11 |website=Slant}}</ref> in ''[[Entertainment Weekly]]''.<ref>{{Cite web |last1=Romano |first1=NIck |last2=Lewis |first2=Evan |date=2020-12-18 |title=The best videogames of 2020 |url=https://ew.com/gaming/best-videogames-of-2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201218131104/https://ew.com/gaming/best-videogames-of-2020/ |archive-date=2020-12-18 |access-date=2020-12-28 |website=[[EW.com]] |language=EN}}</ref> Nagrado za igro leta so ''Hades'' podelili na 17. British Academy Games Awards,<ref name="bafta award">{{cite web | url = https://deadline.com/2021/03/bafta-games-awards-2021-hades-takes-home-top-prize-complete-winners-list-1234721128/ | title = BAFTA Games Awards: Supergiant Games' 'Hades' Takes Home Top Prize – Complete Winners List | first = Alexandra | last = Del Rosario | date = 25 March 2021 | access-date = 25 March 2021 | work = [[Deadline Hollywood]] | url-status = live |archive-url= https://web.archive.org/web/20211026105422/https://deadline.com/2021/03/bafta-games-awards-2021-hades-takes-home-top-prize-complete-winners-list-1234721128/ |archive-date= October 26, 2021 }}</ref> 24. D.I.C.E. Awards,<ref name="dice award">{{cite web | url = https://www.gamesindustry.biz/articles/2021-04-21-hades-wins-game-of-the-year-at-dice-awards-2021 | title = Hades wins Game of the Year at DICE Awards 2021 | first = Jeffrey | last = Rousseau | date = April 22, 2021 | access-date = April 22, 2021 | work = [[GamesIndustry.biz]] |archive-url = https://web.archive.org/web/20210422185226/https://www.gamesindustry.biz/articles/2021-04-21-hades-wins-game-of-the-year-at-dice-awards-2021 |archive-date= April 22, 2021}}</ref> 10. [[New York Game Awards]],<ref name="New York Game Awards">{{cite web | url=https://gamerant.com/new-york-game-awards-2021-winners/ | title=The 2021 New York Game Awards Winners List | first=Hunter | last=Mass | date=January 27, 2021 | access-date=July 7, 2025 | work=[[GameRant]] | archive-date=January 9, 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250109061843/https://gamerant.com/new-york-game-awards-2021-winners/ | url-status=live }}</ref> inavguralni podelitvi [[Gayming Awards]],<ref>{{Cite web |last=Wen |first=Alan |date=2021-01-26 |title=Gayming Awards announce winners of inaugural 2021 event |url=https://www.nme.com/news/gaming-news/gayming-awards-2021-winners-2888516 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419231043/https://www.nme.com/news/gaming-news/gayming-awards-2021-winners-2888516 |archive-date=2021-04-19 |access-date=2021-04-05 |website=[[NME]]}}</ref> 21. [[Game Developers Choice Awards]]<ref name="gdc awards">{{cite web | url = https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/hades-game-developers-choice-awards-winners-list-1234983585/ | title = 2021 Game Developers Choice Award Winners | first = Trilby | last = Beresford | date = July 21, 2021 |access-date=July 21, 2021 |work =[[The Hollywood Reporter]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220416142218/https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/hades-game-developers-choice-awards-winners-list-1234983585/ |archive-date= April 16, 2022 }}</ref> in inavguralni podelitvi Global Industry Game Awards.<ref>{{Cite web|title=IGDA Announces First Global Industry Game Awards Winners|url=https://igda.org/news-archive/igda-announces-first-global-industry-game-awards-winners/|date=2021-08-30|website=IGDA|language=en-US|access-date=2021-09-05|archive-date=2021-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210901160605/https://igda.org/news-archive/igda-announces-first-global-industry-game-awards-winners/|url-status=live}}</ref> ''Hades'' je postal tudi prva igra, ki je osvojila [[Nagrada hugo|nagrado hugo]] v posebni kategoriji za videoigre, uvedeni na podelitvi leta 2021.<ref name="hugo win">{{cite web | url = https://www.pcgamer.com/hades-is-the-first-videogame-to-win-a-hugo-award/ | title = Hades is the first videogame to win a Hugo Award | first = Jody | last =MacGregor | date = December 18, 2021 | accessdate = December 18, 2021 | work = [[PCGamer]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20220313090308/https://www.pcgamer.com/hades-is-the-first-videogame-to-win-a-hugo-award/ |archive-date= March 13, 2022 }}</ref> Recenzent John ONeill je to izpostavil kot priznanje, da so videoigre kot medij dokazale, da imajo močan pripovedni potencial (16 let prej je znani kritik [[Roger Ebert]] izjavil, da videoigre ne bodo nikoli umetniška zvrst), in izrazil upanje, da bodo podeljevalci ohranili kategorijo.<ref>{{cite web | url=https://www.blackgate.com/2021/12/30/five-reasons-why-hades-deserves-that-hugo/ | title=Five Reasons Hades Deserved that Hugo |work=Black Gate | date=January 2022 }}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Hades (video game)}} * {{official website|http://www.supergiantgames.com/games/hades}} [[Kategorija:Akcijske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre igranja vlog]] [[Kategorija:Videoigre leta 2020]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Igre za Mac OS]] [[Kategorija:Igre za Nintendo Switch]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Igre za Xbox Series X in Series S]] se7ib97jms12rxsvrhowj4skbjp54hg Tihomir Tini Varga 0 610203 6771027 6771019 2026-10-27T12:33:44Z Yerpo 8417 /* Prve zasedbe in skupina Mungos */ np 6771027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | occupation = glasbeni producent, tonski mojster, aranžer, skladatelj in glasbenik | instrument = kitara, bas kitara, sintetizator | past_member_of = Ab ovo, Mungos }} '''Tihomir »Tini« Varga''', [[Hrvati|hrvaški]] [[glasbeni producent]], [[tonski mojster]], [[glasbeni aranžer|aranžer]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[3. maj]] [[1953]], [[Zagreb]], † [[23. februar]] [[1996]]. Po začetkih na zagrebški rockovski sceni se je preselil na [[Švedska|Švedsko]], kjer je v [[Torsby]]ju ustanovil snemalni studio Tiva. V osemdesetih letih 20. stoletja je kot producent in tonski mojster sodeloval s številnimi jugoslovanskimi izvajalci, med drugim s skupinami [[Parni valjak]], [[Prljavo kazalište]], [[Aerodrom (hrvaška glasbena skupina)|Aerodrom]], [[Zana (skupina)|Zana]], [[Xenia (glasbena skupina)|Xenia]] in [[Film (hrvaška glasbena skupina)|Film]]. Pri snemanjih je sodeloval tudi kot aranžer in instrumentalist, za nekatere skladbe pa je napisal glasbo.<ref name="SkaricaUvod">Siniša Škarica, ''Tvornica glazbe 2: Priče iz Dubrave'', Croatia Records, 2019, str. 427-433.</ref> == Otroštvo in glasbeni začetki == Varga je odraščal v zagrebški soseski Vrbik, kjer je že kot otrok spoznal [[Drago Mlinarec (glasbenik)|Draga Mlinarca]].<ref name="SkaricaMladi">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 428-430; Aleksandar Dragaš, „Stari mačak - Drago Mlinarec”, ''Jutarnji list'', 13. marca 2005, [https://mvinfo.hr/clanak/stari-macak-drago-mlinarec dosegljivo na portalu Moderna vremena].</ref> Zaradi selitev družine se je deloma šolal v tujini: od leta 1962 v [[Akra|Akri]] v [[Gana|Gani]], nato v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] in od leta 1967 v [[Moskva|Moskvi]]. V Gani in [[Argentina|Argentini]] je pouk obiskoval v angleščini, v Moskvi pa je obiskoval rusko šolo. Prvo kitaro je dobil v Argentini, pri štirinajstih letih pa tudi štiristezni magnetofon, s katerim je presnemaval glasove in glasbila v več slojih.<ref name="SkaricaRani">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 427-430; podatki o otroštvu so povzeti po objavljenih spominih Vargove matere, štiristezni magnetofon pa Škarica omenja na str. 430.</ref> == Prve zasedbe in skupina Mungos == Po vrnitvi v Zagreb leta 1969 je igral v skupini Ab ovo skupaj z Nenadom Zubakom, [[Ivan Stančić|Ivanom »Pikom« Stančićem]] in Hrvojem Marjanovićem (Harma).<ref name="JanjatovicVarga">Petar Janjatović, ''Ex YU rock enciklopedija 1960-2006'', 2. dopolnjena izdaja, Beograd: samozaložba, 2007, str. 234.</ref> Z Dragom Mlinarcem je leta 1973 sodeloval tudi pri gledališki predstavi ''Hvarkinja'' v režiji [[Marin Carić|Marina Carića]]. Med bivanjem na jadranski obali je spoznal Švedinjo Anno-Karin, s katero se je pozneje poročil. Sredi sedemdesetih let se je preselil na Švedsko in se naselil v Torsbyju, kjer je leta 1979 uredil studio Tiva.<ref name="SkaricaTiva">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 428-430.</ref><ref name="JanjatovicVarga"/> Mlinarec mu je pomagal pri prvih korakih studia Tiva, v katerem je leta 1979 posnel album ''Tako lako''.<ref name="SkaricaMladi"/> Varga je pri albumu sodeloval kot koproducent in tonski mojster.<ref name="TakoLako">Drago Mlinarec, ''Tako lako'', Jugoton, 1979, podatki izvirne izdaje; [https://ezop-antikvarijat.hr/drago-mlinarec-tako-lako-4/ reprodukcija in prepis izdaje].</ref> Z Marjanovićem je nato obnovil sodelovanje in ustanovil skupino Mungos. Z nekaj gostujočimi glasbeniki sta posnela osem skladb. Varga je album produciral in snemal, pel ter igral kitaro, bas kitaro in sintetizator, Marjanović pa je pel in igral klaviature. Album ''Mungos'' je leta 1981 izdala [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založba kaset in plošč RTV Ljubljana]].<ref name="SkaricaMungos">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 429-430; ''Mungos'', ZKP RTV Ljubljana, LD 0672, 1981, [https://ezop-antikvarijat.hr/mungos-mungos-2/ reprodukcija izvirne izdaje].</ref> == Razvoj studijskega dela == V začetku osemdesetih let Vargovo delo ni bilo omejeno na studio Tiva. Pri Mlinarčevem albumu ''Sabrano'' (1980), za katerega so bile ponovno posnete njegove starejše skladbe, je sodeloval pri produkciji in aranžmajih ter igral na posnetkih.<ref name="Sabrano">Drago Mlinarec, ''Sabrano'', Jugoton, 1980, [https://www.discogs.com/release/6938927-Drago-Mlinarec-Sabrano podatki izdaje].</ref> Istega leta je produciral album ''Vruće igre'' skupine Parni valjak, posnet v studiu General Recording Sound v [[Milano|Milanu]].<ref name="VruceIgre">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 430; [https://parnivaljak.com/album/vruce-igre/ Parni valjak, uradna stran albuma ''Vruće igre''].</ref> Pri albumu ''Vrijeme je na našoj strani'' (1981) skupine Parni valjak, posnetem v švedskem studiu Ferger Studio-S, je bil tonski mojster in koproducent, producent pa je bil [[Husein Hasanefendić]].<ref name="Vrijeme">Parni valjak, Vrijeme je na našoj strani, Suzy/CBS, 1981.; [https://www.discogs.com/release/743984-Parni-Valjak-Vrijeme-Je-Na-Na%C5%A1oj-Strani podatki izdaje]; [https://slovoposlovo.blogspot.com/2012/06/parni-valjak-vrijeme-je-na-nasoj-strani.html prepis izvirnih podatkov o studiu Ferger Studio-S in Vargovi koprodukciji].</ref> Istega leta je produciral album ''Heroj ulice'' skupine Prljavo kazalište. Po navedbah [[Siniša Škarica|Siniše Škarice]] je del gradiva nastal v studiu Tiva na osemsteznem magnetofonu, snemanje pa so nadaljevali v studiu Ferger v Fjugesti na Švedskem.<ref name="Heroj">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 430; [https://www.nacional.hr/intervju-jasenko-houra-misle-da-smo-perfidni-i-premazani-svim-mastima-te-da-znamo-kakvu-pjesmu-treba-napisati/ intervju z Jasenkom Hourom v reviji ''Nacional'']; [https://novosti.hr/ove-godine-se-obiljezava-40-godina-od-objave-albuma-heroj-ulice-prljavog-kazalista/ ''Radio Vinkovci'', 29. januarja 2021, prispevek o albumu in studiu Ferger v Fjugesti na Švedskem]; ''Heroj ulice'', Suzy, LP 363, 1981, podatki izvirne izdaje.</ref> Konec leta 1981 je v studiu Tiva posnel in produciral prvi album skupine [[Boa (hrvaška glasbena skupina)|Boa]] ter sodeloval pri aranžiranju nekaterih skladb. Leta 1982 je studio opremil s šestnajststeznim magnetofonom.<ref name="Boa">Boa, ''Boa'', Suzy, LP 366, [https://ezop-antikvarijat.hr/boa-boa-6/ posnetek izvirnih podatkov izdaje], posneto med novembrom in decembrom 1981 v studiu Tiva; D. Jagatić, [https://www.tportal.hr/magazin/clanak/tri-desetljeca-art-rocka-20120515 „Tri desetljeća art rocka”], ''tportal'', 16. maja 2012, pogovor s Slavkom Remenarićem; Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 430-431. Viri se razlikujejo glede datuma prve izdaje (1981 ali začetek leta 1982).</ref> == Produkcijsko delo (1982–1983) == V začetku leta 1982 je skupina Aerodrom v studiu Tiva posnela album ''Obične ljubavne pjesme''. Varga je bil producent in tonski mojster, sodeloval je pri aranžmajih ter igral kitaro in kitarski sintetizator. Na posnetkih je uporabljal ritem mašino, vokoder in zvočne učinke, pel pa je tudi spremljevalne vokale.<ref name="Aerodrom">Aerodrom, ''Obične ljubavne pjesme'', Jugoton, LSY 63128, 1982.; [https://ezop-antikvarijat.hr/aerodrom-obicne-ljubavne-pjesme-8/ posnetek in prepis izvirnih podatkov izdaje]. Na ovitku je navedeno snemanje v Torsbyju februarja in marca 1982.</ref> Spomladi istega leta je v Torsby prišla [[Beograd|beograjska]] skupina Zana in tam posnela svoj drugi album ''Dodirni mi kolena'' (1982). Album je pomenil njen premik proti pop glasbi in ji prinesel širšo priljubljenost v Jugoslaviji. Varga je bil producent albuma, igral je kitaro in kitarski sintetizator ter sodeloval pri aranžmajih posameznih skladb.<ref name="Zana1982">Zana, ''Dodirni mi kolena'', Jugoton, LSY 63139, 1982.; [https://ezop-antikvarijat.hr/zana-dodirni-mi-kolena-3/ reprodukcija in podatki izdaje]; [https://jugoton.bandcamp.com/album/dodirni-mi-kolena Jugoton, digitalna izdaja z izvirnimi podatki]; [https://cmc.com.hr/zana-dodirni-mi-kolena/ JugotonTV, „Zana - Dodirni mi kolena”, prispevek o albumu in njegovi priljubljenosti].</ref> Konec leta 1982 so v studiu Tiva snemali prvenec reške skupine Xenia, ''Kad nedjelja prođe'', ki je izšel leta 1983. Varga je bil producent in tonski mojster ter je igral kitaro, sintetizator in tolkala.<ref name="Xenia">Xenia, ''Kad nedjelja prođe'', Jugoton, LSY 63155, 1983.; [https://ezop-antikvarijat.hr/xenia-kad-nedjelja-prode-2/ podatki izvirne izdaje]. Ljubo Trifunović, „Ponovljeni start”, ''Džuboks'', št. 161, 11. aprila 1983, str. 7.</ref> Glasbeni kritik Nenad Rizvanović je Vargovi produkciji pripisal pomembno vlogo pri oblikovanju prepoznavnega, zadržanega zvoka albuma ter izpostavil vplive zgodnjih del skupin Gang of Four in Blondie.<ref name="RizvanovicXenia">Nenad Rizvanović, „Xenia - Uzlet do vrha hrvatskoga rocka”, ''Novi list'', 2. avgusta 2008, [https://www.rirock.com/rirock-scena/xenia-uzlet-do-vrha-hrvatskoga-rocka/ besedilo, ponatisnjeno na portalu RiRock.com].</ref> V izboru bralcev glasbene revije ''Džuboks'' za leto 1982 je Varga zasedel prvo mesto v kategoriji producentov.<ref name="Džuboks1982">„Izbor ’82”, rubrika »Čitaoci su odlučili«, ''Džuboks'', št. 157, 14. marca 1983, str. 12, kategorija »Producent« (Tini Varga naveden na prvem mestu).</ref> Pri albumu Draga Mlinarca ''Pomaknuto'' (1983) je sodeloval kot tonski mojster, pri mešanju zvoka ter kot instrumentalist na kitari, bas kitari in tolkalih. Producent albuma je bil Mlinarec.<ref name="Pomaknuto">Drago Mlinarec, ''Pomaknuto'', Jugoton, LSY 63152, 1983.; [https://ezop-antikvarijat.hr/drago-mlinarec-pomaknuto-4/ podatki izvirne izdaje]; [https://www.discogs.com/release/1556344-Drago-Mlinarec-Pomaknuto Discogs, podatki o izdaji]; Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 431.</ref> Istega leta je skupina Film v studiu Tiva posnela tretji album ''Sva čuda svijeta''. Varga je album produciral, sodeloval pri snemanju in aranžiranju ter igral kitare in sintetizator. Napisal je glasbo za skladbo »Kad budu gorjeli gradovi«.<ref name="Film1983">Film, ''Sva čuda svijeta'', Jugoton, LSY 63168, 1983.; [https://ezop-antikvarijat.hr/film-sva-cuda-svijeta-8/ posnetek in podatki izvirne izdaje]; [https://slovoposlovo.blogspot.com/2012/06/film-sva-cuda-svijeta.html prepis podatkov z ovitka, vključno s posebnim avtorskim podatkom].</ref> Do konca leta 1983 je ponovno sodeloval s skupino Zana pri albumu ''Natrag na voz'', ki so ga prav tako posneli v studiu Tiva. Bil je producent in tonski mojster, igral je kitaro in kitarski sintetizator ter aranžiral skladbo »Jabuke i vino«, duet [[Zana Nimani|Zane Nimani]] in [[Željko Bebek|Željka Bebeka]].<ref name="Natrag">Zana, ''Natrag na voz'', Jugoton, LSY 63188, 1983.; [https://musicbase.net/natrag-na-voz prepis podatkov z izvirnega ovitka]; [https://ezop-antikvarijat.hr/zana-natrag-na-voz-8/ posnetek izdaje].</ref><ref name="JanjatovicZana">Petar Janjatović, ''Ex YU rock enciklopedija 1960-2006'', 2. dopolnjena izdaja, Beograd: samozaložba, 2007, str. 247.</ref> == Poznejše delo (1984–1994) == Po razpadu skupine [[Dorian Gray (glasbena skupina)|Dorian Gray]] je [[Massimo Savić]] Vargo srečal na vlaku iz Beograda v Zagreb. Dogovorila sta se za snemanje Savićevega samostojnega albuma na Švedskem in za projekt prejela predujem založbe Jugoton. Čeprav sta posnela del gradiva, album ni bil dokončan niti izdan. Savić je nato na Švedskem ostal še dve leti in se ob Vargi učil tehnik studijskega snemanja.<ref name="Massimo2018">„Intervju sa Massimom Savićem: Ako si gladan uspjeha i hitova, ništa nećeš postići”, ''Momentum Radio Show'', 7. marca 2018, [https://momentumradioshow.com/2018/03/07/intervju-sa-massimom-savicem-ako-si-gladan-uspjeha-i-hitova-nista-neces-postici/ tekst intervjua]; „Massimo: Smeta mi grubost ovoga svijeta, socijalna neosjetljivost”, ''Story'', 29. februarja 2020, [https://story.hr/Celebrity/a129714/Massimo-Smeta-mi-grubost-ovoga-svijeta-socijalna-neosjetljivost.html intervju].</ref> V tem obdobju je bil Varga poročen s pevko Zano Nimani. Po skupnem življenju v Torsbyju sta se preselila v [[Stockholm]], kjer sta nadaljevala studijsko delo.<ref name="ZanaProfil">Ksenija Konić, „Zana Nimani: Zašto je prekinut put slave muzičke dive”, ''Story/Glossy'', 15. marca 2015, [https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/50486/ivotna-pria-zana-nimani-zato-je-prekinut-put-slave-muzike-dive objavljena življenjska zgodba in izjave Zane Nimani].</ref> V stockholmskem studiu Mirage je bil posnet njen samostojni album ''Noćas pevam samo tebi'' (1986). Varga je bil producent in aranžer, igral je več glasbil ter napisal glasbo za naslovno skladbo in za »Sanjam (Dok kiše lutaju)«, besedili zanju pa je prispevala Nimani.<ref name="Nimani1986">Zana Nimani, ''Noćas pevam samo tebi'', Jugoton, LSY 63242, 1986.; [https://ezop-antikvarijat.hr/zana-nimani-nocas-pevam-samo-tebi-6/ reprodukcija in podatki izvirne izdaje]. Na izvirnem ovitku je navedeno snemanje v studiu Mirage med letoma 1984 in 1986.</ref> Pevka je o nastanku albuma povedala, da bi Varga sicer lahko sam odigral vse instrumentalne dele, vendar sta se odločila vključiti več glasbenikov, da bi vsak prispeval svoje zamisli. Potrdila je tudi, da je bil avtor aranžmajev Varga.<ref name="ZanaProfil"/> Leta 1987 je Varga skupaj z [[Rajko Dujmić|Rajkom Dujmićem]] produciral album ''Dijete sreće'' skupine [[Novi fosili]].<ref name="Fosili1987">Novi fosili, ''Dijete sreće'', Jugoton, LSY 62246, 1987.; [https://ezop-antikvarijat.hr/novi-fosili-dijete-srece-7/ posnetek izvirnih podatkov izdaje], na katerem sta Dujmić in Varga oba navedena kot producenta.</ref> Leta 1988 je znova sodeloval s skupino Zana, katere pevka je bila tedaj Nataša Gajović. Produciral je album ''Grupa Zana'' in skupaj s člani skupine prispeval aranžmaje. Album, na katerem je tudi skladba »Vojna pošta«, so snemali v studiu Aquarius v Beogradu, mešali pa v zagrebškem studiu JM Sound.<ref name="GrupaZana1988">Zana, ''Grupa Zana'', Diskoton, LP 8325, 1988.; [https://ezop-antikvarijat.hr/zana-grupa-zana-2/ posnetek izvirne izdaje in vsi podatki]: „Producer - Tini Varga”; „Arranged By - Tini, Zana”; „Recorded By - Srđan Foka, Đorđe”; „Recorded At - Studio Aquarius, Beograd”; „Mixed At - J. M. Sound Studio, Zagreb”. [https://musicbrainz.org/release/50cebc42-502c-4728-be7a-1a4215bfc3fa/details MusicBrainz, kataloški podatki za kaseto Diskoton DTK 9510 iz leta 1988].</ref><ref name="JanjatovicZana"/> Na albumu ''No. 1'' [[Mladen Vojičić|Mladena Vojičića Tife]] (1989) je Varga produciral samo skladbo »S tobom ja mogu sve«.<ref name="Tifa1989">Tifa, ''No. 1'', 1989, [https://www.discogs.com/release/16331751-Tifa-No-1 podatki izdaje]: produkcija Tinija Varge je pripisana samo skladbi »S tobom ja mogu sve«.</ref> Za skladbo »Vjetar (Unpluged)«, izdano na albumu ''Laži me!'' [[Alka Vuica|Alke Vuice]] (1994), je napisal glasbo.<ref name="Vuica1994">Alka Vuica, ''Laži me!'', 1994, [https://www.discogs.com/release/5565114-Alka-Vuica-La%C5%BEi-Me podatki izdaje], Varga je naveden kot skladatelj glasbe za skladbo „Vjetar (Unpluged)”.</ref> == Način dela in zadnja leta == Varga je v studiu Tiva združeval delo producenta in tonskega mojstra z neposrednim sodelovanjem pri glasbi, ki jo je snemal. Sodeloval je pri aranžmajih, igral instrumentalne dele ter uporabljal elektronska glasbila in zvočne učinke. Njegovo delo tako ni obsegalo le tehnične izvedbe snemanja, temveč tudi glasbeno oblikovanje posnetkov.<ref name="JanjatovicVarga"/><ref name="Aerodrom"/><ref name="Film1983"/> Siniša Škarica je v svojem zapisu o Vargovem življenju in delu poudaril njegovo muzikalnost, predanost studijskemu delu in sposobnost uresničevanja zamisli drugih glasbenikov.<ref name="SkaricaKraj">Škarica, ''Tvornica glazbe 2'', 2019, str. 432-433.</ref> Renato Metessi je Vargov produkcijski, aranžerski in instrumentalni prispevek izpostavil kot ključnega pri nastajanju albuma ''Sva čuda svijeta'' skupine Film.<ref name="Metessi2024">Renato Metessi, [https://rockomotiva.com/zapisi/80-ete-i-price-iz-davnine-sjecanje-na-tinija-vargu-i-sva-cuda-svijeta/ „Osamdesete i priče iz davnina: Sjećanje na Tinija Vargu i ‘Sva čuda svijeta’”], ''Rockomotiva'', 16. septembra 2024.</ref> Varga je umrl 23. februarja 1996, star 42 let.<ref name="SkaricaKraj"/> == Izbrana diskografija == * 1979 - Drago Mlinarec, ''Tako lako'' - koprodukcija in snemanje.<ref name="TakoLako"/> * 1980 - Drago Mlinarec, ''Sabrano'' - koprodukcija, aranžmaji in instrumentalni prispevki.<ref name="Sabrano"/> * 1980 - Parni valjak, ''Vruće igre'' - produkcija.<ref name="VruceIgre"/> * 1981 - Mungos, ''Mungos'' - produkcija, snemanje, vokali in instrumentalni prispevki.<ref name="SkaricaMungos"/> * 1981 - Parni valjak, ''Vrijeme je na našoj strani'' - koprodukcija in snemanje.<ref name="Vrijeme"/> * 1981 - Prljavo kazalište, ''Heroj ulice'' - produkcija.<ref name="Heroj"/> * 1981/1982 - Boa, ''Boa'' - produkcija, snemanje in aranžiranje posameznih skladb.<ref name="Boa"/> * 1982 - Aerodrom, ''Obične ljubavne pjesme'' - produkcija, snemanje, aranžmaji in instrumentalni prispevki.<ref name="Aerodrom"/> * 1982 - Zana, ''Dodirni mi kolena'' - produkcija, posamezni aranžmaji in instrumentalni prispevki.<ref name="Zana1982"/> * 1983 - Xenia, ''Kad nedjelja prođe'' - produkcija, snemanje in instrumentalni prispevki.<ref name="Xenia"/> * 1983 - Drago Mlinarec, ''Pomaknuto'' - snemanje, mešanje zvoka in instrumentalni prispevki; producent je bil Drago Mlinarec.<ref name="Pomaknuto"/> * 1983 - Film, ''Sva čuda svijeta'' - produkcija, snemanje, aranžmaji in instrumentalni prispevki; glasba za ''Kad budu gorjeli gradovi''.<ref name="Film1983"/> * 1983 - Zana, ''Natrag na voz'' - produkcija, snemanje in instrumentalni prispevki; aranžma za ''Jabuke i vino''.<ref name="Natrag"/> * 1986 - Zana Nimani, ''Noćas pevam samo tebi'' - produkcija, aranžmaji, instrumentalni prispevki in glasba za dve skladbi.<ref name="Nimani1986"/> * 1987 - Novi fosili, ''Dijete sreće'' - koprodukcija z Rajkom Dujmićem.<ref name="Fosili1987"/> * 1988 - Zana, ''Grupa Zana'' - produkcija in aranžmaji s člani skupine.<ref name="GrupaZana1988"/> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Varga, Tihomir}} [[Kategorija:Glasbeni producenti]] [[Kategorija:Hrvaški skladatelji]] [[Kategorija:Hrvaški glasbeniki]] 71zd9nwlxv8nj01v5i75yrb44mys7ze Anton Kikaš 0 610211 6771084 6770966 2026-10-27T14:54:48Z Stebunik 55592 /* Druga stran medalje */ 6771084 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton; vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preetepali in mu celo polomili rebra; streti so hoteli zaman tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja pa tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad Otrantsko ožino vstopivši v kontrolo zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival. #»V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« piše v knjigi v kateri avtorja sklepata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih akcij KOS nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] ssuh0z44c3ou07qzbyvqdf3azkhervp 6771085 6771084 2026-10-27T14:59:52Z Stebunik 55592 /* Druga stran medalje */ 6771085 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton; vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preetepali in mu celo polomili rebra; streti so hoteli zaman tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja pa tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad Otrantsko ožino vstopivši v kontrolo zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] dhqlpefxh5a27lhddzhnsju2vswxuhm 6771087 6771085 2026-10-27T15:00:55Z Stebunik 55592 /* Druga stran medalje */ 6771087 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton; vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preetepali in mu celo polomili rebra; streti so hoteli zaman tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad Otrantsko ožino vstopivši v kontrolo zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] ju37ra10100t8age55zoruuo6t5vbqo 6771090 6771087 2026-10-27T15:04:15Z Stebunik 55592 /* Druga stran medalje */ 6771090 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton; vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preetepali in mu celo polomili rebra; streti so hoteli zaman tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska ožina|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] slj90p20srd4x2wibd6inmdcxjbnvdf 6771091 6771090 2026-10-27T15:05:47Z Stebunik 55592 /* Druga stran medalje */ 6771091 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton; vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preetepali in mu celo polomili rebra; streti so hoteli zaman tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] ifqu2jayb3eto80wa5t8vrumau9d1jn 6771097 6771091 2026-10-27T15:15:18Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771097 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preetepali in mu celo polomili rebra; streti so hoteli zaman tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] i1ym64op2v3yu32cmj8c7qk624w2hou 6771098 6771097 2026-10-27T15:18:39Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771098 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preeepali in mu celo polomili rebra; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji - vendar zaman - tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 3qrgwzmzmlaqc8ftpyvu5ooatcbyc5g 6771162 6771098 2026-10-27T18:38:19Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771162 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preeepali in mu celo polomili rebra; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji - vendar zaman - tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 1xrmze6ulfqxmbf1jrj0o07qjh6jwpq 6771163 6771162 2026-10-27T18:40:59Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771163 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Na zagrebškem letališču so potekali spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga preeepali in mu celo polomili rebra; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji - vendar zaman - tudi njegovega duha.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik JLA [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 1c8lu8ehquyqczrvhb2ir0f38frbtfz 6771165 6771163 2026-10-27T18:48:41Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771165 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. - Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha; pri tem pa niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 2ztwcbwhm11g5oxoi47y2x4y1yo38hb 6771171 6771165 2026-10-27T18:58:45Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771171 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha; pri tem pa niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] tpkzomc5mpnv2gtskbouvzvbab2tle1 6771172 6771171 2026-10-27T19:00:23Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771172 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] ir3rac6hbu4btvhq2rer7295r253orc 6771173 6771172 2026-10-27T19:02:09Z Stebunik 55592 /* Tvegana pustolovščina z letalom */ 6771173 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je bilo videti kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako celega letala orožja niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] o7xkrvdm5xw3a2yhz39cs7zp2c7zx7p 6771175 6771173 2026-10-27T19:06:46Z Stebunik 55592 /* V filmu */ 6771175 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine, skozi izvirne umetnine in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 3zj46h7b5b29i545bbuvhsgrzphqt2w 6771176 6771175 2026-10-27T19:08:54Z Stebunik 55592 /* V filmu */ 6771176 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja Hrvaškega narodnega gledališča v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 1yepakse7990cx2wmar0bgdrsjdh4az 6771179 6771176 2026-10-27T19:14:21Z Stebunik 55592 /* Priznanja */ 6771179 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] m6580xy5h1c7e8gww37risg45pozxhn 6771190 6771179 2026-10-27T19:33:52Z Stebunik 55592 /* V filmu */ 6771190 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] kca00nq4gqmtal40fv8un5dge1jz1ub 6771209 6771190 2026-10-27T19:59:44Z Stebunik 55592 /* Druga stran medalje */ 6771209 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] iq3o9jf6ct343nof7r493nfrpkxxclj 6771321 6771209 2026-10-28T06:28:09Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6771321 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško. === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] qzy64aqbfbckbkgcqrhxgxc9lpsuhc4 6771322 6771321 2026-10-28T06:36:54Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6771322 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 35avqniaivemcv6aanxcix36ts5fgik 6771323 6771322 2026-10-28T06:37:42Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6771323 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] qak7lp88k8ntmhdgfvv5oofl2eq0k3t 6771324 6771323 2026-10-28T06:40:06Z Stebunik 55592 6771324 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sedaj že pokojni kapetan [[Steva Popov]] se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 17vtef5hfkb49uqemo8msd56hnxcpea 6771340 6771324 2026-10-28T07:34:17Z Stebunik 55592 /* Usoda letala */ 6771340 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Škofovo mnenje === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] 2sh8106dzofqyepx403hrb7gvdo3oc3 6771415 6771340 2026-10-28T10:48:33Z Stebunik 55592 /* Škofovo mnenje */ 6771415 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili. #Obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Kikaš odgovarja === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] jopk5719mm86w1ibqena1936ia1bdag 6771416 6771415 2026-10-28T10:50:42Z Stebunik 55592 /* Kikašov zorni kot */ 6771416 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Kikaš odgovarja === Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] c9bix0m7lklr97tcn580q6xw5fghakt 6771418 6771416 2026-10-28T10:51:59Z Stebunik 55592 /* Kikaš odgovarja */ 6771418 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. #Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. #2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> #Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Kikaš odgovarja === #Kikkaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa se o njem izraža pohvalno in poudarja njegovo človekoljubnost: :»Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] tnsjp5wal0coxtb331vwg3ayf72exly Stara stolnica v Managui 0 610236 6771058 6769423 2026-10-27T14:14:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6771058 wikitext text/x-wiki [[File:Кафедральный_собор_в_Манагуа.jpg|thumb|Stara stolnica v Managui]] '''Stara stolnica v Managui''', v španščini znana kot ''Catedral de Santiago'' (stolnica sv. Jakoba), je stolnica v [[Managua|Managui]] v [[Nikaragva|Nikaragvi]]. Stolnico so zasnovali belgijski arhitekti.<ref name="olvidada">{{cite news|last1=Diario|first1=El Nuevo|title=La catedral olvidada|url=http://www.elnuevodiario.com.ni/nacionales/14865-catedral-olvidada/|accessdate=June 20, 2017|work=El Nuevo Diario|date=May 5, 2008|trans-title=The Forgotten Cathedral|language=es|archive-date=April 29, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170429094232/http://www.elnuevodiario.com.ni/nacionales/14865-catedral-olvidada/|url-status=dead}}</ref> Njena neoklasicistična zasnova<ref name="antigua">{{cite news|last1=Moncada|first1=Roy|title=Antigua catedral atesora hechos que marcaron Nicaragua|url=http://www.laprensa.com.ni/2017/02/10/nacionales/2180506-antigua-catedral-atesora-hechos-marcaron-nicaragua|accessdate=June 20, 2017|work=La Prensa|date=February 10, 2017|trans-title=Old cathedral treasures facts that marked Nicaragua|language=Spanish|archive-url=https://web.archive.org/web/20211107224923/https://www.laprensa.com.ni/2017/02/10/nacionales/2180506-antigua-catedral-atesora-hechos-marcaron-nicaragua|archive-date=2021-11-07|url-status=dead}}</ref><ref name="metro">{{cite news|last1=Lara|first1=Rafael|title=Catedral Metropolitana de Santiago enamora Managua|url=http://diariometro.com.ni/nacionales/116878-catedral-metropolitana-de-santiago-enamora-managua/|accessdate=June 20, 2017|work=Metro Nicaragua|date=February 4, 2017|trans-title=Metropolitan Cathedral of Saint James enamors Managua|language=es-ES|archive-url=https://web.archive.org/web/20170825120021/http://diariometro.com.ni/nacionales/116878-catedral-metropolitana-de-santiago-enamora-managua/|archive-date=2017-08-25|url-status=dead}}</ref> naj bi bila navdahnjena z videzom cerkve Saint-Sulpice v Parizu v Franciji. Gradnja se je začela leta 1928 in je trajala do leta 1938. Gradnjo stolnice je nadzoroval belgijski inženir Pablo Dambach. Železo, uporabljeno za ogrodje osrednjega dela stolnice, so pripeljali neposredno iz Belgije. Stolnica je prestala [[potres]] v Nikaragvi leta 1931, saj je bilo takrat postavljeno le njeno železno ogrodje. Štiri desetletja pozneje je bila stolnica močno poškodovana v [[Potres v Nikaragvi (1972)|potresu leta 1972]]; stavbo so nato razglasili za neprimerno za uporabo, vendar je niso porušili. Zaprtje stolnice je sčasoma privedlo do gradnje [[Stolnica Brezmadežnega spočetja, Managua|Metropolitanske stolnice brezmadežnega spočetja Marije]], znane tudi kot ''Nova stolnica v Managui'', ki je bila dokončana leta 1993. Od takrat se zdi, da je obnova Stare stolnice mogoča. Ura na stolpu Stare stolnice, ki je bila poškodovana med državljansko vojno v 1980-ih, je bila pozneje odstranjena med prenovo stolnice konec 90. let. Ura je zdaj shranjena v Narodni palači kulture. == Predhodna stavba == Prva stolnica v Managui je bila zgrajena leta 1783 na pobudo duhovnika Juana Antonia Chamorra. 3. maja 1914 je bil v njenih prostorih posvečen Lezcano y Ortega, prvi nadškof Manague. Stolnico so porušili leta 1925. == Zgodovina == === Gradnja in financiranje === Nikaragovski predsednik José Carlos Solórzano Gutiérrez je 5. aprila 1925 položil temeljni kamen za stolnico sv. Jakoba (''Catedral de Santiago de Managua''). Parlament je sprejel zakon o financiranju, ki je uvedel davek v višini enega ameriškega dolarja na vsak kvintal kave. Sredstva je iz dediščine prispeval tudi zasebnik. Jeklo so uvozili iz Belgije; podjetje ''Ateliers Métallurgiques de Nivelles'' je za jekleno konstrukcijo izstavilo račun v višini 89.094,55 ameriških dolarjev. 31. marca 1931 ob 10.33 je Managuo prizadel potres z magnitudo 5,6 po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Med katastrofo je monsinjorju Lezcanu uspelo rešiti posmrtne ostanke narodnega heroja Joséja Doloresa Estrade Vada. Jeklena konstrukcija stolnice, ki je bila do takrat že dokončana, je ostala nepoškodovana.<ref name=lp20070206>''La Prensa'', 06 febrero 2007 {{Webarchiv| url=http://www.laprensa.com.ni/archivo/2007/febrero/06/especiales/reportajes/171231.shtml |wayback=20080622104529 |text=Stahlskelett}}</ref> === Dokončanje in posvetitev === 1. decembra 1938 je nikaragovski diktator Anastasio Somoza García slovesno odprl stolnico. Leta 1943 se je v njej poročila njegova hči Lillian Somoza Debayle. Stolnica je bila posvečena 24. julija 1946, v času praznovanja stoletnice, odkar je Managua dobila status mesta. === Potres leta 1972 === [[File:Construccion abandonada.jpg|thumb|Notranjost cerkve]] 23. decembra 1972, okoli poldneva, je Managuo prizadel močan potres z magnitudo 6,2 po Richterjevi lestvici, ki sta mu sledila dva popotresna sunka. Uničila je središče Manague in terjala življenja približno 11.000 ljudi. Streha katedrale se je sesedla. Zaradi tega stavbe ni bilo več mogoče uporabljati in je v središču Manague vse do danes ostala v ruševinah. == Arhitektura in zunanja fasada == Prvotna zasnova objekta je predvidevala veliko osrednjo ladjo z ločenim zvonikom.<ref name=end20080505>''El Nuevo Diario'', 5. Mai 2008, |datum=2023-06 |url=http://www.end.com.ni/nacionales/14865 {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |text=La catedral olvidada}}</ref> Monsinjor Lezcano je inženirju Pablu Dambachu naročil načrtovanje cerkve na podlagi fotografije, ki mu je bila všeč. Stolnica je bila zgrajena kot stavba z jeklenim ogrodjem in neoklasicistično fasado. Razporeditev fasade spominja na tisto pri cerkvi Saint-Sulpice v Parizu. Na vzhodni zunanji strani ladje so bile niše s kipi naslednjih osebnosti: [[Bartolomé de Las Casas]], Antonio Margil de Jesús, [[Izabela I. Kastiljska]], monsinjor José Antonio Lezcano Morales (stric financerja), [[Krištof Kolumb]], [[Ferdinand VII. Španski]] in [[Francisco Hernández de Córdoba]], ustanovitelj Nikaragve. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Old Cathedral of Managua}} * [http://www.manfut.org/managua/vcatedral.html Fotos der Kathedrale, innen und außen und aus der Bauzeit] [[Kategorija:Managua]] [[Kategorija:Cerkve v Nikaragvi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1938]] d4im069xmp7bjj51d6b2yeb21vxtqla Narodna čitalnica, Sevnica 0 610319 6771032 6770937 2026-10-27T12:50:12Z MaksiKavsek 244409 dp 6771032 wikitext text/x-wiki '''Prva narodna čitalnica v Posavju''' je bila ustanovljena [[26. november|26. novembra]] [[1865]] v [[Sevnica|Sevnici]]. S tem je postala 17. ustanovljena narodna čitalnica na Slovenskem. == Zgodovina in pomen == Sevniška čitalnica je nastala kot odgovor na leto poprej ustanovljeno nemško čitalnico, ki jo je ustanovilo nemško bralno društvo [[Leserverein]], ki pa je delovalo le kratek čas. Slovenska je pomembno prispevala h krepitvi slovenstva in narodnega ponosa v času, ko se je krepilo nemštvo na sevniških tleh. V njenem začasnem odboru so bili: [[Radoslav Razlag]], tedanji deželni poslanec in odvetnik v Brežicah, [[Alojzij Lenček]], posestnik in župan na Blanci, videmski dekan [[Anton Rajc]], ki je bil nekdaj kaplan v Sevnici, [[Janez Mencinger]], odvetniški kandidat pri Razlagu, Sevnico pa so zastopali: trgovec Franc Praunseis, usnjar Anton Hribar, kaplan [[Franc Valter]] in Tomaž Dernjač.<ref>{{Navedi splet |title=Proslavili bodo 150-letnico ustanovitve sevniške čitalnice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/proslavili-bodo-150-letnico-ustanovitve-sevniske-citalnice/358750 |access-date=2026-10-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Čitalnica je bila pobudnik velikega vseslovenskega tabora v Sevnici, ki so ga [[2. maj|2. maja]] [[1869]] organizirali domači posavski politiki in možje pod predsedstvom [[Alojzij Lenček|Alojzija Lenčka]], državnega in deželnega poslanca z Blance pri Sevnici. Na ta dan je 7000 udeležencev sevniškega tabora zahtevalo [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]], vpeljavo slovenskega jezika v urade, osnovne in srednje šole, ustanovitev pravniškega učilišča in gospodarske šole za sevniški, brežiški, kozjanski in sosednje okraje ter zgraditev mostu čez reko [[Sava|Savo]] pri Sevnici in [[Brežice|Brežicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo |title=Občina Sevnica |editor=Oskar Zoran Zelič |others=Katja Vintar Mally [et al.] |year=2006 |publisher=Občina Sevnica |location=Sevnica |isbn=978-961-238-664-1 |pages=161–162 }}</ref> [[File:Slovenski narod.jpg|thumb|Vabilo na slovenski tabor v Sevnico v časopisu Slovenski narod.]] Po številu udeležencev, zrelosti zahtev in radikalnosti se sevniški tabor uvršča med najpomembnejše slovenske tabore, o katerem je takrat obširno poročal tudi časopis ''[[Slovenski narod]]''.<ref name=":1" /> [[File:Kmetijske in rokodelske novice, 5. 5. 1869.jpg|thumb|Poročilo o taboru v Sevnici.]] O sevniškem taboru so poročale tudi [[Kmetijske in rokodelske novice]], ki jih je urejal [[Janez Bleiweis]]. Zapisali so, da so se ljudje na tabor, ki je potekal blizu sevniškega trga, pripeljali na vozovih ali so prišli peš. Goste iz osrednje Slovenije, Celja, Maribora in Ljutomera je v Sevnico pripeljal poseben vlak. Tabora se je med drugim udeležil tudi [[Karel Bleiweis|Karel Bleiwies]], ki je udeležence pozdravil v imenu svojega očeta, Janeza Bleiweisa, ki se tabora ta dan ni uspel udeležiti. Po končanem taboru so se udeleženci zbrali v čitalnici, kjer je godba igrala narodne melodije. O taboru so v Kmetijskih in rokodelskih novicah zapisali: <blockquote> »Začel je tabor ljubljeni naš dr. Razlag s krepkim nagovorom in predložil dr. [[Janko Srnec (st.)|Janka Srneca]] za prvosednika in soglasni živio-klici ga radostno pozdravljajo za prvosednika. Govorili so župnik [[Dragotin Ferdinand Ripšl|Ripšl]] o vpeljanji slov. jezika v šole in napravi više šole za pravoznanstvo v središču Slovenije, dr. [[Josip Sernec|Sernec]] o vpeljanji slovenskega jezika v uradnije, dr. [[Valentin Zarnik|Zarnik]] o zedinjenji Slovencev v eno kronovino in dr. Razlag o napravi kmetiške šole v Sevniški dolini. Vsi ti predlogi v skozi in skozi izvrstnih govorih so bili navdušeno in enoglasno sprejeti. Zadnja točka pa o napravi mosta čez Savo pri Sevnici in Brežicah na mesto sedanjih brodov pa ni obveljala, akoravno je prvosednik predlog ta dvakrat na glasovanje dal; zmiraj je bila velika večina zoper njega, in tako je tudi padel. To je pač očitno znamenje zrelosti slovenskega naroda; niso ne taboriti le glasovalne mašine, za kar bi jih žolc naših nemškutarjev rad naredil – ampak možje so, ki dobro vedo, zakaj glasujejo, kaj se jim zdi koristno, kaj ne. Akoravno dopisnik ne razume razlogov, zakaj da je večina ta predlog ovrgla, vendar mora vsakega veseliti znamenje premisleka in zrelosti našega ljudstva«. <div style="text-align: right; font-size: 90%; margin-top: 5px;">— Dopisnik iz Sevnice, 5. maj 1869.<ref>{{cite journal |date=1869-05-05 |title=Dopisi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1JIAQKAH |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=27 |issue=18 |pages=142–143}}</ref></div> </blockquote> == Viri in literatura == {{reflist}} [[Kategorija:Ustanove v Sevnici]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1865]] [[Kategorija:Čitalnice na Slovenskem]] 4whlcso39hgpdotysnlrq2i8jykyjl4 6771174 6771032 2026-10-27T19:04:08Z MaksiKavsek 244409 tn 6771174 wikitext text/x-wiki '''Prva narodna čitalnica v Posavju''' je bila ustanovljena [[26. november|26. novembra]] [[1865]] v [[Sevnica|Sevnici]]. S tem je postala 17. ustanovljena narodna čitalnica na Slovenskem. == Zgodovina in pomen == Sevniška čitalnica je nastala kot odgovor na leto poprej ustanovljeno nemško čitalnico, ki jo je ustanovilo nemško bralno društvo [[Leserverein]], ki pa je delovalo le kratek čas. Slovenska je pomembno prispevala h krepitvi slovenstva in narodnega ponosa v času, ko se je krepilo nemštvo na sevniških tleh. V njenem začasnem odboru so bili: [[Radoslav Razlag]], tedanji deželni poslanec in odvetnik v Brežicah, [[Alojzij Lenček]], posestnik in župan na Blanci, videmski dekan [[Anton Rajc]], ki je bil nekdaj kaplan v Sevnici, [[Janez Mencinger]], odvetniški kandidat pri Razlagu, Sevnico pa so zastopali: trgovec Franc Praunseis, usnjar Anton Hribar, kaplan [[Franc Valter]] in Tomaž Dernjač.<ref>{{Navedi splet |title=Proslavili bodo 150-letnico ustanovitve sevniške čitalnice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/proslavili-bodo-150-letnico-ustanovitve-sevniske-citalnice/358750 |access-date=2026-10-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Čitalnica je bila pobudnik velikega vseslovenskega tabora v Sevnici, ki so ga [[2. maj|2. maja]] [[1869]] organizirali domači posavski politiki in možje pod predsedstvom [[Alojzij Lenček|Alojzija Lenčka]], državnega in deželnega poslanca z Blance pri Sevnici. Na ta dan je 7000 udeležencev sevniškega tabora zahtevalo [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]], vpeljavo slovenskega jezika v urade, osnovne in srednje šole, ustanovitev pravniškega učilišča in gospodarske šole za sevniški, brežiški, kozjanski in sosednje okraje ter zgraditev mostu čez reko [[Sava|Savo]] pri Sevnici in [[Brežice|Brežicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo |title=Občina Sevnica |editor=Oskar Zoran Zelič |others=Katja Vintar Mally [et al.] |year=2006 |publisher=Občina Sevnica |location=Sevnica |isbn=978-961-238-664-1 |pages=161–162 }}</ref> [[File:Slovenski narod.jpg|thumb|Vabilo na slovenski tabor v Sevnico v časopisu Slovenski narod.]] Po številu udeležencev, zrelosti zahtev in radikalnosti se sevniški tabor uvršča med najpomembnejše slovenske tabore, o katerem je takrat obširno poročal tudi časopis ''[[Slovenski narod]]''.<ref name=":1" /> [[File:Kmetijske in rokodelske novice, 5. 5. 1869.jpg|thumb|Poročilo o taboru v Sevnici.]] O sevniškem taboru so poročale tudi [[Kmetijske in rokodelske novice]], ki jih je urejal [[Janez Bleiweis]]. Zapisali so, da so se ljudje na tabor, ki je potekal blizu sevniškega trga, pripeljali na vozovih ali so prišli peš. Goste iz osrednje Slovenije, Celja, Maribora in Ljutomera je v Sevnico pripeljal poseben vlak. Tabora se je med drugim udeležil tudi [[Karel Bleiweis]], ki je udeležence pozdravil v imenu svojega očeta, Janeza Bleiweisa, ki se tabora ta dan ni uspel udeležiti. Po končanem taboru so se udeleženci zbrali v čitalnici, kjer je godba igrala narodne melodije. O taboru so v Kmetijskih in rokodelskih novicah zapisali: <blockquote> »Začel je tabor ljubljeni naš dr. Razlag s krepkim nagovorom in predložil dr. [[Janko Srnec (st.)|Janka Srneca]] za prvosednika in soglasni živio-klici ga radostno pozdravljajo za prvosednika. Govorili so župnik [[Dragotin Ferdinand Ripšl|Ripšl]] o vpeljanji slov. jezika v šole in napravi više šole za pravoznanstvo v središču Slovenije, dr. [[Josip Sernec|Sernec]] o vpeljanji slovenskega jezika v uradnije, dr. [[Valentin Zarnik|Zarnik]] o zedinjenji Slovencev v eno kronovino in dr. Razlag o napravi kmetiške šole v Sevniški dolini. Vsi ti predlogi v skozi in skozi izvrstnih govorih so bili navdušeno in enoglasno sprejeti. Zadnja točka pa o napravi mosta čez Savo pri Sevnici in Brežicah na mesto sedanjih brodov pa ni obveljala, akoravno je prvosednik predlog ta dvakrat na glasovanje dal; zmiraj je bila velika večina zoper njega, in tako je tudi padel. To je pač očitno znamenje zrelosti slovenskega naroda; niso ne taboriti le glasovalne mašine, za kar bi jih žolc naših nemškutarjev rad naredil – ampak možje so, ki dobro vedo, zakaj glasujejo, kaj se jim zdi koristno, kaj ne. Akoravno dopisnik ne razume razlogov, zakaj da je večina ta predlog ovrgla, vendar mora vsakega veseliti znamenje premisleka in zrelosti našega ljudstva«. <div style="text-align: right; font-size: 90%; margin-top: 5px;">— Dopisnik iz Sevnice, 5. maj 1869.<ref>{{cite journal |date=1869-05-05 |title=Dopisi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1JIAQKAH |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=27 |issue=18 |pages=142–143}}</ref></div> </blockquote> == Viri in literatura == {{reflist}} [[Kategorija:Ustanove v Sevnici]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1865]] [[Kategorija:Čitalnice na Slovenskem]] o7sfe7bslhuk73vj1frbn4l61st9f26 Matilda Arco Zinneberg 0 610333 6771280 6770944 2026-10-27T22:26:11Z Čebela1 267787 6771280 wikitext text/x-wiki '''Mathilde Arco-Zinneberg''' (polno ime ''Mathilde Leopoldina Irene Elisabeth Maria Huberta Theresia Arco-Zinneberg'', med domačimi poznana kot ''Tilda''), [[grof]]ica, * [[16. januar]] [[1869]], [[Gorica]], † [[28. september]] [[1941]], [[Gradež, Italija|Gradež]]. Bila je zadnja grofica, ki je imela v lasti [[Grad Sevnica]], in sicer med letoma 1910 in 1945. == Življenje == Mathilde se je rodila grofu Karlu ([[Karl Maria Rupert Ludvig Theobald Arco-Zinneberg]]) in grofici Mathildi ([[Mathilde Wolf-Metternich zur Gracht]]). Njena mati je bila dvorna dama avstrijske cesarice in madžarske kraljice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete Bavarske (Sissi)]]. Poroka njenih staršev, grofice Mathilde in grofa Karla, je bila vnaprej načrtovana. Ob poroki 20. julija 1867 sta prevzela grad Ebreichsdorf, ki je bil eden večjih gospostev v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]]. Po rojstvu hčerke Mathilde leta 1869 je družina prva leta živela na gradu Solngrad v bližini [[Salzburg]]a. Avgusta 1873 je Mathildin oče nenadoma umrl. Uradni policijski zapisnik in časopisni zapisi so kot vzrok navajali [[kolera|kolero]], medtem ko so se na gradu pojavile govorice, da naj bi ga zaradi domnevnega razmerja z dojiljo po naročilu žene Mathilde ustrelil hlapec. Po moževi smrti je mati zapustila grad, hčer Mathildo pa pustila v oskrbi na gradu Ebreichsdorf. {{sfn|Sivec|2025|}} Leta 1894 je Mathilde med pripravami na poroko pobegnila in se izognila načrtovanemu zakonu. Leto kasneje se je vpisala v jahalno šolo konjeniškega majorja Arthurja Traenkla. {{sfn|Sivec|2025|}} Med njima se je razvilo ljubezensko razmerje, ki je bilo zaradi Traenklovega zakona, v katerem se mu je rodil sin, in neenakega socialnega statusa družbeno nesprejemljivo. V nedovoljenem ljubezenskem razmerju se jima je leta 1906 v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] rodila edinka Kitty. Mathilde se je z družino leta 1908 vrnila na grad Ebreichsdorf, leta 1910 pa je zaradi izločitve iz visoke družbe in občutka ogroženosti kupila [[Grad Sevnica]], kamor se je z družino še istega leta tudi preselila. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/kultura/zadnja-lastnica-sevnikega-gradu-grofica-mathilde-arco-zinneberg |title=Zadnja lastnica sevniškega gradu - grofica Mathilde Arco-Zinneberg |website=Posavski obzornik |author=O.Z.Z. |accessdate=2026-10-26}}</ref> == Grad Sevnica == 9. junija 1910 sta Mathilde in Arthur Traenkel od stotnika Otta in Marije Weinberger kupila grad Sevnica (takrat znan kot ''[[Lichtenwald]]''). Grofica je bila ob selitvi v Sevnico stara 41 let, Traenkel pa 52. Po prihodu sta začela obsežno prenovo grajskega poslopja. Grad sta opremila z bogatim pohištvom in umetninami, preuredila okrasni grajski park ter obnovila freske v [[Lutrovska klet|Lutrovski kleti]]. Pritličje vrtne hiše sta okrasila z lovskimi trofejami, zaradi česar se je stavbe prijelo ime »Jagerhaus« (lovska vila). {{sfn|Zelič|2011|p=125 in 133.}} [[File:Grad Sevnica, 1912.jpg|thumb|Grad Sevnica, 1912]] V lokalnem okolju je bila grofica poznana po svoji pravičnosti in dobrosrčnosti. Za božič sta s Traenklom na gradu postavljala božično drevo, kar tedaj v teh krajin ni bila navada, ter obdarovala otroke svojih zaposlenih. Prijateljica Gusti Stridsberg jo je v svojih spominih opisala kot izjemno skromno in nezahtevno žensko kljub njenemu sorodstvu s cesarsko hišo. V sevniški župnijski [[Cerkev sv. Nikolaja Sevnica|cerkvi sv. Nikolaja]] je imela svoj stalni sedež desno v prezbiteriju pod slavolokom. Po smrti Traenklove prve žene Teresie sta se Mathilde in Arthur okoli leta 1916 poročila. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je Traenkel zbolel za rakom na požiralniku. Umrl je 24. avgusta 1919. Mathilde je dala njegovo truplo balzamirati in pokopati v kripto v Lutrovski kleti pod gradom. Leta 1920 je grofica za upraviteljico grajskega veleposestva imenovala agronominjo Elizabeto Fleischer. Dve leti kasneje je za [[meningitis]]om umrla še njena 15-letna hči Kitty. Grofica je dala tudi njeno truplo balzamirati in pokopati v pločevinasto krsto poleg očeta v Lutrovski kleti. Po izgubi družine je grofica živela samotarsko življenje, veliko časa je prebila pri pokojnemu možu in hčerki, oporo pa je imela v Elizabeti Fleischer. {{sfn|Zelič|2011|p=134–136}} === Oskrbniki gradu v času grofice Mathilde === * Josef Schindelarz (oskrbnik od 1910 do 1922), * Jožef Trumpej (oskrbnik od 1922 do 1925), * Martin Kolander (oskrbnik od 1925 do 1930), * Ivan Štorgl (oskrbnik od 1930 do 1945). {{sfn|Zelič|2011|p=136}} == Grad po prvi svetovni vojni in zaplemba == Po vojni je grofica zašla v finančne težave. Grajsko veleposestvo se je zadolžilo pri lokalni Hranilnici in posojilnici v Sevnici, zato si je grofica morala izposojati denar pri sevniških tovarnarjih (predvsem pri [[Kopitarna Sevnica|družini Winkle]]). Zaradi dolga je grofica prodala nekaj zemljišč v bližini gradu, ki so jih kupili Sevničani. Prodala je tudi nakit in del pohištvene opreme. Kljub finančnim težavam je v grad leta 1925 dala napeljati vodovod, leta 1928 pa še električno napeljavo. V tem obdobju je prejela tudi pisno grožnjo s strani lokalnih komunističnih rudarjev iz rudnika rjavega premoga [[Senovo]], ki so zahtevali razdelitev zemlje med reveže. Zaradi težav z išiasom je grofica konec leta 1940 odšla na zdravljenje v obmorsko letovišče [[Gradež, Gorica|Gradež]] pri Trstu. Upravljanje posestva je prepustila Elizabeti Fleischer, ki ji je z darilnima pogodbama leta 1936 in 1937 prepisala večino grajskih premičnin iz prvega in drugega nadstropja gradu. Mathilde je po slabem letu zdravljenja umrla 28. septembra 1941 v Gradežu, stara 72 let. Pokopali so jo dva dni kasneje na pokopališču v Gradežu. V svoji oporoki iz leta 1936 je izrazila željo, da jo pokopljejo ob možu in hčerki v Lutrovski kleti, kar pa se zaradi vojnih razmer, nove oblasti po vojni in nacionalizacije ni uresničilo. V oporoki je za glavnega dediča določila bratranca, grofa [[Adam Schall - Riaucour|Adama Schalla-Riaucourja]], ki pa prevzema oziroma prepisa gradu med vojno in po njej ni opravil. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta v gradu živela Elizabeta Fleischer in zadnji grajski oskrbnik Štorgl z družino. Fleischer je v gradu skrivala osebe, ki bi morale biti izseljene, in pomagala [[Partizani|partizanom]]. Grad Sevnica je bil 3. junija 1947 [[nacionalizacija|nacionaliziran]] in razglašen za splošno ljudsko premoženje. Elizabeta Fleischer je po zaplembi premoženja po pravni poti leta 1948 dosegla razveljavitev odločbe o zaplembi premičnin, zato so ji morali večji del opreme, kolikor so jo še našli, vrniti. Elizabeta je opremo nato postopoma razprodala, prostore pa je dokončno izpraznila v drugi polovici 60. let, potem ko občina ni bila pripravljena odkupiti preostalega, še ohranjenega dela nekdanje grajske opreme. {{sfn|Zelič|2011|p=136–147}} == Zanimivosti == Življenjsko zgodbo grofice Mathilde je pisatelj [[Ivan Sivec]] opisal v zgodovinskem romanu ''Opojni cvetovi življenja'', ki je izšel leta 2025. Danes na Gradu Sevnica za obiskovalce pripravljajo uprizoritvena doživetja pod naslovom ''Nočni ogled in srečanje z grofico Mathildo'', v katerih vodička prek interpretativnega vodstva razkriva zgodovino gradu. <ref>{{Navedi splet |url=https://visit-sevnica.com/nocni-ogled-gradu-sevnica-in-srecanje-z-grofico-mathilde |title=Nočni ogled gradu Sevnica in srečanje z grofico Mathilde |website=Visit Sevnica |publisher=KŠTM Sevnica |accessdate=2026-10-26}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{reflist}} * {{Navedi knjigo |last=Zelič |first=Oskar Zoran |title=Grad Sevnica |year=2011 |publisher=Kulturni dom Sevnica |location=Sevnica |isbn=978-961-93114-0-0 |cobiss=255440896}} * {{Navedi knjigo |last=Sivec |first=Ivan |title=Opojni cvetovi življenja: balada o sevniški grofici Matildi |year=2025 |publisher=ICO |location=Mengeš |isbn=978-961-7143-51-5 |cobiss=215426051}} [[Kategorija:Slovenske grofice]] [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Sevničani]] 9nd0bwzowezhplw6cmr1f41b0n7wlj4 6771361 6771280 2026-10-28T08:23:37Z Čebela1 267787 6771361 wikitext text/x-wiki '''Mathilde Arco-Zinneberg''' (polno ime ''Mathilde Leopoldina Irene Elisabeth Maria Huberta Theresia Arco-Zinneberg'', med domačimi poznana kot ''Tilda''), [[grof]]ica, * [[16. januar]] [[1869]], [[Gorica]], † [[28. september]] [[1941]], [[Gradež, Italija|Gradež]]. Bila je zadnja grofica, ki je imela v lasti [[Grad Sevnica]], in sicer med letoma 1910 in 1945. == Življenje == Mathilde se je rodila grofu Karlu ([[Karl Maria Rupert Ludvig Theobald Arco-Zinneberg]]) in grofici Mathildi ([[Mathilde Wolf-Metternich zur Gracht]]), ki je bila dvorna dama avstrijske cesarice in madžarske kraljice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete Bavarske (Sissi)]]. Poroka grofice Mathilde in grofa Karla je bila vnaprej načrtovana. Ob poroki 20. julija 1867 sta prevzela grad Ebreichsdorf, ki je bil eden večjih gospostev v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]]. Po rojstvu hčerke Mathilde leta 1869 je družina prva leta živela na gradu Solngrad v bližini [[Salzburg]]a. Avgusta 1873 je Mathildin oče nenadoma umrl. Uradni policijski zapisnik in časopisni zapisi so kot vzrok navajali [[kolera|kolero]], medtem ko so se na gradu pojavile govorice, da naj bi ga zaradi domnevnega razmerja z dojiljo po naročilu žene Mathilde ustrelil hlapec. Po moževi smrti je mati zapustila grad, hčer Mathildo pa pustila v oskrbi na gradu Ebreichsdorf. {{sfn|Sivec|2025|}} Leta 1894 je Mathilde med pripravami na poroko pobegnila in se izognila načrtovanemu zakonu. Leto kasneje se je vpisala v jahalno šolo konjeniškega majorja Arthurja Traenkla. {{sfn|Sivec|2025|}} Med njima se je razvilo ljubezensko razmerje, ki je bilo zaradi Traenklovega zakona, v katerem se mu je rodil sin, in neenakega socialnega statusa družbeno nesprejemljivo. V nedovoljenem ljubezenskem razmerju se jima je leta 1906 v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] rodila edinka Kitty. Mathilde se je z družino leta 1908 vrnila na grad Ebreichsdorf, leta 1910 pa je zaradi izločitve iz visoke družbe in občutka ogroženosti kupila [[Grad Sevnica]], kamor se je z družino še istega leta tudi preselila. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/kultura/zadnja-lastnica-sevnikega-gradu-grofica-mathilde-arco-zinneberg |title=Zadnja lastnica sevniškega gradu - grofica Mathilde Arco-Zinneberg |website=Posavski obzornik |author=O.Z.Z. |accessdate=2026-10-26}}</ref> == Grad Sevnica == 9. junija 1910 sta Mathilde in Arthur Traenkel od stotnika Otta in Marije Weinberger kupila grad Sevnica (takrat znan kot ''[[Lichtenwald]]''). Grofica je bila ob selitvi v Sevnico stara 41 let, Traenkel pa 52. Po prihodu sta začela obsežno prenovo grajskega poslopja. Grad sta opremila z bogatim pohištvom in umetninami, preuredila okrasni grajski park ter obnovila freske v [[Lutrovska klet|Lutrovski kleti]]. Pritličje vrtne hiše sta okrasila z lovskimi trofejami, zaradi česar se je stavbe prijelo ime »Jagerhaus« (lovska vila). {{sfn|Zelič|2011|p=125 in 133.}} [[File:Grad Sevnica, 1912.jpg|thumb|Grad Sevnica, 1912]] V lokalnem okolju je bila grofica poznana po svoji pravičnosti in dobrosrčnosti. Za božič sta s Traenklom na gradu postavljala božično drevo, kar tedaj v teh krajin ni bila navada, ter obdarovala otroke svojih zaposlenih. Prijateljica Gusti Stridsberg jo je v svojih spominih opisala kot izjemno skromno in nezahtevno žensko kljub njenemu sorodstvu s cesarsko hišo. V sevniški župnijski [[Cerkev sv. Nikolaja Sevnica|cerkvi sv. Nikolaja]] je imela svoj stalni sedež desno v prezbiteriju pod slavolokom. Po smrti Traenklove prve žene Teresie sta se Mathilde in Arthur okoli leta 1916 poročila. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je Traenkel zbolel za rakom na požiralniku. Umrl je 24. avgusta 1919. Mathilde je dala njegovo truplo balzamirati in pokopati v kripto v Lutrovski kleti pod gradom. Leta 1920 je grofica za upraviteljico grajskega veleposestva imenovala agronominjo Elizabeto Fleischer. Dve leti kasneje je za [[meningitis]]om umrla še njena 15-letna hči Kitty. Grofica je dala tudi njeno truplo balzamirati in pokopati v pločevinasto krsto poleg očeta v Lutrovski kleti. Po izgubi družine je grofica živela samotarsko življenje, veliko časa je prebila pri pokojnemu možu in hčerki, oporo pa je imela v Elizabeti Fleischer. {{sfn|Zelič|2011|p=134–136}} === Oskrbniki gradu v času grofice Mathilde === * Josef Schindelarz (oskrbnik od 1910 do 1922), * Jožef Trumpej (oskrbnik od 1922 do 1925), * Martin Kolander (oskrbnik od 1925 do 1930), * Ivan Štorgl (oskrbnik od 1930 do 1945). {{sfn|Zelič|2011|p=136}} == Grad po prvi svetovni vojni in zaplemba == Po vojni je grofica zašla v finančne težave. Grajsko veleposestvo se je zadolžilo pri lokalni Hranilnici in posojilnici v Sevnici, zato si je grofica morala izposojati denar pri sevniških tovarnarjih (predvsem pri [[Kopitarna Sevnica|družini Winkle]]). Zaradi dolga je grofica prodala nekaj zemljišč v bližini gradu, ki so jih kupili Sevničani. Prodala je tudi nakit in del pohištvene opreme. Kljub finančnim težavam je v grad leta 1925 dala napeljati vodovod, leta 1928 pa še električno napeljavo. V tem obdobju je prejela tudi pisno grožnjo s strani lokalnih komunističnih rudarjev iz rudnika rjavega premoga [[Senovo]], ki so zahtevali razdelitev zemlje med reveže. Zaradi težav z išiasom je grofica konec leta 1940 odšla na zdravljenje v obmorsko letovišče [[Gradež, Gorica|Gradež]] pri Trstu. Upravljanje posestva je prepustila Elizabeti Fleischer, ki ji je z darilnima pogodbama leta 1936 in 1937 prepisala večino grajskih premičnin iz prvega in drugega nadstropja gradu. Mathilde je po slabem letu zdravljenja umrla 28. septembra 1941 v Gradežu, stara 72 let. Pokopali so jo dva dni kasneje na pokopališču v Gradežu. V svoji oporoki iz leta 1936 je izrazila željo, da jo pokopljejo ob možu in hčerki v Lutrovski kleti, kar pa se zaradi vojnih razmer, nove oblasti po vojni in nacionalizacije ni uresničilo. V oporoki je za glavnega dediča določila bratranca, grofa [[Adam Schall - Riaucour|Adama Schalla-Riaucourja]], ki pa prevzema oziroma prepisa gradu med vojno in po njej ni opravil. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta v gradu živela Elizabeta Fleischer in zadnji grajski oskrbnik Štorgl z družino. Fleischer je v gradu skrivala osebe, ki bi morale biti izseljene, in pomagala [[Partizani|partizanom]]. Grad Sevnica je bil 3. junija 1947 [[nacionalizacija|nacionaliziran]] in razglašen za splošno ljudsko premoženje. Elizabeta Fleischer je po zaplembi premoženja po pravni poti leta 1948 dosegla razveljavitev odločbe o zaplembi premičnin, zato so ji morali večji del opreme, kolikor so jo še našli, vrniti. Elizabeta je opremo nato postopoma razprodala, prostore pa je dokončno izpraznila v drugi polovici 60. let, potem ko občina ni bila pripravljena odkupiti preostalega, še ohranjenega dela nekdanje grajske opreme. {{sfn|Zelič|2011|p=136–147}} == Zanimivosti == Življenjsko zgodbo grofice Mathilde je pisatelj [[Ivan Sivec]] opisal v zgodovinskem romanu ''Opojni cvetovi življenja'', ki je izšel leta 2025. Danes na Gradu Sevnica za obiskovalce pripravljajo uprizoritvena doživetja pod naslovom ''Nočni ogled in srečanje z grofico Mathildo'', v katerih vodička prek interpretativnega vodstva razkriva zgodovino gradu. <ref>{{Navedi splet |url=https://visit-sevnica.com/nocni-ogled-gradu-sevnica-in-srecanje-z-grofico-mathilde |title=Nočni ogled gradu Sevnica in srečanje z grofico Mathilde |website=Visit Sevnica |publisher=KŠTM Sevnica |accessdate=2026-10-26}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{reflist}} * {{Navedi knjigo |last=Zelič |first=Oskar Zoran |title=Grad Sevnica |year=2011 |publisher=Kulturni dom Sevnica |location=Sevnica |isbn=978-961-93114-0-0 |cobiss=255440896}} * {{Navedi knjigo |last=Sivec |first=Ivan |title=Opojni cvetovi življenja: balada o sevniški grofici Matildi |year=2025 |publisher=ICO |location=Mengeš |isbn=978-961-7143-51-5 |cobiss=215426051}} [[Kategorija:Slovenske grofice]] [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Sevničani]] 5frcordtgivm5k8p6lvfzbiddf8yoob Srbske parlamentarne volitve leta 2026 0 610348 6771182 6770899 2026-10-27T19:27:09Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Srbske parlamentarne volitve 2026]] na [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] prek preusmeritve: slogovno ustreznejše je pred letnico zapisati besedo 'leta' 6770899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve | country = Srbija | type = legislative | previous_election = [[Srbske parlamentarne volitve leta 2023|2023]] | next_election = ''Naslednje'' | election_date = 25. oktober 2026 | seats_for_election = Vseh 250 sedežev v [[Narodna skupščina (Srbija)|narodni skupščini]] | majority_seats = 126 | turnout = 68,85&nbsp;% ({{increase}} 10,08 [[odstotna točka|ot]]){{efn|Volilna udeležba na 8135 voliščih, ki jih je RIK obdelal do 26. oktobra ob 12:04.}} | reporting = 97,2 | last_update = 26. oktober 2026, 15.55 | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | ongoing = no | party_title = Volilna lista | party1 = [[Študentska lista]] | leader1 = ''nihče''{{efn|Lista nima nosilca; [[Ilija Srdanović]] je bil prvi kandidat na listi.}} | percentage1 = 53,44 | seats1 = 140 | last_election1 = ''nova'' | party2 = [[Združena Srbija (koalicija 2026)|AV–US]] | leader2 = [[Aleksandar Vučić]]{{efn|[[Miloš Vučević]] je bil vodja [[Srbska napredna stranka|Srbske napredne stranke]], medtem ko je bil [[Aleksandar Vučić]] strankin kandidat za [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in vodja volilne liste.<ref>{{cite news |title=Vučić prvi na listi oko SNS, slede Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš... |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/280795/vucic-prvi-na-listi-oko-sns-slede-vucevic-brnabic-radenovic-ragus/vest |access-date=17 September 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |date=13 September 2026 |language=sr |trans-title=Vučić je prvi na listi SNS, sledijo Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš...}}</ref>}} | percentage2 = 39,64 | seats2 = 103 | last_election2 = 129 | heading3 = Manjšinske liste | party3 = [[Zveza vojvodinskih Madžarov|VMSZ/SVM]] | leader3 = [[Bálint Pásztor]] | percentage3 = 0,82 | seats3 = 3 | last_election3 = 6 | party4 = [[Albanska koalicija doline Preševo|Albanska koalicija]] | leader4 = [[Shaip Kamberi]] | percentage4 = 0,65 | seats4 = 2 | last_election4 = 1 | party5 = [[Ljudski (koalicija)|Ljudski]] | leader5 = [[Rasim Ljajić]] | percentage5 = 0,48 | colour5 = {{Party color|Ljudski (koalicija)}} | last_election5 = ''nova'' | seats5 = 1 | party6 = [[Stranka demokratične akcije Sandžaka|SDA Sandžaka]] | leader6 = [[Ahmedin Škrijelj]] | percentage6 = 0,29 | last_election6 = 2 | seats6 = 1 | map = [[File:2026_Serbian_Election_Map.svg|250px]] | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] | before_election = [[Đuro Macut]] | before_party = neodvisen | after_election = | after_party = }} 25. oktobra 2026 so v [[Srbija|Srbiji]] potekale predčasne parlamentarne volitve za izvolitev [[poslanec|poslancev]] v [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodno skupščino]]. Volitve so bile prvotno predvidene za december 2027; [[Aleksandar Vučić]], takratni predsednik Srbije, je na predlog vlade 9.&nbsp;septembra&nbsp;2026 razpustil narodno skupščino in razpisal volitve. Na volitvah je zmagala [[Študentska lista]] s predvideno absolutno večino sedežev, s čimer je premagala [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS), ki je bila na oblasti od leta 2012. Po predhodnih rezultatih Republiške volilne komisije (RIK), ko je bilo preštetih 96,9&nbsp;% volilnih mest, je Študentska lista osvojila 53,3&nbsp;% veljavnih glasov, lista »[[Združena Srbija (koalicija 2026)|Aleksandar Vučić – Združena Srbija]]« pod vodstvom SNS pa 39,7&nbsp;%; končna napoved CeSID–Ipsos jima je dodelila 140 oziroma 103 sedežev, volilnega praga pa ni presegla nobena druga lista razen list narodnostnih manjšin.<ref name="Telegraf RIK 8135">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=Novo brojanje RIK-a! Obrađeno 8.135 biračkih mesta: Studentska lista ima 52,65 %, Ujedinjena Srbija 39,22% |trans-title=Novo štetje RIK! Obdelanih 8.135 volišč: Študentska lista ima 52,65 %, Združena Srbija 39,22% |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421320-novo-brojanje-rik-a-obradjeno-8135-birackih-mesta-studentska-lista-ima-5265-ujedinjena-srbija-3922 |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="CeSID final">{{Cite web |date=26 October 2026 |title=Konačna projekcija osvojenih glasova, na osnovu 96% uzorka |trans-title=Končna projekcija osvojenih glasov, na podlagi 96 % vzorca |url=https://www.cesid.rs/izbori2023/konacna-projekcija-osvojenih-glasova-na-osnovu-96-uzorka/ |access-date=26 October 2026 |publisher=[[Centre for Free Elections and Democracy|CeSID]] |language=sr}}</ref><ref name="Telegraf 96">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=CESID objavio: Ovo je konačna projekcija raspodele mandata, na osnovu 96 odsto obrađenog uzorka |trans-title=CeSID je objavil: to je končna projekcija razporeditve mandatov, na podlagi 96 odstotkov obdelanega vzorca |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421093-cesid-objavio-ovo-je-konacna-projekcija-raspodele-mandata-na-osnovu-96-odsto-obradjenog-uzorka |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="Tanjug Ipsos 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovu 56 odsto obrađenog uzorka, Studentska lista osvojila 52 odsto glasova |trans-title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovi 56 odstotkov obdelanega vzorca, Študentska lista je osvojila 52 odstotkov glasov |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/292420/ipsoscesid-preliminarni-rezultati-na-osnovu-56-odsto-obradenog-uzorka-studentska-lista-osvojila-52-odsto-glasova/vest |access-date=26 October 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |language=sr}}</ref><ref name="Kurir seats 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/Cesid: Raspodela mandata – Studentska lista 140, a Ujedinjena Srbija 103 |trans-title=IPSOS/CeSID: Razporeditev mandatov – Študentska lista 140, Združena Srbija pa 103 |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/10144533/projekcija-raspodele-mandata-za-narodnu-skupstinu |access-date=26 October 2026 |work=[[Kurir (Srbija)|Kurir]] |language=sr}}</ref> Volilna udeležba je znašala 68,8&nbsp;%, kar je za približno deset odstotnih točk več kot leta 2023. Vučić je poraz priznal že v volilni noči.<ref name="Nova Vučić concedes">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=Vučić: Jasno da smo ove izbore izgubili |trans-title=Vučić: Jasno je, da smo te volitve izgubili |url=https://nova.rs/vesti/politika/vucic-jasno-da-smo-ove-izbore-izgubili |access-date=25 October 2026 |work=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Stranka SNS je prišla na oblast leta 2012 po oblikovanju vlade skupaj s [[Socialistična partija Srbije|Socialistično partijo Srbije]] (SPS). Na [[srbske parlamentarne volitve leta 2023|parlamentarnih volitvah leta 2023]] je stranka SNS ponovno pridobila [[parlamentarna večina|parlamentarno večino]]. Po volitvah so bili zaradi domnevnih [[volilna goljufija|volilnih goljufij]] za kratek čas organizirani [[protesti v Srbiji leta 2023|protesti]]. Maja 2024 je postal predsednik vlade Srbije [[Miloš Vučević]]. Po [[zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024 so se začeli [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2026)|študentski protikorupcijski protesti]], januarja 2025 pa je Vučević napovedal svoj odstop s položaja. Aprila ga je nasledil [[Đuro Macut]]. Leta 2026 je Narodna skupščina sprejela spremembe več volilnih zakonov. Stranka SNS je Vučića imenovala za svojega kandidata za predsednika vlade in vodjo svoje volilne liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«; 27. septembra je odstopil s položaja predsednika države, njegovo mesto pa je začasno prevzela predsednica Narodne skupščine [[Ana Brnabić]]. Študenti so na volitvah nastopili kot Študentska lista, ki jo je vodil [[Ilija Srdanović]] in jo je podprlo več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, od katerih so nekatere v njeno korist umaknile svoje lastne liste. Opozicijske stranke, ki svojih list niso umaknile, vključno s proevropsko koalicijo »Evropska Srbija« in nacionalistično »Avtentično desnico«, so se soočile z obtožbami, da so »[[Opozicija (politika)#Kontrolirana opozicija|lažna opozicija]]«,<ref>{{Cite news |date=27 September 2026 |title=Prava i lažna opozicija u Srbiji: Da li je takva podela uopšte smislena i ko je zagovara? |url=https://www.euronews.rs/srbija/politika/244727/srs-i-spo-o-opoziciji-saveznistvima-i-politickom-jedinstvu/vest |access-date=25 October 2026 |work=Euronews Serbia}}</ref> ki je delovala v korist SNS. Kampanja se je končala z začetkom predvolilnega molka 23. oktobra, [[Srbske predsedniške volitve leta 2026|predsedniške volitve]], ki so bile sprožene z Vučićevim odstopom, pa morajo biti izvedene do 27. decembra 2026. ==Opombe== {{opombe}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Volitve v Srbiji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] 046364dftujbuabkakb2jnc3hi8un7i 6771254 6771182 2026-10-27T21:14:12Z TadejM 738 novo infopolje 6771254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zakonodajne volitve | country = Srbija | previous_election = [[Srbske parlamentarne volitve leta 2023|2023]] | next_election = ''Naslednje'' | election_date = 25. oktober 2026 | seats_for_election = Vseh 250 sedežev v [[Narodna skupščina (Srbija)|narodni skupščini]] | majority_seats = 126 | opinion_polls = Mnenjske ankete za srbske parlamentarne volitve leta 2026 | turnout = 68,95 % ({{increase}} 10,18[[odstotna točka|ot]]){{efn|Udeležba na poročanih volilnih postajah.}} | reporting = 98.71 | last_update = 27. oktober 2026, 20.10 | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | ongoing = no | party_title = Volilna lista | party1 = [[Študentska lista]] | leader1 = ''nihče''{{efn|Lista nima nosilca; prvi kandidat na seznamu je [[Ilija Srdanović]].}} | percentage1 = 53.50 | seats1 = 141 | last_election1 = nova | party2 = [[Združena srbija (koalicija 2026)|AV–ZS]] | leader2 = [[Aleksandar Vučić]]{{efn|[[Miloš Vučević]] vodi [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]], [[Aleksandar Vučić]] pa je kandidat stranke za [[predsednik vlade Srbije|predsednika vlade Srbije]] in nosilec volilne liste.<ref>{{cite news |title=Vučić prvi na listi oko SNS, slede Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš... |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/280795/vucic-prvi-na-listi-oko-sns-slede-vucevic-brnabic-radenovic-ragus/vest |access-date=17 September 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |date=13 September 2026 |language=sr}}</ref>}} | percentage2 = 39,64 | seats2 = 103 | last_election2 = 129 | heading3 = Manjšinske liste | party3 = [[Zveza vojvodinskih Madžarov|VMSZ/SVM]] | leader3 = [[Bálint Pásztor]] | percentage3 = 0,81 | seats3 = 2 | last_election3 = 6 | party4 = [[Koalicija Albancev Preševske doline|Albanska koalicija]] | leader4 = [[Shaip Kamberi]] | percentage4 = 0,64 | seats4 = 2 | last_election4 = 1 | party5 = [[Ljudski (koalicija)|Ljudski]] | leader5 = [[Rasim Ljajić]] | percentage5 = 0,48 | colour5 = {{Party color|Ljudski (coalition)}} | last_election5 = nova | seats5 = 1 | party6 = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|SDA Sandžaka]] | leader6 = [[Ahmedin Škrijelj]] | percentage6 = 0,29 | last_election6 = 2 | seats6 = 1 | map = File:2026_Serbian_Election_Map.svg | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] | before_election = [[Đuro Macut]] | before_party = neodvisen | after_election = bo odločeno | after_party = }} 25. oktobra 2026 so v [[Srbija|Srbiji]] potekale predčasne parlamentarne volitve za izvolitev [[poslanec|poslancev]] v [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodno skupščino]]. Volitve so bile prvotno predvidene za december 2027; [[Aleksandar Vučić]], takratni predsednik Srbije, je na predlog vlade 9.&nbsp;septembra&nbsp;2026 razpustil narodno skupščino in razpisal volitve. Na volitvah je zmagala [[Študentska lista]] s predvideno absolutno večino sedežev, s čimer je premagala [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS), ki je bila na oblasti od leta 2012. Po predhodnih rezultatih Republiške volilne komisije (RIK), ko je bilo preštetih 96,9&nbsp;% volilnih mest, je Študentska lista osvojila 53,3&nbsp;% veljavnih glasov, lista »[[Združena Srbija (koalicija 2026)|Aleksandar Vučić – Združena Srbija]]« pod vodstvom SNS pa 39,7&nbsp;%; končna napoved CeSID–Ipsos jima je dodelila 140 oziroma 103 sedežev, volilnega praga pa ni presegla nobena druga lista razen list narodnostnih manjšin.<ref name="Telegraf RIK 8135">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=Novo brojanje RIK-a! Obrađeno 8.135 biračkih mesta: Studentska lista ima 52,65 %, Ujedinjena Srbija 39,22% |trans-title=Novo štetje RIK! Obdelanih 8.135 volišč: Študentska lista ima 52,65 %, Združena Srbija 39,22% |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421320-novo-brojanje-rik-a-obradjeno-8135-birackih-mesta-studentska-lista-ima-5265-ujedinjena-srbija-3922 |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="CeSID final">{{Cite web |date=26 October 2026 |title=Konačna projekcija osvojenih glasova, na osnovu 96% uzorka |trans-title=Končna projekcija osvojenih glasov, na podlagi 96 % vzorca |url=https://www.cesid.rs/izbori2023/konacna-projekcija-osvojenih-glasova-na-osnovu-96-uzorka/ |access-date=26 October 2026 |publisher=[[Centre for Free Elections and Democracy|CeSID]] |language=sr}}</ref><ref name="Telegraf 96">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=CESID objavio: Ovo je konačna projekcija raspodele mandata, na osnovu 96 odsto obrađenog uzorka |trans-title=CeSID je objavil: to je končna projekcija razporeditve mandatov, na podlagi 96 odstotkov obdelanega vzorca |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421093-cesid-objavio-ovo-je-konacna-projekcija-raspodele-mandata-na-osnovu-96-odsto-obradjenog-uzorka |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="Tanjug Ipsos 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovu 56 odsto obrađenog uzorka, Studentska lista osvojila 52 odsto glasova |trans-title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovi 56 odstotkov obdelanega vzorca, Študentska lista je osvojila 52 odstotkov glasov |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/292420/ipsoscesid-preliminarni-rezultati-na-osnovu-56-odsto-obradenog-uzorka-studentska-lista-osvojila-52-odsto-glasova/vest |access-date=26 October 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |language=sr}}</ref><ref name="Kurir seats 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/Cesid: Raspodela mandata – Studentska lista 140, a Ujedinjena Srbija 103 |trans-title=IPSOS/CeSID: Razporeditev mandatov – Študentska lista 140, Združena Srbija pa 103 |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/10144533/projekcija-raspodele-mandata-za-narodnu-skupstinu |access-date=26 October 2026 |work=[[Kurir (Srbija)|Kurir]] |language=sr}}</ref> Volilna udeležba je znašala 68,8&nbsp;%, kar je za približno deset odstotnih točk več kot leta 2023. Vučić je poraz priznal že v volilni noči.<ref name="Nova Vučić concedes">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=Vučić: Jasno da smo ove izbore izgubili |trans-title=Vučić: Jasno je, da smo te volitve izgubili |url=https://nova.rs/vesti/politika/vucic-jasno-da-smo-ove-izbore-izgubili |access-date=25 October 2026 |work=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Stranka SNS je prišla na oblast leta 2012 po oblikovanju vlade skupaj s [[Socialistična partija Srbije|Socialistično partijo Srbije]] (SPS). Na [[srbske parlamentarne volitve leta 2023|parlamentarnih volitvah leta 2023]] je stranka SNS ponovno pridobila [[parlamentarna večina|parlamentarno večino]]. Po volitvah so bili zaradi domnevnih [[volilna goljufija|volilnih goljufij]] za kratek čas organizirani [[protesti v Srbiji leta 2023|protesti]]. Maja 2024 je postal predsednik vlade Srbije [[Miloš Vučević]]. Po [[zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024 so se začeli [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2026)|študentski protikorupcijski protesti]], januarja 2025 pa je Vučević napovedal svoj odstop s položaja. Aprila ga je nasledil [[Đuro Macut]]. Leta 2026 je Narodna skupščina sprejela spremembe več volilnih zakonov. Stranka SNS je Vučića imenovala za svojega kandidata za predsednika vlade in vodjo svoje volilne liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«; 27. septembra je odstopil s položaja predsednika države, njegovo mesto pa je začasno prevzela predsednica Narodne skupščine [[Ana Brnabić]]. Študenti so na volitvah nastopili kot Študentska lista, ki jo je vodil [[Ilija Srdanović]] in jo je podprlo več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, od katerih so nekatere v njeno korist umaknile svoje lastne liste. Opozicijske stranke, ki svojih list niso umaknile, vključno s proevropsko koalicijo »Evropska Srbija« in nacionalistično »Avtentično desnico«, so se soočile z obtožbami, da so »[[Opozicija (politika)#Kontrolirana opozicija|lažna opozicija]]«,<ref>{{Cite news |date=27 September 2026 |title=Prava i lažna opozicija u Srbiji: Da li je takva podela uopšte smislena i ko je zagovara? |url=https://www.euronews.rs/srbija/politika/244727/srs-i-spo-o-opoziciji-saveznistvima-i-politickom-jedinstvu/vest |access-date=25 October 2026 |work=Euronews Serbia}}</ref> ki je delovala v korist SNS. Kampanja se je končala z začetkom predvolilnega molka 23. oktobra, [[Srbske predsedniške volitve leta 2026|predsedniške volitve]], ki so bile sprožene z Vučićevim odstopom, pa morajo biti izvedene do 27. decembra 2026. ==Opombe== {{opombe}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Volitve v Srbiji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] 9tx8s6gl15j1pa4hnhusjydkepnir32 6771255 6771254 2026-10-27T21:15:25Z TadejM 738 popravek: nova -> new 6771255 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zakonodajne volitve | country = Srbija | previous_election = [[Srbske parlamentarne volitve leta 2023|2023]] | next_election = ''Naslednje'' | election_date = 25. oktober 2026 | seats_for_election = Vseh 250 sedežev v [[Narodna skupščina (Srbija)|narodni skupščini]] | majority_seats = 126 | opinion_polls = Mnenjske ankete za srbske parlamentarne volitve leta 2026 | turnout = 68,95 % ({{increase}} 10,18[[odstotna točka|ot]]){{efn|Udeležba na poročanih volilnih postajah.}} | reporting = 98.71 | last_update = 27. oktober 2026, 20.10 | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | ongoing = no | party_title = Volilna lista | party1 = [[Študentska lista]] | leader1 = ''nihče''{{efn|Lista nima nosilca; prvi kandidat na seznamu je [[Ilija Srdanović]].}} | percentage1 = 53.50 | seats1 = 141 | last_election1 = new | party2 = [[Združena srbija (koalicija 2026)|AV–ZS]] | leader2 = [[Aleksandar Vučić]]{{efn|[[Miloš Vučević]] vodi [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]], [[Aleksandar Vučić]] pa je kandidat stranke za [[predsednik vlade Srbije|predsednika vlade Srbije]] in nosilec volilne liste.<ref>{{cite news |title=Vučić prvi na listi oko SNS, slede Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš... |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/280795/vucic-prvi-na-listi-oko-sns-slede-vucevic-brnabic-radenovic-ragus/vest |access-date=17 September 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |date=13 September 2026 |language=sr}}</ref>}} | percentage2 = 39,64 | seats2 = 103 | last_election2 = 129 | heading3 = Manjšinske liste | party3 = [[Zveza vojvodinskih Madžarov|VMSZ/SVM]] | leader3 = [[Bálint Pásztor]] | percentage3 = 0,81 | seats3 = 2 | last_election3 = 6 | party4 = [[Koalicija Albancev Preševske doline|Albanska koalicija]] | leader4 = [[Shaip Kamberi]] | percentage4 = 0,64 | seats4 = 2 | last_election4 = 1 | party5 = [[Ljudski (koalicija)|Ljudski]] | leader5 = [[Rasim Ljajić]] | percentage5 = 0,48 | colour5 = {{Party color|Ljudski (coalition)}} | last_election5 = new | seats5 = 1 | party6 = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|SDA Sandžaka]] | leader6 = [[Ahmedin Škrijelj]] | percentage6 = 0,29 | last_election6 = 2 | seats6 = 1 | map = File:2026_Serbian_Election_Map.svg | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] | before_election = [[Đuro Macut]] | before_party = neodvisen | after_election = bo odločeno | after_party = }} 25. oktobra 2026 so v [[Srbija|Srbiji]] potekale predčasne parlamentarne volitve za izvolitev [[poslanec|poslancev]] v [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodno skupščino]]. Volitve so bile prvotno predvidene za december 2027; [[Aleksandar Vučić]], takratni predsednik Srbije, je na predlog vlade 9.&nbsp;septembra&nbsp;2026 razpustil narodno skupščino in razpisal volitve. Na volitvah je zmagala [[Študentska lista]] s predvideno absolutno večino sedežev, s čimer je premagala [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS), ki je bila na oblasti od leta 2012. Po predhodnih rezultatih Republiške volilne komisije (RIK), ko je bilo preštetih 96,9&nbsp;% volilnih mest, je Študentska lista osvojila 53,3&nbsp;% veljavnih glasov, lista »[[Združena Srbija (koalicija 2026)|Aleksandar Vučić – Združena Srbija]]« pod vodstvom SNS pa 39,7&nbsp;%; končna napoved CeSID–Ipsos jima je dodelila 140 oziroma 103 sedežev, volilnega praga pa ni presegla nobena druga lista razen list narodnostnih manjšin.<ref name="Telegraf RIK 8135">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=Novo brojanje RIK-a! Obrađeno 8.135 biračkih mesta: Studentska lista ima 52,65 %, Ujedinjena Srbija 39,22% |trans-title=Novo štetje RIK! Obdelanih 8.135 volišč: Študentska lista ima 52,65 %, Združena Srbija 39,22% |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421320-novo-brojanje-rik-a-obradjeno-8135-birackih-mesta-studentska-lista-ima-5265-ujedinjena-srbija-3922 |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="CeSID final">{{Cite web |date=26 October 2026 |title=Konačna projekcija osvojenih glasova, na osnovu 96% uzorka |trans-title=Končna projekcija osvojenih glasov, na podlagi 96 % vzorca |url=https://www.cesid.rs/izbori2023/konacna-projekcija-osvojenih-glasova-na-osnovu-96-uzorka/ |access-date=26 October 2026 |publisher=[[Centre for Free Elections and Democracy|CeSID]] |language=sr}}</ref><ref name="Telegraf 96">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=CESID objavio: Ovo je konačna projekcija raspodele mandata, na osnovu 96 odsto obrađenog uzorka |trans-title=CeSID je objavil: to je končna projekcija razporeditve mandatov, na podlagi 96 odstotkov obdelanega vzorca |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421093-cesid-objavio-ovo-je-konacna-projekcija-raspodele-mandata-na-osnovu-96-odsto-obradjenog-uzorka |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="Tanjug Ipsos 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovu 56 odsto obrađenog uzorka, Studentska lista osvojila 52 odsto glasova |trans-title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovi 56 odstotkov obdelanega vzorca, Študentska lista je osvojila 52 odstotkov glasov |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/292420/ipsoscesid-preliminarni-rezultati-na-osnovu-56-odsto-obradenog-uzorka-studentska-lista-osvojila-52-odsto-glasova/vest |access-date=26 October 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |language=sr}}</ref><ref name="Kurir seats 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/Cesid: Raspodela mandata – Studentska lista 140, a Ujedinjena Srbija 103 |trans-title=IPSOS/CeSID: Razporeditev mandatov – Študentska lista 140, Združena Srbija pa 103 |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/10144533/projekcija-raspodele-mandata-za-narodnu-skupstinu |access-date=26 October 2026 |work=[[Kurir (Srbija)|Kurir]] |language=sr}}</ref> Volilna udeležba je znašala 68,8&nbsp;%, kar je za približno deset odstotnih točk več kot leta 2023. Vučić je poraz priznal že v volilni noči.<ref name="Nova Vučić concedes">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=Vučić: Jasno da smo ove izbore izgubili |trans-title=Vučić: Jasno je, da smo te volitve izgubili |url=https://nova.rs/vesti/politika/vucic-jasno-da-smo-ove-izbore-izgubili |access-date=25 October 2026 |work=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Stranka SNS je prišla na oblast leta 2012 po oblikovanju vlade skupaj s [[Socialistična partija Srbije|Socialistično partijo Srbije]] (SPS). Na [[srbske parlamentarne volitve leta 2023|parlamentarnih volitvah leta 2023]] je stranka SNS ponovno pridobila [[parlamentarna večina|parlamentarno večino]]. Po volitvah so bili zaradi domnevnih [[volilna goljufija|volilnih goljufij]] za kratek čas organizirani [[protesti v Srbiji leta 2023|protesti]]. Maja 2024 je postal predsednik vlade Srbije [[Miloš Vučević]]. Po [[zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024 so se začeli [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2026)|študentski protikorupcijski protesti]], januarja 2025 pa je Vučević napovedal svoj odstop s položaja. Aprila ga je nasledil [[Đuro Macut]]. Leta 2026 je Narodna skupščina sprejela spremembe več volilnih zakonov. Stranka SNS je Vučića imenovala za svojega kandidata za predsednika vlade in vodjo svoje volilne liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«; 27. septembra je odstopil s položaja predsednika države, njegovo mesto pa je začasno prevzela predsednica Narodne skupščine [[Ana Brnabić]]. Študenti so na volitvah nastopili kot Študentska lista, ki jo je vodil [[Ilija Srdanović]] in jo je podprlo več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, od katerih so nekatere v njeno korist umaknile svoje lastne liste. Opozicijske stranke, ki svojih list niso umaknile, vključno s proevropsko koalicijo »Evropska Srbija« in nacionalistično »Avtentično desnico«, so se soočile z obtožbami, da so »[[Opozicija (politika)#Kontrolirana opozicija|lažna opozicija]]«,<ref>{{Cite news |date=27 September 2026 |title=Prava i lažna opozicija u Srbiji: Da li je takva podela uopšte smislena i ko je zagovara? |url=https://www.euronews.rs/srbija/politika/244727/srs-i-spo-o-opoziciji-saveznistvima-i-politickom-jedinstvu/vest |access-date=25 October 2026 |work=Euronews Serbia}}</ref> ki je delovala v korist SNS. Kampanja se je končala z začetkom predvolilnega molka 23. oktobra, [[Srbske predsedniške volitve leta 2026|predsedniške volitve]], ki so bile sprožene z Vučićevim odstopom, pa morajo biti izvedene do 27. decembra 2026. ==Opombe== {{opombe}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Volitve v Srbiji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] otyqy2dfrc73kafkkmk0suaocvsuev0 6771267 6771255 2026-10-27T21:35:57Z TadejM 738 --rdeča povezava 6771267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zakonodajne volitve | country = Srbija | previous_election = [[Srbske parlamentarne volitve leta 2023|2023]] | next_election = ''Naslednje'' | election_date = 25. oktober 2026 | seats_for_election = Vseh 250 sedežev v [[Narodna skupščina (Srbija)|narodni skupščini]] | majority_seats = 126 | opinion_polls = | turnout = 68,95 % ({{increase}} 10,18 [[odstotna točka|ot]]){{efn|Udeležba na poročanih volilnih postajah.}} | reporting = 98.71 | last_update = 27. oktober 2026, 20.10 | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | ongoing = no | party_title = Volilna lista | party1 = [[Študentska lista]] | leader1 = ''nihče''{{efn|Lista nima nosilca; prvi kandidat na seznamu je [[Ilija Srdanović]].}} | percentage1 = 53.50 | seats1 = 141 | last_election1 = new | party2 = [[Združena srbija (koalicija 2026)|AV–ZS]] | leader2 = [[Aleksandar Vučić]]{{efn|[[Miloš Vučević]] vodi [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]], [[Aleksandar Vučić]] pa je kandidat stranke za [[predsednik vlade Srbije|predsednika vlade Srbije]] in nosilec volilne liste.<ref>{{cite news |title=Vučić prvi na listi oko SNS, slede Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš... |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/280795/vucic-prvi-na-listi-oko-sns-slede-vucevic-brnabic-radenovic-ragus/vest |access-date=17 September 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |date=13 September 2026 |language=sr}}</ref>}} | percentage2 = 39,64 | seats2 = 103 | last_election2 = 129 | heading3 = Manjšinske liste | party3 = [[Zveza vojvodinskih Madžarov|VMSZ/SVM]] | leader3 = [[Bálint Pásztor]] | percentage3 = 0,81 | seats3 = 2 | last_election3 = 6 | party4 = [[Koalicija Albancev Preševske doline|Albanska koalicija]] | leader4 = [[Shaip Kamberi]] | percentage4 = 0,64 | seats4 = 2 | last_election4 = 1 | party5 = [[Ljudski (koalicija)|Ljudski]] | leader5 = [[Rasim Ljajić]] | percentage5 = 0,48 | colour5 = {{Party color|Ljudski (coalition)}} | last_election5 = new | seats5 = 1 | party6 = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|SDA Sandžaka]] | leader6 = [[Ahmedin Škrijelj]] | percentage6 = 0,29 | last_election6 = 2 | seats6 = 1 | map = File:2026_Serbian_Election_Map.svg | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] | before_election = [[Đuro Macut]] | before_party = neodvisen | after_election = bo odločeno | after_party = }} 25. oktobra 2026 so v [[Srbija|Srbiji]] potekale predčasne parlamentarne volitve za izvolitev [[poslanec|poslancev]] v [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodno skupščino]]. Volitve so bile prvotno predvidene za december 2027; [[Aleksandar Vučić]], takratni predsednik Srbije, je na predlog vlade 9.&nbsp;septembra&nbsp;2026 razpustil narodno skupščino in razpisal volitve. Na volitvah je zmagala [[Študentska lista]] s predvideno absolutno večino sedežev, s čimer je premagala [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS), ki je bila na oblasti od leta 2012. Po predhodnih rezultatih Republiške volilne komisije (RIK), ko je bilo preštetih 96,9&nbsp;% volilnih mest, je Študentska lista osvojila 53,3&nbsp;% veljavnih glasov, lista »[[Združena Srbija (koalicija 2026)|Aleksandar Vučić – Združena Srbija]]« pod vodstvom SNS pa 39,7&nbsp;%; končna napoved CeSID–Ipsos jima je dodelila 140 oziroma 103 sedežev, volilnega praga pa ni presegla nobena druga lista razen list narodnostnih manjšin.<ref name="Telegraf RIK 8135">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=Novo brojanje RIK-a! Obrađeno 8.135 biračkih mesta: Studentska lista ima 52,65 %, Ujedinjena Srbija 39,22% |trans-title=Novo štetje RIK! Obdelanih 8.135 volišč: Študentska lista ima 52,65 %, Združena Srbija 39,22% |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421320-novo-brojanje-rik-a-obradjeno-8135-birackih-mesta-studentska-lista-ima-5265-ujedinjena-srbija-3922 |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="CeSID final">{{Cite web |date=26 October 2026 |title=Konačna projekcija osvojenih glasova, na osnovu 96% uzorka |trans-title=Končna projekcija osvojenih glasov, na podlagi 96 % vzorca |url=https://www.cesid.rs/izbori2023/konacna-projekcija-osvojenih-glasova-na-osnovu-96-uzorka/ |access-date=26 October 2026 |publisher=[[Centre for Free Elections and Democracy|CeSID]] |language=sr}}</ref><ref name="Telegraf 96">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=CESID objavio: Ovo je konačna projekcija raspodele mandata, na osnovu 96 odsto obrađenog uzorka |trans-title=CeSID je objavil: to je končna projekcija razporeditve mandatov, na podlagi 96 odstotkov obdelanega vzorca |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421093-cesid-objavio-ovo-je-konacna-projekcija-raspodele-mandata-na-osnovu-96-odsto-obradjenog-uzorka |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="Tanjug Ipsos 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovu 56 odsto obrađenog uzorka, Studentska lista osvojila 52 odsto glasova |trans-title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovi 56 odstotkov obdelanega vzorca, Študentska lista je osvojila 52 odstotkov glasov |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/292420/ipsoscesid-preliminarni-rezultati-na-osnovu-56-odsto-obradenog-uzorka-studentska-lista-osvojila-52-odsto-glasova/vest |access-date=26 October 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |language=sr}}</ref><ref name="Kurir seats 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/Cesid: Raspodela mandata – Studentska lista 140, a Ujedinjena Srbija 103 |trans-title=IPSOS/CeSID: Razporeditev mandatov – Študentska lista 140, Združena Srbija pa 103 |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/10144533/projekcija-raspodele-mandata-za-narodnu-skupstinu |access-date=26 October 2026 |work=[[Kurir (Srbija)|Kurir]] |language=sr}}</ref> Volilna udeležba je znašala 68,8&nbsp;%, kar je za približno deset odstotnih točk več kot leta 2023. Vučić je poraz priznal že v volilni noči.<ref name="Nova Vučić concedes">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=Vučić: Jasno da smo ove izbore izgubili |trans-title=Vučić: Jasno je, da smo te volitve izgubili |url=https://nova.rs/vesti/politika/vucic-jasno-da-smo-ove-izbore-izgubili |access-date=25 October 2026 |work=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Stranka SNS je prišla na oblast leta 2012 po oblikovanju vlade skupaj s [[Socialistična partija Srbije|Socialistično partijo Srbije]] (SPS). Na [[srbske parlamentarne volitve leta 2023|parlamentarnih volitvah leta 2023]] je stranka SNS ponovno pridobila [[parlamentarna večina|parlamentarno večino]]. Po volitvah so bili zaradi domnevnih [[volilna goljufija|volilnih goljufij]] za kratek čas organizirani [[protesti v Srbiji leta 2023|protesti]]. Maja 2024 je postal predsednik vlade Srbije [[Miloš Vučević]]. Po [[zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024 so se začeli [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2026)|študentski protikorupcijski protesti]], januarja 2025 pa je Vučević napovedal svoj odstop s položaja. Aprila ga je nasledil [[Đuro Macut]]. Leta 2026 je Narodna skupščina sprejela spremembe več volilnih zakonov. Stranka SNS je Vučića imenovala za svojega kandidata za predsednika vlade in vodjo svoje volilne liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«; 27. septembra je odstopil s položaja predsednika države, njegovo mesto pa je začasno prevzela predsednica Narodne skupščine [[Ana Brnabić]]. Študenti so na volitvah nastopili kot Študentska lista, ki jo je vodil [[Ilija Srdanović]] in jo je podprlo več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, od katerih so nekatere v njeno korist umaknile svoje lastne liste. Opozicijske stranke, ki svojih list niso umaknile, vključno s proevropsko koalicijo »Evropska Srbija« in nacionalistično »Avtentično desnico«, so se soočile z obtožbami, da so »[[Opozicija (politika)#Kontrolirana opozicija|lažna opozicija]]«,<ref>{{Cite news |date=27 September 2026 |title=Prava i lažna opozicija u Srbiji: Da li je takva podela uopšte smislena i ko je zagovara? |url=https://www.euronews.rs/srbija/politika/244727/srs-i-spo-o-opoziciji-saveznistvima-i-politickom-jedinstvu/vest |access-date=25 October 2026 |work=Euronews Serbia}}</ref> ki je delovala v korist SNS. Kampanja se je končala z začetkom predvolilnega molka 23. oktobra, [[Srbske predsedniške volitve leta 2026|predsedniške volitve]], ki so bile sprožene z Vučićevim odstopom, pa morajo biti izvedene do 27. decembra 2026. ==Opombe== {{opombe}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Volitve v Srbiji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] 8ezcsj5g71zvdml8ro5kst6uij2jbu1 6771269 6771267 2026-10-27T21:37:22Z TadejM 738 decimalna pika -> decimalna vejica 6771269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zakonodajne volitve | country = Srbija | previous_election = [[Srbske parlamentarne volitve leta 2023|2023]] | next_election = ''Naslednje'' | election_date = 25. oktober 2026 | seats_for_election = Vseh 250 sedežev v [[Narodna skupščina (Srbija)|narodni skupščini]] | majority_seats = 126 | opinion_polls = | turnout = 68,95 % ({{increase}} 10,18 [[odstotna točka|ot]]){{efn|Udeležba na poročanih volilnih postajah.}} | reporting = 98.71 | last_update = 27. oktober 2026, 20.10 | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | ongoing = no | party_title = Volilna lista | party1 = [[Študentska lista]] | leader1 = ''nihče''{{efn|Lista nima nosilca; prvi kandidat na seznamu je [[Ilija Srdanović]].}} | percentage1 = 53,50 | seats1 = 141 | last_election1 = new | party2 = [[Združena srbija (koalicija 2026)|AV–ZS]] | leader2 = [[Aleksandar Vučić]]{{efn|[[Miloš Vučević]] vodi [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]], [[Aleksandar Vučić]] pa je kandidat stranke za [[predsednik vlade Srbije|predsednika vlade Srbije]] in nosilec volilne liste.<ref>{{cite news |title=Vučić prvi na listi oko SNS, slede Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš... |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/280795/vucic-prvi-na-listi-oko-sns-slede-vucevic-brnabic-radenovic-ragus/vest |access-date=17 September 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |date=13 September 2026 |language=sr}}</ref>}} | percentage2 = 39,64 | seats2 = 103 | last_election2 = 129 | heading3 = Manjšinske liste | party3 = [[Zveza vojvodinskih Madžarov|VMSZ/SVM]] | leader3 = [[Bálint Pásztor]] | percentage3 = 0,81 | seats3 = 2 | last_election3 = 6 | party4 = [[Koalicija Albancev Preševske doline|Albanska koalicija]] | leader4 = [[Shaip Kamberi]] | percentage4 = 0,64 | seats4 = 2 | last_election4 = 1 | party5 = [[Ljudski (koalicija)|Ljudski]] | leader5 = [[Rasim Ljajić]] | percentage5 = 0,48 | colour5 = {{Party color|Ljudski (coalition)}} | last_election5 = new | seats5 = 1 | party6 = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|SDA Sandžaka]] | leader6 = [[Ahmedin Škrijelj]] | percentage6 = 0,29 | last_election6 = 2 | seats6 = 1 | map = File:2026_Serbian_Election_Map.svg | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] | before_election = [[Đuro Macut]] | before_party = neodvisen | after_election = bo odločeno | after_party = }} 25. oktobra 2026 so v [[Srbija|Srbiji]] potekale predčasne parlamentarne volitve za izvolitev [[poslanec|poslancev]] v [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodno skupščino]]. Volitve so bile prvotno predvidene za december 2027; [[Aleksandar Vučić]], takratni predsednik Srbije, je na predlog vlade 9.&nbsp;septembra&nbsp;2026 razpustil narodno skupščino in razpisal volitve. Na volitvah je zmagala [[Študentska lista]] s predvideno absolutno večino sedežev, s čimer je premagala [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS), ki je bila na oblasti od leta 2012. Po predhodnih rezultatih Republiške volilne komisije (RIK), ko je bilo preštetih 96,9&nbsp;% volilnih mest, je Študentska lista osvojila 53,3&nbsp;% veljavnih glasov, lista »[[Združena Srbija (koalicija 2026)|Aleksandar Vučić – Združena Srbija]]« pod vodstvom SNS pa 39,7&nbsp;%; končna napoved CeSID–Ipsos jima je dodelila 140 oziroma 103 sedežev, volilnega praga pa ni presegla nobena druga lista razen list narodnostnih manjšin.<ref name="Telegraf RIK 8135">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=Novo brojanje RIK-a! Obrađeno 8.135 biračkih mesta: Studentska lista ima 52,65 %, Ujedinjena Srbija 39,22% |trans-title=Novo štetje RIK! Obdelanih 8.135 volišč: Študentska lista ima 52,65 %, Združena Srbija 39,22% |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421320-novo-brojanje-rik-a-obradjeno-8135-birackih-mesta-studentska-lista-ima-5265-ujedinjena-srbija-3922 |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="CeSID final">{{Cite web |date=26 October 2026 |title=Konačna projekcija osvojenih glasova, na osnovu 96% uzorka |trans-title=Končna projekcija osvojenih glasov, na podlagi 96 % vzorca |url=https://www.cesid.rs/izbori2023/konacna-projekcija-osvojenih-glasova-na-osnovu-96-uzorka/ |access-date=26 October 2026 |publisher=[[Centre for Free Elections and Democracy|CeSID]] |language=sr}}</ref><ref name="Telegraf 96">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=CESID objavio: Ovo je konačna projekcija raspodele mandata, na osnovu 96 odsto obrađenog uzorka |trans-title=CeSID je objavil: to je končna projekcija razporeditve mandatov, na podlagi 96 odstotkov obdelanega vzorca |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421093-cesid-objavio-ovo-je-konacna-projekcija-raspodele-mandata-na-osnovu-96-odsto-obradjenog-uzorka |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="Tanjug Ipsos 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovu 56 odsto obrađenog uzorka, Studentska lista osvojila 52 odsto glasova |trans-title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovi 56 odstotkov obdelanega vzorca, Študentska lista je osvojila 52 odstotkov glasov |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/292420/ipsoscesid-preliminarni-rezultati-na-osnovu-56-odsto-obradenog-uzorka-studentska-lista-osvojila-52-odsto-glasova/vest |access-date=26 October 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |language=sr}}</ref><ref name="Kurir seats 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/Cesid: Raspodela mandata – Studentska lista 140, a Ujedinjena Srbija 103 |trans-title=IPSOS/CeSID: Razporeditev mandatov – Študentska lista 140, Združena Srbija pa 103 |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/10144533/projekcija-raspodele-mandata-za-narodnu-skupstinu |access-date=26 October 2026 |work=[[Kurir (Srbija)|Kurir]] |language=sr}}</ref> Volilna udeležba je znašala 68,8&nbsp;%, kar je za približno deset odstotnih točk več kot leta 2023. Vučić je poraz priznal že v volilni noči.<ref name="Nova Vučić concedes">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=Vučić: Jasno da smo ove izbore izgubili |trans-title=Vučić: Jasno je, da smo te volitve izgubili |url=https://nova.rs/vesti/politika/vucic-jasno-da-smo-ove-izbore-izgubili |access-date=25 October 2026 |work=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Stranka SNS je prišla na oblast leta 2012 po oblikovanju vlade skupaj s [[Socialistična partija Srbije|Socialistično partijo Srbije]] (SPS). Na [[srbske parlamentarne volitve leta 2023|parlamentarnih volitvah leta 2023]] je stranka SNS ponovno pridobila [[parlamentarna večina|parlamentarno večino]]. Po volitvah so bili zaradi domnevnih [[volilna goljufija|volilnih goljufij]] za kratek čas organizirani [[protesti v Srbiji leta 2023|protesti]]. Maja 2024 je postal predsednik vlade Srbije [[Miloš Vučević]]. Po [[zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024 so se začeli [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2026)|študentski protikorupcijski protesti]], januarja 2025 pa je Vučević napovedal svoj odstop s položaja. Aprila ga je nasledil [[Đuro Macut]]. Leta 2026 je Narodna skupščina sprejela spremembe več volilnih zakonov. Stranka SNS je Vučića imenovala za svojega kandidata za predsednika vlade in vodjo svoje volilne liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«; 27. septembra je odstopil s položaja predsednika države, njegovo mesto pa je začasno prevzela predsednica Narodne skupščine [[Ana Brnabić]]. Študenti so na volitvah nastopili kot Študentska lista, ki jo je vodil [[Ilija Srdanović]] in jo je podprlo več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, od katerih so nekatere v njeno korist umaknile svoje lastne liste. Opozicijske stranke, ki svojih list niso umaknile, vključno s proevropsko koalicijo »Evropska Srbija« in nacionalistično »Avtentično desnico«, so se soočile z obtožbami, da so »[[Opozicija (politika)#Kontrolirana opozicija|lažna opozicija]]«,<ref>{{Cite news |date=27 September 2026 |title=Prava i lažna opozicija u Srbiji: Da li je takva podela uopšte smislena i ko je zagovara? |url=https://www.euronews.rs/srbija/politika/244727/srs-i-spo-o-opoziciji-saveznistvima-i-politickom-jedinstvu/vest |access-date=25 October 2026 |work=Euronews Serbia}}</ref> ki je delovala v korist SNS. Kampanja se je končala z začetkom predvolilnega molka 23. oktobra, [[Srbske predsedniške volitve leta 2026|predsedniške volitve]], ki so bile sprožene z Vučićevim odstopom, pa morajo biti izvedene do 27. decembra 2026. ==Opombe== {{opombe}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Volitve v Srbiji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] 2qbw3o0ewiw7owfyc3x8p6spfrhkra0 6771271 6771269 2026-10-27T21:42:07Z TadejM 738 Albanska koalicija -> Koalicija Albancev 6771271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zakonodajne volitve | country = Srbija | previous_election = [[Srbske parlamentarne volitve leta 2023|2023]] | next_election = ''Naslednje'' | election_date = 25. oktober 2026 | seats_for_election = Vseh 250 sedežev v [[Narodna skupščina (Srbija)|narodni skupščini]] | majority_seats = 126 | opinion_polls = | turnout = 68,95 % ({{increase}} 10,18 [[odstotna točka|ot]]){{efn|Udeležba na poročanih volilnih postajah.}} | reporting = 98.71 | last_update = 27. oktober 2026, 20.10 | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | ongoing = no | party_title = Volilna lista | party1 = [[Študentska lista]] | leader1 = ''nihče''{{efn|Lista nima nosilca; prvi kandidat na seznamu je [[Ilija Srdanović]].}} | percentage1 = 53,50 | seats1 = 141 | last_election1 = new | party2 = [[Združena srbija (koalicija 2026)|AV–ZS]] | leader2 = [[Aleksandar Vučić]]{{efn|[[Miloš Vučević]] vodi [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]], [[Aleksandar Vučić]] pa je kandidat stranke za [[predsednik vlade Srbije|predsednika vlade Srbije]] in nosilec volilne liste.<ref>{{cite news |title=Vučić prvi na listi oko SNS, slede Vučević, Brnabić, Radenović, Raguš... |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/280795/vucic-prvi-na-listi-oko-sns-slede-vucevic-brnabic-radenovic-ragus/vest |access-date=17 September 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |date=13 September 2026 |language=sr}}</ref>}} | percentage2 = 39,64 | seats2 = 103 | last_election2 = 129 | heading3 = Manjšinske liste | party3 = [[Zveza vojvodinskih Madžarov|VMSZ/SVM]] | leader3 = [[Bálint Pásztor]] | percentage3 = 0,81 | seats3 = 2 | last_election3 = 6 | party4 = [[Koalicija Albancev Preševske doline|Koalicija Albancev]] | leader4 = [[Shaip Kamberi]] | percentage4 = 0,64 | seats4 = 2 | last_election4 = 1 | party5 = [[Ljudski (koalicija)|Ljudski]] | leader5 = [[Rasim Ljajić]] | percentage5 = 0,48 | colour5 = {{Party color|Ljudski (coalition)}} | last_election5 = new | seats5 = 1 | party6 = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|SDA Sandžaka]] | leader6 = [[Ahmedin Škrijelj]] | percentage6 = 0,29 | last_election6 = 2 | seats6 = 1 | map = File:2026_Serbian_Election_Map.svg | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] | before_election = [[Đuro Macut]] | before_party = neodvisen | after_election = bo odločeno | after_party = }} 25. oktobra 2026 so v [[Srbija|Srbiji]] potekale predčasne parlamentarne volitve za izvolitev [[poslanec|poslancev]] v [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodno skupščino]]. Volitve so bile prvotno predvidene za december 2027; [[Aleksandar Vučić]], takratni predsednik Srbije, je na predlog vlade 9.&nbsp;septembra&nbsp;2026 razpustil narodno skupščino in razpisal volitve. Na volitvah je zmagala [[Študentska lista]] s predvideno absolutno večino sedežev, s čimer je premagala [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS), ki je bila na oblasti od leta 2012. Po predhodnih rezultatih Republiške volilne komisije (RIK), ko je bilo preštetih 96,9&nbsp;% volilnih mest, je Študentska lista osvojila 53,3&nbsp;% veljavnih glasov, lista »[[Združena Srbija (koalicija 2026)|Aleksandar Vučić – Združena Srbija]]« pod vodstvom SNS pa 39,7&nbsp;%; končna napoved CeSID–Ipsos jima je dodelila 140 oziroma 103 sedežev, volilnega praga pa ni presegla nobena druga lista razen list narodnostnih manjšin.<ref name="Telegraf RIK 8135">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=Novo brojanje RIK-a! Obrađeno 8.135 biračkih mesta: Studentska lista ima 52,65 %, Ujedinjena Srbija 39,22% |trans-title=Novo štetje RIK! Obdelanih 8.135 volišč: Študentska lista ima 52,65 %, Združena Srbija 39,22% |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421320-novo-brojanje-rik-a-obradjeno-8135-birackih-mesta-studentska-lista-ima-5265-ujedinjena-srbija-3922 |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="CeSID final">{{Cite web |date=26 October 2026 |title=Konačna projekcija osvojenih glasova, na osnovu 96% uzorka |trans-title=Končna projekcija osvojenih glasov, na podlagi 96 % vzorca |url=https://www.cesid.rs/izbori2023/konacna-projekcija-osvojenih-glasova-na-osnovu-96-uzorka/ |access-date=26 October 2026 |publisher=[[Centre for Free Elections and Democracy|CeSID]] |language=sr}}</ref><ref name="Telegraf 96">{{Cite news |date=26 October 2026 |title=CESID objavio: Ovo je konačna projekcija raspodele mandata, na osnovu 96 odsto obrađenog uzorka |trans-title=CeSID je objavil: to je končna projekcija razporeditve mandatov, na podlagi 96 odstotkov obdelanega vzorca |url=https://politika.telegraf.rs/izbori-2026/4421093-cesid-objavio-ovo-je-konacna-projekcija-raspodele-mandata-na-osnovu-96-odsto-obradjenog-uzorka |access-date=26 October 2026 |work=[[Telegraf.rs|Telegraf]] |language=sr}}</ref><ref name="Tanjug Ipsos 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovu 56 odsto obrađenog uzorka, Studentska lista osvojila 52 odsto glasova |trans-title=IPSOS/CeSID: Preliminarni rezultati na osnovi 56 odstotkov obdelanega vzorca, Študentska lista je osvojila 52 odstotkov glasov |url=https://www.tanjug.rs/srbija/politika/292420/ipsoscesid-preliminarni-rezultati-na-osnovu-56-odsto-obradenog-uzorka-studentska-lista-osvojila-52-odsto-glasova/vest |access-date=26 October 2026 |work=[[Tačno d.o.o.|Tanjug]] |language=sr}}</ref><ref name="Kurir seats 25 Oct">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=IPSOS/Cesid: Raspodela mandata – Studentska lista 140, a Ujedinjena Srbija 103 |trans-title=IPSOS/CeSID: Razporeditev mandatov – Študentska lista 140, Združena Srbija pa 103 |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/10144533/projekcija-raspodele-mandata-za-narodnu-skupstinu |access-date=26 October 2026 |work=[[Kurir (Srbija)|Kurir]] |language=sr}}</ref> Volilna udeležba je znašala 68,8&nbsp;%, kar je za približno deset odstotnih točk več kot leta 2023. Vučić je poraz priznal že v volilni noči.<ref name="Nova Vučić concedes">{{Cite news |date=25 October 2026 |title=Vučić: Jasno da smo ove izbore izgubili |trans-title=Vučić: Jasno je, da smo te volitve izgubili |url=https://nova.rs/vesti/politika/vucic-jasno-da-smo-ove-izbore-izgubili |access-date=25 October 2026 |work=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Stranka SNS je prišla na oblast leta 2012 po oblikovanju vlade skupaj s [[Socialistična partija Srbije|Socialistično partijo Srbije]] (SPS). Na [[srbske parlamentarne volitve leta 2023|parlamentarnih volitvah leta 2023]] je stranka SNS ponovno pridobila [[parlamentarna večina|parlamentarno večino]]. Po volitvah so bili zaradi domnevnih [[volilna goljufija|volilnih goljufij]] za kratek čas organizirani [[protesti v Srbiji leta 2023|protesti]]. Maja 2024 je postal predsednik vlade Srbije [[Miloš Vučević]]. Po [[zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024 so se začeli [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2026)|študentski protikorupcijski protesti]], januarja 2025 pa je Vučević napovedal svoj odstop s položaja. Aprila ga je nasledil [[Đuro Macut]]. Leta 2026 je Narodna skupščina sprejela spremembe več volilnih zakonov. Stranka SNS je Vučića imenovala za svojega kandidata za predsednika vlade in vodjo svoje volilne liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«; 27. septembra je odstopil s položaja predsednika države, njegovo mesto pa je začasno prevzela predsednica Narodne skupščine [[Ana Brnabić]]. Študenti so na volitvah nastopili kot Študentska lista, ki jo je vodil [[Ilija Srdanović]] in jo je podprlo več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, od katerih so nekatere v njeno korist umaknile svoje lastne liste. Opozicijske stranke, ki svojih list niso umaknile, vključno s proevropsko koalicijo »Evropska Srbija« in nacionalistično »Avtentično desnico«, so se soočile z obtožbami, da so »[[Opozicija (politika)#Kontrolirana opozicija|lažna opozicija]]«,<ref>{{Cite news |date=27 September 2026 |title=Prava i lažna opozicija u Srbiji: Da li je takva podela uopšte smislena i ko je zagovara? |url=https://www.euronews.rs/srbija/politika/244727/srs-i-spo-o-opoziciji-saveznistvima-i-politickom-jedinstvu/vest |access-date=25 October 2026 |work=Euronews Serbia}}</ref> ki je delovala v korist SNS. Kampanja se je končala z začetkom predvolilnega molka 23. oktobra, [[Srbske predsedniške volitve leta 2026|predsedniške volitve]], ki so bile sprožene z Vučićevim odstopom, pa morajo biti izvedene do 27. decembra 2026. ==Opombe== {{opombe}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Volitve v Srbiji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] ly1hlbu9z8zyvummved0600qkzrpn59 Volitve v Srbiji leta 2026 0 610351 6771186 6770892 2026-10-27T19:30:05Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6771186 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6bctyiyrrixx514cykddw8gm924kf01 Parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026 0 610352 6771187 6770893 2026-10-27T19:30:10Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6771187 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6bctyiyrrixx514cykddw8gm924kf01 Pogovor:Srbske parlamentarne volitve leta 2026 1 610362 6771184 6770890 2026-10-27T19:27:09Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Srbske parlamentarne volitve 2026]] na [[Pogovor:Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] prek preusmeritve: slogovno ustreznejše je pred letnico zapisati besedo 'leta' 6770778 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|2026 Serbian parliamentary election}} hg37xagylp1mocws15fa8nnlakoluzx Parlamentarne volitve v Srbiji 2026 0 610371 6771188 6770895 2026-10-27T19:30:15Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6771188 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6bctyiyrrixx514cykddw8gm924kf01 Razprava o astrologiji kajjuanskega obdobja 0 610384 6771342 6770996 2026-10-28T07:43:04Z Romanm 13 preusmeritev na [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] 6771342 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] 903r51y6g8c60achxvu4z9d9khcftim Šitong 0 610387 6771030 6771007 2026-10-27T12:46:42Z Octopus 13285 nadaljevanje 6771030 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:ZHSY100255 史通 唐劉知幾撰 明萬曆五年張之象刻本.pdf|thumb|page=252|Stran iz tiskane izdaje ''Šitonga'' iz obdobja dinastije [[Dinastija Ming|Ming]]]] [[Slika:Shanghai 史通二十卷 version 2.pdf|thumb|page=518|Strani kopije ''Šitonga'' iz Šanghajske knjižnice]] '''''Šitong''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]:史通, pinjin: Shǐtōng, dobesedno: ''Splošno o historiografiji'' ali ''Vse o historiografiji'') je eno prvih del v kitajskem jeziku, ki se ukvarja s teorijami zgodovinopisja in podrobno pregleduje preteklo zgodovinopisje. ''Šitong'' velja prvo celovito delo o zgodovinski kritiki v katerem koli jeziku.<ref>{{cite encyclopedia |title=Shitong |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Shitong |quote=}}</ref> Besedilo je sestavil [[Liu Džidži]] med letoma 708 in 710 v obdobju dinastije [[Dinastija Tang|Tang]]. Knjiga obravnava splošni vzorec pretekle uradne dinastične historiografije: strukture, metode, vrstne rede, zaporedja, napise in komentarje vse do obdobja dinastije [[Dinastija Čin|Čin]]. Šitong je razdeljen na 39 notranjih in 13 zunanjih poglavij. Tri notranja poglavja se izgubila že v času kitajskega zgodovinarja [[Oujang Šju]]ja (1007-1072), druga pa so se ohranila. Notranja poglavja, ki tvorijo glavni del knjige, so vsebovala informacije o vrstah, oblikah, pravilih, postavitvi, zbiranju zgodovinskega gradiva, orisu in načelih zgodovinopisja. Zunanja poglavja opisujejo uradni sistem zgodovinopisja, izvor in razvoj zgodovinopisja ter uspehe in neuspehe preteklih zgodovinarjev. Tiskani izvodi iz dinastije [[Dinastija Song|Song]] niso več na voljo, tiskane izdaje iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] pa so. Najstarejša je izdaja iz leta 1535, ki jo je napisal Lu Šen, najpopolnejša pa je izdaja iz leta 1577, ki jo je napisal Džang Džišjang in jo je leta 1961 izdala založba Džhonghua Šudžu. V primerjavi z drugimi sodobnimi kitajskimi deli ima ''Šitong'' več opaznih inovacij v idejah in vsebini, vključno z:<ref> Nguyễn Thanh Hà (2009). ''Mười nhà sử học nổi tiếng Trung Quốc'' (''Deset pomembnih kitajskih zgodovinarjev''). Nhà xuất bản Văn hóa thông tin, str. 52-53 (v vietnamščini).</ref> * Zavrnil je idejo o neizbežnosti usode in jo spremenil v idejo, da uspehov in neuspehov dinastij ne določa nebeški odlok, temveč njihov značaj in kakovost. * Zavrnil je idejo, da so rezultati edino merilo za ocenjevanje ljudi. * Zavrnil idejo sinocentrizma in kitajskega šovinizma Hanov ter zagovarjal zdrav skepticizem glede ustaljenih konceptov in idej, ki niso bile vedno pravilne ali neizpodbitne. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 8. stoletja]] [[Kategorija:Kitajska književnost]] [[Kategorija:Dinastija Tang]] 0k927le3uy9tmtao2oleresfey7z9qg 6771031 6771030 2026-10-27T12:50:05Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6771031 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:ZHSY100255 史通 唐劉知幾撰 明萬曆五年張之象刻本.pdf|thumb|page=252|Stran iz tiskane izdaje ''Šitonga'' iz obdobja dinastije [[Dinastija Ming|Ming]]]] [[Slika:Shanghai 史通二十卷 version 2.pdf|thumb|page=518|Strani kopije ''Šitonga'' iz Šanghajske knjižnice]] '''''Šitong''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]:史通, pinjin: Shǐtōng, dobesedno: ''Splošno o historiografiji'' ali ''Vse o historiografiji'') je eno prvih del v kitajskem jeziku, ki se ukvarja s teorijami zgodovinopisja in podrobno pregleduje preteklo zgodovinopisje. ''Šitong'' velja prvo celovito delo o zgodovinski kritiki v katerem koli jeziku.<ref>{{cite encyclopedia |title=Shitong |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Shitong |quote=}}</ref> Besedilo je sestavil [[Liu Džidži]] med letoma 708 in 710 v obdobju dinastije [[Dinastija Tang|Tang]]. Knjiga obravnava splošni vzorec pretekle uradne dinastične historiografije: strukture, metode, vrstne rede, zaporedja, napise in komentarje vse do obdobja dinastije [[Dinastija Čin|Čin]]. Šitong je razdeljen na 39 notranjih in 13 zunanjih poglavij. Tri notranja poglavja se izgubila že v času kitajskega zgodovinarja [[Oujang Šju]]ja (1007-1072), druga pa so se ohranila. Notranja poglavja, ki tvorijo glavni del knjige, so vsebovala informacije o vrstah, oblikah, pravilih, postavitvi, zbiranju zgodovinskega gradiva, orisu in načelih zgodovinopisja. Zunanja poglavja opisujejo uradni sistem zgodovinopisja, izvor in razvoj zgodovinopisja ter uspehe in neuspehe preteklih zgodovinarjev. Tiskani izvodi iz dinastije [[Dinastija Song|Song]] niso več na voljo, tiskane izdaje iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] pa so. Najstarejša je izdaja iz leta 1535, ki jo je napisal Lu Šen, najpopolnejša pa je izdaja iz leta 1577, ki jo je napisal Džang Džišjang in jo je leta 1961 izdala založba Džhonghua Šudžu. V primerjavi z drugimi sodobnimi kitajskimi deli ima ''Šitong'' več opaznih inovacij v idejah in vsebini, vključno z:<ref> Nguyễn Thanh Hà (2009). ''Mười nhà sử học nổi tiếng Trung Quốc'' (''Deset pomembnih kitajskih zgodovinarjev''). Nhà xuất bản Văn hóa thông tin, str. 52-53 (v vietnamščini).</ref> * Zavrnil je idejo o neizbežnosti usode in jo spremenil v idejo, da uspehov in neuspehov dinastij ne določa nebeški odlok, temveč njihov značaj in kakovost. * Zavrnil je idejo, da so rezultati edino merilo za ocenjevanje ljudi. * Zavrnil idejo sinocentrizma in kitajskega šovinizma Hanov ter zagovarjal zdrav skepticizem glede ustaljenih konceptov in idej, ki niso bile vedno pravilne ali neizpodbitne. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Tang, Qinfu (2001). ''History of Chinese Historiography''. Taiyuan: Shanxi Education Press. {{ISBN|7-5440-2111-4}}. str.&nbsp;215–217. * Li, Wenli. ''[http://www.cqvip.com/QK/90405X/200605/22895497.html?SUID=EGBNBFDHDNCBCOPIBOLGEMCBCDOIPNFP Liu Zhiji Shitong Tixian De Biandao Sixiang He Biandao Yuanze (The Editing Thought and Principle in Liu Zhiji's Shitong)]''. ''Tangdu Journal''. 2006.5. str.&nbsp;34–36. ISSN 1001-0300. * Qu, Lindong, [https://web.archive.org/web/20070929095809/http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=52400&Query=1 ''Shitong'' ("Generality of Historiography")]. ''Encyclopedia of China'' (1. izdaja). * Xiong, Victor Cunrui (2023) [https://uwapress.uw.edu/book/9780295751061/a-thorough-exploration-in-historiography-ishitongi/] ''A Thorough Exploration in Historiography,'' an annotated translation of ''Shitong'' by Liu Zhiji (University of Washington Press). {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 8. stoletja]] [[Kategorija:Kitajska književnost]] [[Kategorija:Dinastija Tang]] 4h3fmhl2029e0l85xtg2er5vnybz436 Uporabniški pogovor:Svobodnjak Libertas 3 610388 6771022 2026-10-27T12:04:27Z Janezdrilc 3152 /* Avtobiografije */ nov razdelek 6771022 wikitext text/x-wiki == Avtobiografije == Zaradi avtobiografskih vnosov smo vam žal morali izbrisati prispevke. Več: [[Wikipedija:Avtobiografije]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:04, 27. oktober 2026 (CET) 73n934x6jj4hgrglv4cldhikf7596vf 6771051 6771022 2026-10-27T14:05:16Z Svobodnjak Libertas 267873 /* Avtobiografije */ odgovor 6771051 wikitext text/x-wiki == Avtobiografije == Zaradi avtobiografskih vnosov smo vam žal morali izbrisati prispevke. Več: [[Wikipedija:Avtobiografije]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:04, 27. oktober 2026 (CET) :Ali lahko vnesem samo(in kako?): Aljoša Rode Poezija Venec njej, Zemlji , 21 spevov in magistralni spev, in druge Pesmi in dodam platnice z naslovom knjige mojo fotografijo in urednikovo besedo na hrbtni strani - Založba kulturni center Maribor v Zbirki Sprejeto?(Imel sem pomoč , ki se prav tako kot sam, ne spozna, kako vnesti prispevek (kopiral je iz virov kjer so tudi avtobiografski podatki, za katere sam razumem, da jih ne sme biti za živeče avtorje))? Aljoša Rode [[Uporabnik:Svobodnjak Libertas|Svobodnjak Libertas]] ([[Uporabniški pogovor:Svobodnjak Libertas|pogovor]]) 15:05, 27. oktober 2026 (CET) 305v1w88lftizy2tf2kaswvevuzvimi 6771131 6771051 2026-10-27T16:56:30Z Yerpo 8417 /* Avtobiografije */ odg 6771131 wikitext text/x-wiki == Avtobiografije == Zaradi avtobiografskih vnosov smo vam žal morali izbrisati prispevke. Več: [[Wikipedija:Avtobiografije]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:04, 27. oktober 2026 (CET) :Ali lahko vnesem samo(in kako?): Aljoša Rode Poezija Venec njej, Zemlji , 21 spevov in magistralni spev, in druge Pesmi in dodam platnice z naslovom knjige mojo fotografijo in urednikovo besedo na hrbtni strani - Založba kulturni center Maribor v Zbirki Sprejeto?(Imel sem pomoč , ki se prav tako kot sam, ne spozna, kako vnesti prispevek (kopiral je iz virov kjer so tudi avtobiografski podatki, za katere sam razumem, da jih ne sme biti za živeče avtorje))? Aljoša Rode [[Uporabnik:Svobodnjak Libertas|Svobodnjak Libertas]] ([[Uporabniški pogovor:Svobodnjak Libertas|pogovor]]) 15:05, 27. oktober 2026 (CET) ::Navedeno je premalo za biografski članek, urednikove besede in fotografij tretjih avtorjev pa niso uporabne zaradi avtorskopravnih omejitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:56, 27. oktober 2026 (CET) 4odiphb0d4x8wymo4psph7rlli15b5j Paul Parin 0 610389 6771043 2026-10-27T13:26:00Z TamaraK64 267921 nova stran z vsebino: »'''Paul Parin''', švicarski psihoanalitik, pisatelj in etnolog. *20. september 1916, Založe, † 18. maj 2009, Zürich, Švica. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na Polzeli. Njegov oče, Otto Pollack (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila Renée Jacqueline Parin, rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu o...« 6771043 wikitext text/x-wiki '''Paul Parin''', švicarski psihoanalitik, pisatelj in etnolog. *20. september 1916, Založe, † 18. maj 2009, Zürich, Švica. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na Polzeli. Njegov oče, Otto Pollack (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila Renée Jacqueline Parin, rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Imel je tudi sestro Emmo Parin. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati, Renée Jacqueline Baumgarten (kasneje Parin), je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: Dunaja, Gradca, Ljubljane, Zagreba in Trsta. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt Adolf Loos, alpinist Julus Kugy, entomolog Hans Krekich-Strassoldo von Treuland, izumitelj Pfranjo Hamann, oftalmolog Alfred Bielschowsky, pisateljica Alma Karlin idr. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na Univerzo v Zürichu in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v Luganu. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Elisabeth Charlotte Matthèy, imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v Jugoslavijo, kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom Rudolfom Brunom. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z Goldy Matthèy in Fritzem Morgenthalerjem. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. === Raziskovalna potovanja v Afriko === == Viri == Tanja Pilih. Paul PARIN. (1916—2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. Gaestebuch Neukloster. -1 mtiqv5pdf00ckz4796nxtyz3d3k3job 6771070 6771043 2026-10-27T14:28:06Z JoMK 240261 +[[Kategorija:Švicarski pisatelji]]; +[[Kategorija:Švicarski etnologi]]; +[[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6771070 wikitext text/x-wiki '''Paul Parin''', švicarski psihoanalitik, pisatelj in etnolog. *20. september 1916, Založe, † 18. maj 2009, Zürich, Švica. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na Polzeli. Njegov oče, Otto Pollack (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila Renée Jacqueline Parin, rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Imel je tudi sestro Emmo Parin. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati, Renée Jacqueline Baumgarten (kasneje Parin), je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: Dunaja, Gradca, Ljubljane, Zagreba in Trsta. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt Adolf Loos, alpinist Julus Kugy, entomolog Hans Krekich-Strassoldo von Treuland, izumitelj Pfranjo Hamann, oftalmolog Alfred Bielschowsky, pisateljica Alma Karlin idr. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na Univerzo v Zürichu in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v Luganu. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Elisabeth Charlotte Matthèy, imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v Jugoslavijo, kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom Rudolfom Brunom. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z Goldy Matthèy in Fritzem Morgenthalerjem. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. === Raziskovalna potovanja v Afriko === == Viri == Tanja Pilih. Paul PARIN. (1916—2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. Gaestebuch Neukloster. -1 [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] oh9sid0fjjcfluxgjlnlz26u80kc0iy 6771116 6771070 2026-10-27T16:04:53Z JoMK 240261 wikif. 6771116 wikitext text/x-wiki '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Imel je tudi sestro [[Emma Parin|Emmo Parin]]. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julus Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. === Raziskovalna potovanja v Afriko === == Viri == Tanja Pilih. Paul PARIN. (1916—2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. Gaestebuch Neukloster. -1 [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] rlrhiippgzsc77i907oj6y9v8y6rqjo 6771132 6771116 2026-10-27T16:57:38Z Yerpo 8417 wiki 6771132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Imel je tudi sestro [[Emma Parin|Emmo Parin]]. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julus Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Tanja Pilih. Paul PARIN. (1916—2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. * Gaestebuch Neukloster. -1 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] jpgfzav8dqk8tgltdjiwg55qwjqz3ub 6771133 6771132 2026-10-27T16:58:49Z Yerpo 8417 /* Družina in otroštvo */ tn 6771133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Imel je tudi sestro [[Emma Parin|Emmo Parin]]. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Tanja Pilih. Paul PARIN. (1916—2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. * Gaestebuch Neukloster. -1 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] ni61q300vq64s4dezzlhxmkdkiv3z71 6771137 6771133 2026-10-27T17:15:43Z TamaraK64 267921 6771137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Imel je tudi sestro [[Emma Parin|Emmo Parin]]. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z Goldy Parin-Matthèy, Fritzem Morgenthalerjem in Ruth Morgenthaler-Mathis. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje. Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo. Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi Die Weissen denken zuviel (1963) in Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst (1971). Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb. === '''Poznejše življenje''' === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, antisemitizma in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov. Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del. == '''Znanstveno in raziskovalno delo''' == === '''Etnopsihoanaliza''' === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<sup>[1][2]</sup> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. <sup>[3][4]</sup> Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih. === '''Raziskovanje Dogonov''' === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. <sup>[5]</sup> Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala. === '''Raziskovanje Agnijev''' === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<sup>[6]</sup> === '''Psihoanaliza in družbena kritika''' === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo ppozornosti družbenim razmerjem. <sup>[7]</sup> Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose. Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <sup>[8]</sup> <sup>[9]</sup> == '''Literarno ustvarjanje''' == === '''Začetki literarnega ustvarjanja''' === Paul Parin je v širšem literarnem pprostoru postal prepoznavem predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<sup>[10][11]</sup> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njrgovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<sup>[12]</sup> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.'' === '''''Zanesljiva znamenja spreminjanja''''' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripradniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <sup>[13]</sup> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremnile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<sup>[14]</sup> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne ppripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanjeo življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <sup>[15]</sup> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <sup>[16]</sup> === '''''Pripovedi o Afriki''''' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<sup>[17]</sup> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se j epri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<sup>[18]</sup> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporednju dogodkov ali geografskim podrognostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<sup>[19]</sup> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<sup>[20]</sup> === '''''Vojna je in mi gremo tja''''' === Leta 1991 je izšlo delo Es ist Krieg und wir gehen dort. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Joguslavije. <sup>[21][22]</sup> == '''Viri''' == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] 25aap6mdb8fasugrwdkzwqoskd5unap 6771157 6771137 2026-10-27T18:18:13Z TamaraK64 267921 6771157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z Goldy Parin-Matthèy, Fritzem Morgenthalerjem in Ruth Morgenthaler-Mathis. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje. Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo. Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi Die Weissen denken zuviel (1963) in Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst (1971). Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb. === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, antisemitizma in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov. Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del. == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<sup>[1][2]</sup> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. <sup>[3][4]</sup> Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih. === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. <sup>[5]</sup> Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala. === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<sup>[6]</sup> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. <sup>[7]</sup> Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose. Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <sup>[8]</sup> <sup>[9]</sup> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<sup>[10][11]</sup> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<sup>[12]</sup> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.'' === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <sup>[13]</sup> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<sup>[14]</sup> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <sup>[15]</sup> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <sup>[16]</sup> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji. V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja. Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<sup>[19]</sup> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger. === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije. V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem. Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja. === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini. V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno. V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujeo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju. === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavimi je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore. Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezujez izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr. == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja. Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev. O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov. Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom. == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik. Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik inslovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi vv Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. == Izbrana bibliografija == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] naswigp23w6btg2tn3jamj4i8jjtxph 6771158 6771157 2026-10-27T18:23:01Z TamaraK64 267921 /* Nagrade in priznanja */ 6771158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine. Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe. === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki. Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer. Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov. Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del. === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi. Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju. Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko. Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika. === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z Goldy Parin-Matthèy, Fritzem Morgenthalerjem in Ruth Morgenthaler-Mathis. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje. Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo. Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi Die Weissen denken zuviel (1963) in Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst (1971). Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb. === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, antisemitizma in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov. Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del. == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<sup>[1][2]</sup> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. <sup>[3][4]</sup> Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih. === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. <sup>[5]</sup> Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala. === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<sup>[6]</sup> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. <sup>[7]</sup> Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose. Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <sup>[8]</sup> <sup>[9]</sup> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<sup>[10][11]</sup> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<sup>[12]</sup> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.'' === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <sup>[13]</sup> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<sup>[14]</sup> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <sup>[15]</sup> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <sup>[16]</sup> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji. V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja. Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<sup>[19]</sup> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger. === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije. V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem. Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja. === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini. V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno. V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujeo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju. === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavimi je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore. Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezujez izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr. == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja. Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev. O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov. Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom. == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik. Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik inslovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi vv Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja. Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji. Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske. == Izbrana bibliografija == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] kda6p2ef9f7c2wntrgqa0qoadg0c1np 6771178 6771158 2026-10-27T19:12:31Z TamaraK64 267921 6771178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], zdravnik, publicist, [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju etnopsihoanalize. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila graščino Novi Klošter, ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref>{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju Črne gore in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen, ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v Švico in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z Goldy Parin-Matthèy, Fritzem Morgenthalerjem in Ruth Morgenthaler-Mathis. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi Die Weissen denken zuviel (1963) in Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst (1971).<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, antisemitizma in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske.(Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref>{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. <sup>[7]</sup> Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref>{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref>{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<sup>[12]</sup> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.'' === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <sup>[13]</sup> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<sup>[14]</sup> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <sup>[15]</sup> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <sup>[16]</sup> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji. V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja. Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<sup>[19]</sup> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger. === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije. V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem. Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja. === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini. V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno. V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujeo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju. === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavimi je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore. Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezujez izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr. == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja. Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev. O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov. Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom. == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik. Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik inslovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi vv Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja. Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji. Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske. == Izbrana bibliografija == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] 0xbvuah1owa63gpp8xnq6s5g8acfrfr 6771200 6771178 2026-10-27T19:48:35Z TamaraK64 267921 sklici 6771200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], zdravnik, publicist, [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju etnopsihoanalize. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske.(Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref>{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. <sup>[7]</sup> Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref>{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref>{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref>{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref>{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref>{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref>{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref>{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref>{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref>{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref>{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref>{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujeo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref>{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavimi je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref>{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezujez izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4" /> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{Navedi splet |title=dLib.si - Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ |access-date=2026-10-27 |website=dlib.si}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik inslovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi vv Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref>{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] 8x5gaqz8f4n53qt9vl9iiq8a1nr30po 6771218 6771200 2026-10-27T20:20:52Z TamaraK64 267921 sklici 2 6771218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju etnopsihoanalize. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref name=":6" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref name=":1" /><ref name=":8">{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref name=":3" /> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref name=":8" /><ref name=":9">{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref name=":1" /> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref name=":6" /> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref name=":1" /><ref name=":10">{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":11">{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref name=":1" /> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske.(Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref name=":12">{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":3" /> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref name=":11" /><ref name=":1" /> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref name=":10" /><ref name=":1" /> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref name=":3" /> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":1" /> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref name=":3" /> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref name=":5" /> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref name=":5" /> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref name=":5" /> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref name=":5" /> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref name=":3" /> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref name=":9" /> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref name=":9" /> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref name=":3" /> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref name=":3" /><ref name=":8" /> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":8" /> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref name=":8" /> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref name=":3" /> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujeo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref name=":12" /> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavimi je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref name=":3" /> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezujez izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{Navedi splet |title=dLib.si - Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ |access-date=2026-10-27 |website=dlib.si}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik inslovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi vv Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref name=":6" /> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] ia6goy4b9kjky9xz0nf4yo2sb06l5t2 6771221 6771218 2026-10-27T20:24:46Z TamaraK64 267921 m 6771221 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju etnopsihoanalize. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref name=":6" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref name=":1" /><ref name=":8">{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref name=":3" /> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref name=":8" /><ref name=":9">{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref name=":1" /> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref name=":6" /> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref name=":1" /><ref name=":10">{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":11">{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref name=":1" /> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske.(Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref name=":12">{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":3" /> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref name=":11" /><ref name=":1" /> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref name=":10" /><ref name=":1" /> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref name=":3" /> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":1" /> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref name=":3" /> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref name=":5" /> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref name=":5" /> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref name=":5" /> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref name=":5" /> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref name=":3" /> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref name=":9" /> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref name=":9" /> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref name=":3" /> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref name=":3" /><ref name=":8" /> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":8" /> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref name=":8" /> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref name=":3" /> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujejo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref name=":12" /> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavami je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref name=":3" /> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezuje z izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{Navedi splet |title=dLib.si - Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ |access-date=2026-10-27 |website=dlib.si}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik in slovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi v Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref name=":6" /> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] fgz4i345f20b4495m76xkouny91w9wf 6771325 6771221 2026-10-28T07:12:27Z Yerpo 8417 /* Povezave s Slovenijo */ navedek revije namesto repozitorija 6771325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju etnopsihoanalize. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref name=":6" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova mati je z Ottom na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz medicine. Njegova doktorska disertacija z naslovom Abdominaltuberkulose im Kindesalter je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref name=":1" /><ref name=":8">{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo Die Kriegsneurose der Jugoslawen, v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref name=":3" /> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref name=":8" /><ref name=":9">{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz nevrologije in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref name=":1" /> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z [[Goldy Matthèy]] in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Leta 1955 se je poročil z Goldy Mattèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref name=":6" /> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega psihoanalitičnega združenja. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega Malija in pri Agnijih na območju današnje Slonokoščene obale. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji fašizma, nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref name=":1" /><ref name=":10">{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":11">{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref name=":1" /> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske.(Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika, ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref name=":12">{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":3" /> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref name=":11" /><ref name=":1" /> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref name=":10" /><ref name=":1" /> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref name=":3" /> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":1" /> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref name=":3" /> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref name=":5" /> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref name=":5" /> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref name=":5" /> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref name=":5" /> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref name=":3" /> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref name=":9" /> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref name=":9" /> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref name=":3" /> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref name=":3" /><ref name=":8" /> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":8" /> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref name=":8" /> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref name=":3" /> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujejo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref name=":12" /> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavami je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref name=":3" /> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezuje z izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{cite journal |last=Čeplak |first=Ralf |title=Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |journal=Etnolog. Nova vrsta |volume=3 |issue=1 |pages=219–225 |cobiss=48653824}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ|tip=kratko}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik in slovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi v Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref name=":6" /> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] o7rst4qc0z0is0uo5u4399f935y2n6l 6771347 6771325 2026-10-28T07:50:54Z TamaraK64 267921 m 6771347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju [[Etnopsihoanaliza|etnopsihoanalize]]. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref name=":6" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova družina je na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz [[Medicina|medicine]]. Njegova doktorska disertacija z naslovom ''Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref name=":1" /><ref name=":8">{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'', v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref name=":3" /> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref name=":8" /><ref name=":9">{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1052 se je v Zürichu izpopolnjevati iz [[Nevrologija|nevrologije]] in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref name=":1" /> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z Goldy Matthèy in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Leta 1955 se je poročil z Goldy Matthèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na araziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref name=":6" /> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik [[Švicarsko psihoanalitično združenje|Švicarskega psihoanalitičnega združenja]]. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega [[Mali|Malija]] in pri Agnijih na območju današnje [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji [[Fašizem|fašizma]], nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref name=":1" /><ref name=":10">{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":11">{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref name=":1" /> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. ''Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'', ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref name=":12">{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":3" /> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref name=":11" /><ref name=":1" /> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, [[nacionalizem]], [[antisemitizem]] in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref name=":10" /><ref name=":1" /> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref name=":3" /> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":1" /> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref name=":3" /> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref name=":5" /> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref name=":5" /> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref name=":5" /> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref name=":5" /> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref name=":3" /> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref name=":9" /> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref name=":9" /> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref name=":3" /> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref name=":3" /><ref name=":8" /> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":8" /> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref name=":8" /> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref name=":3" /> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujejo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref name=":12" /> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavami je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref name=":3" /> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezuje z izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{cite journal |last=Čeplak |first=Ralf |title=Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |journal=Etnolog. Nova vrsta |volume=3 |issue=1 |pages=219–225 |cobiss=48653824}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ|tip=kratko}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik in slovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi v Mariboru, leta 2024 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref name=":6" /> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] qdrqd004u0nefh5gic7hefqcw9f8zzh 6771352 6771347 2026-10-28T08:12:32Z TamaraK64 267921 M 6771352 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju [[Etnopsihoanaliza|etnopsihoanalize]]. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref name=":6" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova družina je na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz [[Medicina|medicine]]. Njegova doktorska disertacija z naslovom ''Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref name=":1" /><ref name=":8">{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'', v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref name=":3" /> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref name=":8" /><ref name=":9">{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1952 se je v Zürichu izpopolnjevati iz [[Nevrologija|nevrologije]] in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref name=":1" /> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z Goldy Matthèy in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Leta 1955 se je poročil z Goldy Matthèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na raziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref name=":6" /> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik [[Švicarsko psihoanalitično združenje|Švicarskega psihoanalitičnega združenja]]. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega [[Mali|Malija]] in pri Agnijih na območju današnje [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji [[Fašizem|fašizma]], nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri poučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref name=":1" /><ref name=":10">{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":11">{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref name=":1" /> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. ''Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'', ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dongov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref name=":12">{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":3" /> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref name=":11" /><ref name=":1" /> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, [[nacionalizem]], [[antisemitizem]] in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref name=":10" /><ref name=":1" /> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref name=":3" /> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":1" /> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref name=":3" /> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosednje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref name=":5" /> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref name=":5" /> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref name=":5" /> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref name=":5" /> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref name=":3" /> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref name=":9" /> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref name=":9" /> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref name=":3" /> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref name=":3" /><ref name=":8" /> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporrniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":8" /> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na ššvicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref name=":8" /> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno it pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref name=":3" /> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujejo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref name=":12" /> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavami je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref name=":3" /> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezuje z izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{cite journal |last=Čeplak |first=Ralf |title=Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |journal=Etnolog. Nova vrsta |volume=3 |issue=1 |pages=219–225 |cobiss=48653824}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ|tip=kratko}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik in slovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi v Mariboru, leta 2004 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref name=":6" /> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] bjqyu7qnx3uaf6w1rsk4y2b6cnu4ojy 6771358 6771352 2026-10-28T08:21:54Z TamaraK64 267921 M 6771358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]]. Pomembno je prispeval k razvoju [[Etnopsihoanaliza|etnopsihoanalize]]. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}</ref> == Življenje == === Družina in otroštvo === Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.<ref name=":6" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref> Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> Njegova družina je na posestvi Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904—1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji - gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa - podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> === Šolanje === Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz [[Medicina|medicine]]. Njegova doktorska disertacija z naslovom ''Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}</ref> === Delovanje med drugo svetovno vojno === Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.<ref name=":1" /><ref name=":8">{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}</ref> Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'', v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.<ref name=":3" /> Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.<ref name=":8" /><ref name=":9">{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Psihoanalitično izobraževanje === Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1952 se je v Zürichu izpopolnjeval iz [[Nevrologija|nevrologije]] in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.<ref name=":1" /> Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z Goldy Matthèy in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Leta 1955 se je poročil z Goldy Matthèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na raziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.<ref name=":6" /> Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik [[Švicarsko psihoanalitično združenje|Švicarskega psihoanalitičnega združenja]]. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> === Raziskovalno potovanje v Afriko === Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971). Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega [[Mali|Malija]] in pri Agnijih na območju današnje [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref> === Poznejše življenje === Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji [[Fašizem|fašizma]], nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri proučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.<ref name=":1" /><ref name=":10">{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title="Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen" |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}</ref> Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Znanstveno in raziskovalno delo == === Etnopsihoanaliza === Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.<ref name=":6" /><ref name=":1" /> Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971). Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":11">{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}</ref> === Raziskovanje Dogonov === Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)<ref name=":1" /> Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963) Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.<ref>{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> === Raziskovanje Agnijev === Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. ''Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'', ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971) Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dogonov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.<ref name=":12">{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":3" /> === Psihoanaliza in družbena kritika === Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.<ref name=":11" /><ref name=":1" /> (Parin in Grosz, 1979) Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, [[nacionalizem]], [[antisemitizem]] in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. <ref name=":10" /><ref name=":1" /> == Literarno ustvarjanje == === Začetki literarnega ustvarjanja === Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.<ref>{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}</ref><ref name=":3" /> Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref><ref name=":1" /> Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''<ref name=":3" /> === ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' === Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosedje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. <ref name=":5" /> Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.<ref name=":5" /> Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. <ref name=":5" /> Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. <ref name=":5" /> === ''Pripovedi o Afriki'' === Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.<ref name=":3" /> V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.<ref name=":9" /> Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.<ref name=":9" /> Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.<ref name=":3" /> === ''Vojna je in mi gremo tja'' === Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.<ref name=":3" /><ref name=":8" /> V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":8" /> Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na švicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.<ref name=":8" /> === ''Karakul'' === Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno iz pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.<ref name=":3" /> V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujejo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.<ref name=":12" /> === Poznejša pripovedna dela === Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavami je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.<ref name=":3" /> Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezuje z izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.<ref>{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}</ref> == Povezave s Slovenijo == Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.<ref name=":2" /> Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.<ref>{{cite journal |last=Čeplak |first=Ralf |title=Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |journal=Etnolog. Nova vrsta |volume=3 |issue=1 |pages=219–225 |cobiss=48653824}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ|tip=kratko}}</ref> Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.<ref name=":3" /> == Nagrade in priznanja == Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.<ref name=":1" /> Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik in slovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi v Mariboru, leta 2004 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> == Zapuščina == Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.<ref name=":1" /> Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.<ref name=":3" /> Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.<ref name=":6" /> Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Izbrana bibliografija<ref name=":3" /> == === Znanstvena in strokovna dela === * ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija. * ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava. * ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy. * ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978). === Literarna dela === * ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980). * ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985). * ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''. * ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990). * ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991). * ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993). * ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995). * ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod. * ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001). * ''Das Katzenkonzil'' (2002). * ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003). * ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). == Viri == '''Graf-Nold, Angela (2021).''' »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. <nowiki>https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/</nowiki> '''Reichmayr, Michael (2016).''' »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. <nowiki>https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september</nowiki> '''Pilih, Tanja (2019).''' »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. <nowiki>https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. <nowiki>https://paul-parin.info/archiv/texte/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019).''' ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/</nowiki> '''Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy.''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. <nowiki>https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/</nowiki> '''Čeplak, Ralf (1993).''' »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. <nowiki>https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ</nowiki> '''Bürgisser, Thomas (2020).''' »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. <nowiki>https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2019).''' ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag (2020).''' ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&menu=buecher</nowiki> '''Mandelbaum Verlag.''' ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/</nowiki> '''Kaufhold, Roland (2016).''' »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. <nowiki>https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/</nowiki> '''Munzinger Archiv.''' »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. <nowiki>https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838</nowiki> '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963).''' ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich. '''Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971).''' ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf</nowiki> '''Parin, Paul (1978).''' ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. <nowiki>https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773</nowiki> '''Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979).''' »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parin, Paul}} [[Kategorija:Švicarski pisatelji]] [[Kategorija:Švicarski etnologi]] [[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]] 6u8iejv2qyi70g54uxrayi7i0gyl0d1 Džaodzong (dinastija Tang) 0 610390 6771054 2026-10-27T14:11:52Z Octopus 13285 vladar 6771054 wikitext text/x-wiki {{Short description|Emperor of Tang China from 888 to 904}} {{Infobox royalty | image = Zhaozong.jpg | name = Emperor Zhaozong of Tang <br/> {{nobold|{{zhi|唐昭宗}}}} | succession = [[Emperor of the Tang dynasty]] | reign = April 20, 888<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ257">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷257|vol. 257]].</ref> – December 1, 900<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷262|vol. 262]].</ref> | reign2 = January 24, 901<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262"/> – September 22, 904 | predecessor = [[Emperor Xizong of Tang|Emperor Xizong]] | successor = [[Emperor Ai of Tang|Emperor Ai]] | birth_name = Li Jie | birth_date = March 31, 867<ref name="AS">[[Academia Sinica]] [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="BT20-1">''[[Old Book of Tang]]'', [[:zh:s:舊唐書/卷20上|vol. 20, part 1]].</ref> | death_date = September 22, 904 (aged 37)<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ265">''[[Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].</ref> | burial_place = He Mausoleum ({{zhi|和陵}}) | family_name = [[Li (李)|Lǐ]] ({{lang|zh|李}}) | clan_name = | given_name = Originally Jíe ({{lang|zh|傑}}),<br/>later Mǐn ({{lang|zh|敏}}) (changed 888)<br/>later Yè ({{lang|zh|曄}}, changed 889) | house = [[House of Li|Li]] | dynasty = [[Tang dynasty|Tang]] | era_dates = Lóngjì ({{zhi|龍紀}}) 889<br/>Dàshùn ({{zhi|大順}}) 890–891<br/>Jǐngfú ({{zhi|景福}}) 892–893<br/>Qíanníng ({{zhi|乾寧}}) 894–898<br/>Guānghùa ({{zhi|光化}}) 898–901<br/>Tiānfù ({{zhi|天復}}) 901–904<br/>Tiānyòu ({{zhi|天佑}}) 904 | era_name = | temple_name = Zhāozōng ({{zhi|昭宗}}) (commonly known)<br/>Xiāngzōng ({{zhi|襄宗}}) (used from 905 to ~923) | posthumous_name = Emperor Shèngmù Jǐngwén Xìao<br/>({{zhi|聖穆景文孝皇帝}}) (commonly known)<br/>Emperor Gōnglíng Zhuāngmǐn Xiào<br/>({{lang|zh-Hant|恭靈莊閔孝皇帝}}) (used from 905 to ~923) | father = [[Emperor Yizong of Tang|Emperor Yizong]] | mother = Empress Gongxian | spouse = [[Empress He (Tang dynasty)|Empress Xuanmu]] (m. –904) | spouse_type = Consorts | issue = }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Džaodzong'''' | c = {{linktext|唐}}{{linktext|昭}}{{linktext|宗}} | p = Táng Zhāozōng | w = T'ang Chao-tsung | l = "Očitni prednik dinastije Tang" | altname = Li Džje | c2 = {{linktext|李}}{{linktext|傑}} | p2 = Lǐ Jíe | w2 = Li Chieh | altname3 = Li Min | c3 = {{linktext|李}}{{linktext|敏}} | p3 = Lǐ Mǐn | w3 = Li Min | altname4 = Li Je | c4 = {{linktext|李}}{{linktext|曄}} | p4 = Lǐ Yè | w4 = Li Yeh }} 02pcuwyk6pdn68nhxu0pxk94ip22qeh 6771078 6771054 2026-10-27T14:41:09Z Octopus 13285 urejanje 6771078 wikitext text/x-wiki {{Short description|Emperor of Tang China from 888 to 904}} {{Infopolje Vladar | image = Zhaozong.jpg | name = Džaodzong <br/> {{nobold|{{zhi|唐昭宗}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 20 april 888<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ257">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 257.</ref> – 1. december 900<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 262.</ref> | reign2 = 24. januar 901<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262"/> – 2. september 904 | predecessor = [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] | successor = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | birth_name = Li Džje | birth_date = [[31. marec]] [[867]]<ref name="AS">Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="BT20-1">''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20, 1.</ref> | death_date = [[22. september]] [[904]] (star 37 let)<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ265">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 265.</ref> | burial_place = Mavzolej He (和陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = prvotno Džje, od leta 888 Min, od leta 889 Je | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Longdži ({{zhi|龍紀}}) 889<br/>Dašun ({{zhi|大順}}) 890–891<br/>Džingfu ({{zhi|景福}}) 892–893<br/>Čjanning ({{zhi|乾寧}}) 894–898<br/>Guanghua ({{zhi|光化}}) 898–901<br/>Tjanfu ({{zhi|天復}}) 901–904<br/>Tjanjov ({{zhi|天佑}}) 904 | era_name = | temple_name = Džaodzong ({{zhi|昭宗}}) (najbolj znano)<br/>Šjangdzong ({{zhi|襄宗}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | posthumous_name = Cesar Šengmu Džingven Šjao<br/>({{zhi|聖穆景文孝皇帝}}) (najbolj znano)<br/>Cesar Gongling Džuangmin Šjao<br/>({{lang|zh-Hant|恭靈莊閔孝皇帝}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Gongšjan | spouse = cesarica Šuanmu | spouse_type = Soproga | issue = }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Džaodzong'''' | c = {{linktext|唐}}{{linktext|昭}}{{linktext|宗}} | p = Táng Zhāozōng | w = T'ang Chao-tsung | l = "Očitni prednik dinastije Tang" | altname = Li Džje | c2 = {{linktext|李}}{{linktext|傑}} | p2 = Lǐ Jíe | w2 = Li Chieh | altname3 = Li Min | c3 = {{linktext|李}}{{linktext|敏}} | p3 = Lǐ Mǐn | w3 = Li Min | altname4 = Li Je | c4 = {{linktext|李}}{{linktext|曄}} | p4 = Lǐ Yè | w4 = Li Yeh }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 867]] [[Kategorija:Umrli leta 904]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] r8o1jew28p69io04vpp54pks4i4h34e 6771189 6771078 2026-10-27T19:30:26Z Octopus 13285 biografija 6771189 wikitext text/x-wiki {{Short description|Emperor of Tang China from 888 to 904}} {{Infopolje Vladar | image = Zhaozong.jpg | name = Džaodzong <br/> {{nobold|{{zhi|唐昭宗}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 20 april 888<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ257">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 257.</ref> – 1. december 900<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 262.</ref> | reign2 = 24. januar 901<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262"/> – 2. september 904 | predecessor = [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] | successor = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | birth_name = Li Džje | birth_date = [[31. marec]] [[867]]<ref name="AS">Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="BT20-1">''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20, 1.</ref> | death_date = [[22. september]] [[904]] (star 37 let)<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ265">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 265.</ref> | burial_place = Mavzolej He (和陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = prvotno Džje, od leta 888 Min, od leta 889 Je | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Longdži ({{zhi|龍紀}}) 889<br/>Dašun ({{zhi|大順}}) 890–891<br/>Džingfu ({{zhi|景福}}) 892–893<br/>Čjanning ({{zhi|乾寧}}) 894–898<br/>Guanghua ({{zhi|光化}}) 898–901<br/>Tjanfu ({{zhi|天復}}) 901–904<br/>Tjanjov ({{zhi|天佑}}) 904 | era_name = | temple_name = Džaodzong ({{zhi|昭宗}}) (najbolj znano)<br/>Šjangdzong ({{zhi|襄宗}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | posthumous_name = Cesar Šengmu Džingven Šjao<br/>({{zhi|聖穆景文孝皇帝}}) (najbolj znano)<br/>Cesar Gongling Džuangmin Šjao<br/>({{lang|zh-Hant|恭靈莊閔孝皇帝}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Gongšjan | spouse = cesarica Šuanmu | spouse_type = Soproga | issue = }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Džaodzong'''' | c = {{linktext|唐}}{{linktext|昭}}{{linktext|宗}} | p = Táng Zhāozōng | w = T'ang Chao-tsung | l = "Očitni prednik dinastije Tang" | altname = Li Džje | c2 = {{linktext|李}}{{linktext|傑}} | p2 = Lǐ Jíe | w2 = Li Chieh | altname3 = Li Min | c3 = {{linktext|李}}{{linktext|敏}} | p3 = Lǐ Mǐn | w3 = Li Min | altname4 = Li Je | c4 = {{linktext|李}}{{linktext|曄}} | p4 = Lǐ Yè | w4 = Li Yeh }} '''Džaodzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐昭宗, [[pinjin]]: Táng Zhāozōng), z rojstnim imenom '''Li Je''' (李晔, Li Je), je bil cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[31. marec]] [[867]], † [[22. september]] [[904]]. ==Biografija== Rojen je bil kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Gongšjan. Ob rojstvu je dobil ime Li Je. Leta 872 je postal princ okrožja Šov. Med Med [[Huang Čaov upor|Huang Čaovim uporom]] leta 878–882 je z dvorom pobegnil iz [[Čangan]]a. Cezar Šidzong je nato Li Jeja razglasil za prestolonaslednika. Po Šidzongovi smrti leta 888 si je ime Li Je spremenil v Li Ming in zavladal kot cesar Džaodzong. Nekaj časa po prevzemu oblasti si je ime ponovno spremenil v Li Je. Njegov glavni cilj v vlogi cesarja je bil zmanjšati vpliv vojaških guvernerjev [[džjeduši]]jev. V ta namen je leta 888 sprožil vojaški pohod proti klanu Čen, hkrati pa se je odločil znebiti Li Guojuna, vodje plemena [[Šatuoji|Šatuojev]], ki je prejšnjemu cesarju pomagal priti ponovno na oblast. Pohod proti njemu je trajal od leta 890 do 891 in bil neuspešen. Džendzongu ni uspelo premagati niti najvplivnejših džjedušijev. Spopadi z njimi so se nadaljevali do leta 895. Po letu 896 je izgubil oblast nad večino cesarstva. Džjedušiji so uporabljali njegovo ime za krinko in se vojskovali med seboj, vendar so pomagali cesarju pri zatiranju številnih uporov članov klana Li. Nazadnje se je cesarjeva oblast skrčila na osrednji del države. V centralni vladi so prevladovali evnuhi, vojska pa je razpadla. Cesarju je leta 903 uspelo hudo poraziti frakcijo evnuhov, potem pa je vplivni uradnik Džu Ven organiziral zaroto proti Džaodzongu, ki je privedla do cesarjevega atentata 22. septembra 904. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 867]] [[Kategorija:Umrli leta 904]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] hj085k7o0hpzr6woqod7o8z54foa3fs 6771195 6771189 2026-10-27T19:39:51Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6771195 wikitext text/x-wiki {{Short description|Emperor of Tang China from 888 to 904}} {{Infopolje Vladar | image = Zhaozong.jpg | name = Džaodzong <br/> {{nobold|{{zhi|唐昭宗}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 20 april 888<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ257">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 257.</ref> – 1. december 900<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 262.</ref> | reign2 = 24. januar 901<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262"/> – 2. september 904 | predecessor = [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] | successor = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | birth_name = Li Džje | birth_date = [[31. marec]] [[867]]<ref name="AS">Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="BT20-1">''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20, 1.</ref> | death_date = [[22. september]] [[904]] (star 37 let)<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ265">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 265.</ref> | burial_place = Mavzolej He (和陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = prvotno Džje, od leta 888 Min, od leta 889 Je | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Longdži ({{zhi|龍紀}}) 889<br/>Dašun ({{zhi|大順}}) 890–891<br/>Džingfu ({{zhi|景福}}) 892–893<br/>Čjanning ({{zhi|乾寧}}) 894–898<br/>Guanghua ({{zhi|光化}}) 898–901<br/>Tjanfu ({{zhi|天復}}) 901–904<br/>Tjanjov ({{zhi|天佑}}) 904 | era_name = | temple_name = Džaodzong ({{zhi|昭宗}}) (najbolj znano)<br/>Šjangdzong ({{zhi|襄宗}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | posthumous_name = Cesar Šengmu Džingven Šjao<br/>({{zhi|聖穆景文孝皇帝}}) (najbolj znano)<br/>Cesar Gongling Džuangmin Šjao<br/>({{lang|zh-Hant|恭靈莊閔孝皇帝}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Gongšjan | spouse = cesarica Šuanmu | spouse_type = Soproga | issue = }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Džaodzong'''' | c = {{linktext|唐}}{{linktext|昭}}{{linktext|宗}} | p = Táng Zhāozōng | w = T'ang Chao-tsung | l = "Očitni prednik dinastije Tang" | altname = Li Džje | c2 = {{linktext|李}}{{linktext|傑}} | p2 = Lǐ Jíe | w2 = Li Chieh | altname3 = Li Min | c3 = {{linktext|李}}{{linktext|敏}} | p3 = Lǐ Mǐn | w3 = Li Min | altname4 = Li Je | c4 = {{linktext|李}}{{linktext|曄}} | p4 = Lǐ Yè | w4 = Li Yeh }} '''Džaodzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐昭宗, [[pinjin]]: Táng Zhāozōng), z rojstnim imenom '''Li Je''' (李晔, Li Je), je bil cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[31. marec]] [[867]], † [[22. september]] [[904]]. ==Biografija== Rojen je bil kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Gongšjan. Ob rojstvu je dobil ime Li Je. Leta 872 je postal princ okrožja Šov. Med Med [[Huang Čaov upor|Huang Čaovim uporom]] leta 878–882 je z dvorom pobegnil iz [[Čangan]]a. Cezar Šidzong je nato Li Jeja razglasil za prestolonaslednika. Po Šidzongovi smrti leta 888 si je ime Li Je spremenil v Li Ming in zavladal kot cesar Džaodzong. Nekaj časa po prevzemu oblasti si je ime ponovno spremenil v Li Je. Njegov glavni cilj v vlogi cesarja je bil zmanjšati vpliv vojaških guvernerjev [[džjeduši]]jev. V ta namen je leta 888 sprožil vojaški pohod proti klanu Čen, hkrati pa se je odločil znebiti Li Guojuna, vodje plemena [[Šatuoji|Šatuojev]], ki je prejšnjemu cesarju pomagal priti ponovno na oblast. Pohod proti njemu je trajal od leta 890 do 891 in bil neuspešen. Džendzongu ni uspelo premagati niti najvplivnejših džjedušijev. Spopadi z njimi so se nadaljevali do leta 895. Po letu 896 je izgubil oblast nad večino cesarstva. Džjedušiji so uporabljali njegovo ime za krinko in se vojskovali med seboj, vendar so pomagali cesarju pri zatiranju številnih uporov članov klana Li. Nazadnje se je cesarjeva oblast skrčila na osrednji del države. V centralni vladi so prevladovali evnuhi, vojska pa je razpadla. Cesarju je leta 903 uspelo hudo poraziti frakcijo evnuhov, potem pa je vplivni uradnik Džu Ven organiziral zaroto proti Džaodzongu, ki je privedla do cesarjevega atentata 22. septembra 904. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. ''«Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века)''. Научный диалог. 2020. № 11. str. 436—447. doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. * Pletcher K. ''History of China''. Britannica Educational Publishing, éd. The Rosen Publishing Group, 2010. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 867]] [[Kategorija:Umrli leta 904]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 2p52u93etbz4rthkjc5uk3eyvwtfbi4 6771201 6771195 2026-10-27T19:48:52Z Octopus 13285 /* Viri */ reg 6771201 wikitext text/x-wiki {{Short description|Emperor of Tang China from 888 to 904}} {{Infopolje Vladar | image = Zhaozong.jpg | name = Džaodzong <br/> {{nobold|{{zhi|唐昭宗}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 20 april 888<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ257">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 257.</ref> – 1. december 900<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 262.</ref> | reign2 = 24. januar 901<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262"/> – 2. september 904 | predecessor = [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] | successor = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | birth_name = Li Džje | birth_date = [[31. marec]] [[867]]<ref name="AS">Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="BT20-1">''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20, 1.</ref> | death_date = [[22. september]] [[904]] (star 37 let)<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ265">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 265.</ref> | burial_place = Mavzolej He (和陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = prvotno Džje, od leta 888 Min, od leta 889 Je | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Longdži ({{zhi|龍紀}}) 889<br/>Dašun ({{zhi|大順}}) 890–891<br/>Džingfu ({{zhi|景福}}) 892–893<br/>Čjanning ({{zhi|乾寧}}) 894–898<br/>Guanghua ({{zhi|光化}}) 898–901<br/>Tjanfu ({{zhi|天復}}) 901–904<br/>Tjanjov ({{zhi|天佑}}) 904 | era_name = | temple_name = Džaodzong ({{zhi|昭宗}}) (najbolj znano)<br/>Šjangdzong ({{zhi|襄宗}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | posthumous_name = Cesar Šengmu Džingven Šjao<br/>({{zhi|聖穆景文孝皇帝}}) (najbolj znano)<br/>Cesar Gongling Džuangmin Šjao<br/>({{lang|zh-Hant|恭靈莊閔孝皇帝}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Gongšjan | spouse = cesarica Šuanmu | spouse_type = Soproga | issue = }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Džaodzong'''' | c = {{linktext|唐}}{{linktext|昭}}{{linktext|宗}} | p = Táng Zhāozōng | w = T'ang Chao-tsung | l = "Očitni prednik dinastije Tang" | altname = Li Džje | c2 = {{linktext|李}}{{linktext|傑}} | p2 = Lǐ Jíe | w2 = Li Chieh | altname3 = Li Min | c3 = {{linktext|李}}{{linktext|敏}} | p3 = Lǐ Mǐn | w3 = Li Min | altname4 = Li Je | c4 = {{linktext|李}}{{linktext|曄}} | p4 = Lǐ Yè | w4 = Li Yeh }} '''Džaodzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐昭宗, [[pinjin]]: Táng Zhāozōng), z rojstnim imenom '''Li Je''' (李晔, Li Je), je bil cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[31. marec]] [[867]], † [[22. september]] [[904]]. ==Biografija== Rojen je bil kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Gongšjan. Ob rojstvu je dobil ime Li Je. Leta 872 je postal princ okrožja Šov. Med Med [[Huang Čaov upor|Huang Čaovim uporom]] leta 878–882 je z dvorom pobegnil iz [[Čangan]]a. Cezar Šidzong je nato Li Jeja razglasil za prestolonaslednika. Po Šidzongovi smrti leta 888 si je ime Li Je spremenil v Li Ming in zavladal kot cesar Džaodzong. Nekaj časa po prevzemu oblasti si je ime ponovno spremenil v Li Je. Njegov glavni cilj v vlogi cesarja je bil zmanjšati vpliv vojaških guvernerjev [[džjeduši]]jev. V ta namen je leta 888 sprožil vojaški pohod proti klanu Čen, hkrati pa se je odločil znebiti Li Guojuna, vodje plemena [[Šatuoji|Šatuojev]], ki je prejšnjemu cesarju pomagal priti ponovno na oblast. Pohod proti njemu je trajal od leta 890 do 891 in bil neuspešen. Džendzongu ni uspelo premagati niti najvplivnejših džjedušijev. Spopadi z njimi so se nadaljevali do leta 895. Po letu 896 je izgubil oblast nad večino cesarstva. Džjedušiji so uporabljali njegovo ime za krinko in se vojskovali med seboj, vendar so pomagali cesarju pri zatiranju številnih uporov članov klana Li. Nazadnje se je cesarjeva oblast skrčila na osrednji del države. V centralni vladi so prevladovali evnuhi, vojska pa je razpadla. Cesarju je leta 903 uspelo hudo poraziti frakcijo evnuhov, potem pa je vplivni uradnik Džu Ven organiziral zaroto proti Džaodzongu, ki je privedla do cesarjevega atentata 22. septembra 904. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. ''«Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века)''. Научный диалог. 2020. № 11. str. 436—447. doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. * Pletcher K. ''History of China''. Britannica Educational Publishing, éd. The Rosen Publishing Group, 2010. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]|31. marec|867|22. september|904|name=Daodzong}} {{s-reg}} |- {{s-bef|rows=2|before=[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]]}} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=888–900}} {{s-aft|rows=3|after=Li Ju}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kirajske <br>(večine regij) |years=888–900}} |- {{s-bef|before=Čin Dzongčuan}} {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br>([[Henan]])|years=888–900}} |- {{s-bef|before=Li ju}} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=901–904}} {{s-aft|after=[[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 867]] [[Kategorija:Umrli leta 904]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] p1weln19df02hz3wj9gjuto6s0zxstf 6771356 6771201 2026-10-28T08:18:01Z Romanm 13 /* Biografija */ [[Šidzong (dinastija Tang)]] 6771356 wikitext text/x-wiki {{Short description|Emperor of Tang China from 888 to 904}} {{Infopolje Vladar | image = Zhaozong.jpg | name = Džaodzong <br/> {{nobold|{{zhi|唐昭宗}}}} | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 20 april 888<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ257">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 257.</ref> – 1. december 900<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 262.</ref> | reign2 = 24. januar 901<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ262"/> – 2. september 904 | predecessor = [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] | successor = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | birth_name = Li Džje | birth_date = [[31. marec]] [[867]]<ref name="AS">Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="BT20-1">''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20, 1.</ref> | death_date = [[22. september]] [[904]] (star 37 let)<ref name="AS"/><ref name="ZZTJ265">''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 265.</ref> | burial_place = Mavzolej He (和陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = prvotno Džje, od leta 888 Min, od leta 889 Je | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Longdži ({{zhi|龍紀}}) 889<br/>Dašun ({{zhi|大順}}) 890–891<br/>Džingfu ({{zhi|景福}}) 892–893<br/>Čjanning ({{zhi|乾寧}}) 894–898<br/>Guanghua ({{zhi|光化}}) 898–901<br/>Tjanfu ({{zhi|天復}}) 901–904<br/>Tjanjov ({{zhi|天佑}}) 904 | era_name = | temple_name = Džaodzong ({{zhi|昭宗}}) (najbolj znano)<br/>Šjangdzong ({{zhi|襄宗}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | posthumous_name = Cesar Šengmu Džingven Šjao<br/>({{zhi|聖穆景文孝皇帝}}) (najbolj znano)<br/>Cesar Gongling Džuangmin Šjao<br/>({{lang|zh-Hant|恭靈莊閔孝皇帝}}) (v rabi od leta 905 do približno 923) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Gongšjan | spouse = cesarica Šuanmu | spouse_type = Soproga | issue = }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Džaodzong'''' | c = {{linktext|唐}}{{linktext|昭}}{{linktext|宗}} | p = Táng Zhāozōng | w = T'ang Chao-tsung | l = "Očitni prednik dinastije Tang" | altname = Li Džje | c2 = {{linktext|李}}{{linktext|傑}} | p2 = Lǐ Jíe | w2 = Li Chieh | altname3 = Li Min | c3 = {{linktext|李}}{{linktext|敏}} | p3 = Lǐ Mǐn | w3 = Li Min | altname4 = Li Je | c4 = {{linktext|李}}{{linktext|曄}} | p4 = Lǐ Yè | w4 = Li Yeh }} '''Džaodzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐昭宗, [[pinjin]]: Táng Zhāozōng), z rojstnim imenom '''Li Je''' (李晔, Li Je), je bil cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[31. marec]] [[867]], † [[22. september]] [[904]]. ==Biografija== Rojen je bil kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Gongšjan. Ob rojstvu je dobil ime Li Je. Leta 872 je postal princ okrožja Šov. Med Med [[Huang Čaov upor|Huang Čaovim uporom]] leta 878–882 je z dvorom pobegnil iz [[Čangan]]a. [[Šidzong (dinastija Tang)|Cesar Šidzong]] je nato Li Jeja razglasil za prestolonaslednika. Po Šidzongovi smrti leta 888 si je ime Li Je spremenil v Li Ming in zavladal kot cesar Džaodzong. Nekaj časa po prevzemu oblasti si je ime ponovno spremenil v Li Je. Njegov glavni cilj v vlogi cesarja je bil zmanjšati vpliv vojaških guvernerjev [[džjeduši]]jev. V ta namen je leta 888 sprožil vojaški pohod proti klanu Čen, hkrati pa se je odločil znebiti Li Guojuna, vodje plemena [[Šatuoji|Šatuojev]], ki je prejšnjemu cesarju pomagal priti ponovno na oblast. Pohod proti njemu je trajal od leta 890 do 891 in bil neuspešen. Džendzongu ni uspelo premagati niti najvplivnejših džjedušijev. Spopadi z njimi so se nadaljevali do leta 895. Po letu 896 je izgubil oblast nad večino cesarstva. Džjedušiji so uporabljali njegovo ime za krinko in se vojskovali med seboj, vendar so pomagali cesarju pri zatiranju številnih uporov članov klana Li. Nazadnje se je cesarjeva oblast skrčila na osrednji del države. V centralni vladi so prevladovali evnuhi, vojska pa je razpadla. Cesarju je leta 903 uspelo hudo poraziti frakcijo evnuhov, potem pa je vplivni uradnik Džu Ven organiziral zaroto proti Džaodzongu, ki je privedla do cesarjevega atentata 22. septembra 904. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. ''«Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века)''. Научный диалог. 2020. № 11. str. 436—447. doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. * Pletcher K. ''History of China''. Britannica Educational Publishing, éd. The Rosen Publishing Group, 2010. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]|31. marec|867|22. september|904|name=Daodzong}} {{s-reg}} |- {{s-bef|rows=2|before=[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]]}} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=888–900}} {{s-aft|rows=3|after=Li Ju}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kirajske <br>(večine regij) |years=888–900}} |- {{s-bef|before=Čin Dzongčuan}} {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br>([[Henan]])|years=888–900}} |- {{s-bef|before=Li ju}} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=901–904}} {{s-aft|after=[[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 867]] [[Kategorija:Umrli leta 904]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] mh7y2msthu9izxhkp1uyo48la7ij83y Badajoz 0 610391 6771079 2026-10-27T14:45:16Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6771079 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Badajoz | native_name = | other_name = Badajos | type = mesto in občina | image = {{Multiple image | perrow = 1/2/2 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg | caption1 = Panorama mesta | image2 = Badajoz Ibn Marwan edited.jpg | caption2 = [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]] | image3 = Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg | caption3 = Puerta de Palmas | image4 = Badajoz, Spain (48546946381).jpg | caption4 = Plaza Alta | image5 = Ayuntamiento, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 07.jpg | caption5 = Mestna hiša }} | image_size = 266px | image_flag = Bandera de Badajoz.svg<!--New flag: https://www.ondacero.es/emisoras/extremadura/badajoz/noticias/badajoz-cuenta-bandera-oficial-ciudad-despues-aprobacion-definitiva-pleno-municipal_20231026653a4d7a32dc75000145c7fa.html, https://lacronicadebadajoz.elperiodicoextremadura.com/la-cronica-de-badajoz/2023/10/26/badajoz-bandera-93821104.html--> | flag_alt = | image_shield = Coat of Arms of Badajoz.svg | map = Španija | map_caption = Lega Badajoza | coordinates = {{coord|38|52|49|N|6|58|31|W|region:ES|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Provinca Badajoz | established_title = Ustanovitev | established_date = ok. 875 | founder = [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]] | government_type = Ayuntamiento | governing_body = yuntamiento de Badajoz | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ignacio Gragera | area_footnotes = | area_total_km2 = 1470 | elevation_footnotes = | elevation_m = 185 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 150.209 | population_rank = <ref>National Statistics Institute (December 13, 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal code]] | postal_code = 70862 | area_code = [[+34]] (Spain) + 924 (Badajoz) | website = {{URL| http://www.aytobadajoz.es/}} | official_name = | module = | footnotes = }} '''Badajoz''' ({{IPA|es|baðaˈxoθ|lang|Pronunciation of Badajoz in Spanish.ogg|small=no}}; [[galicijsko]] in arhaično {{langx|pt|Badalhouce}}) je [[glavno mesto]] [[Španske province|province]] Badajoz v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Ekstremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Mesto, ki spada v tradicionalno pokrajino (''comarca'') Tierra de Badajoz, leži blizu portugalske meje, na levem bregu reke Guadiana. Leta 2025 je štelo 150.209 prebivalcev. Badajoz (''Baṭalyaws'') je okoli leta 875 ustanovil [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]]. V 11. stoletju je postal središče [[taifa|taife]] Badajoz, ki je bila pod vladavino dinastije Aftasidov znana kot pomembno središče (visoke) kulture, kljub vojaški in politični nestabilnosti.<ref>{{Cite book|chapter=La cultura del reino aftasí según las fuentes árabes|first=Mª José|last=Rebollo Ávalos|url=https://dehesa.unex.es/server/api/core/bitstreams/ab68f04d-a0da-4b58-9b44-9c7d369495c6/content|year=2014|title=Badajoz : mil años de libros : exposición bibliográfica|isbn=978-84-9852-395-9|pages=181–183}}</ref> Leta 1230 je Badajoz osvojilo Kraljestvo León; mesto je postalo kraljeva posest in sedež bogate škofije.{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=159}} Zaradi prelivanja državljanskih vojn in spopadov s Portugalsko je mesto skozi srednji in novi vek večkrat doživelo hude preizkušnje.<ref>{{Cite journal|journal=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz|volume=14|year=2019|title=Badajoz. Raíces, naturaleza, presente y futuro|first=Alberto|last=González Rodríguez|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/8356181.pdf|page=159–160}}</ref> Obsežno občinsko ozemlje Badajoza, ki meri 1470 km², zajema glavno mesto ter približno 26 manjših naselij in upravnih enot (t. i. {{lang|es|pedanías}}).{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=160}} Badajoz leži ob cesti A-5, ki povezuje osrednjo Španijo s Portugalsko. Mesto ima tudi železniško postajo in letališče. Pobuda za t. i. ''evromesto'' (''eurocity'') Badajoz–Elvas–Campo Maior, ki jo podpira Evropska unija, si prizadeva za poglobitev čezmejnega sodelovanja s portugalskima mestoma Elvas in Campo Maior.<ref>{{Cite web|url=https://cadenaser.com/emisora/2018/08/29/radio_extremadura/1535565700_939608.html|website=Cadena SER|date=29 August 2018|title=Badajoz, Elvas y Campo Maior lanzan el proyecto "Eurobec"}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Arheološke najdbe na območju Badajoza segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]]. [[Megalit]]ske grobnice datirajo vse do leta 4000 pr. n. št.,{{Sfn|Tarlow|Nilsson Stutz|2013|p=377}} številne najdene [[stela (spomenik)|stele]] pa izvirajo iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite web|url=http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|title=Spain.info|date=April 23, 2007 |publisher=Spain.info|access-date=12 July 2013|archive-date=December 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201203336/http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|url-status=live}}</ref> Med drugimi najdbami so orožje, kot so sekire in meči, vsakdanji predmeti, denimo keramične posode in pripomočki, ter različni kosi nakita, na primer zapestnice. Arheološka izkopavanja so razkrila ostanke iz obdobja starejše [[kamena doba|kamene dobe]] ([[paleolitik]]a). Artefakte so odkrili tudi na območju rimskega mesta Colonia Civitas Pacensis v bližini Badajoza, čeprav je bilo precejšnje število večjih predmetov najdenih v [[Mérida, Španija|Méridi]].<ref>{{cite web|url=http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|title=DATOS ECONÓMICOS Y SOCIALES|publisher=Cajaespana.es|access-date=12 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405004518/http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} Z rimskim vdorom, ki se je začel leta 218 pr. n. št. med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], sta Badajoz in Estremadura postala del upravnega območja, imenovanega [[Zadnja Hispanija]] (''Hispania Ulterior''). Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je to območje pozneje razdelil na provinci Hispania Ulterior [[Baetica]] in Hispania Ulterior [[Luzitanija|Lusitania]]; Badajoz je postal del Luzitanije.{{Sfn|Erskine|2012|p=329}} Čeprav naselbina v rimskih zgodovinskih virih ni omenjena, so na tem območju odkrili rimske vile, kot je vila La Cocosa, v bližini pa so našli tudi vizigotske gradbene ostanke.{{sfn|Glick|1995|p=6}} === Ustanovitev do srednjega veka === [[File:Ibn Marwan.JPG|thumb|left|upright|Kip Ibn Marwana v Badajozu]] Badajoz je postal pomemben med vladavino mavrskih vladarjev, kot so [[Omajadi|omajadski]] kalifi v [[Kordova|Córdobi]] ter [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Od 8. do začetka 11. stoletja je regijo nadzorovala dinastija Omajadov.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=73}} Uradne temelje Badajoza je postavil plemič Muladi Ibn Marwan okoli leta 875,<ref>{{Cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|title=Historia (History)|language=es|access-date=22 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=January 15, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115135230/https://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|url-status=live}}</ref> potem ko je bil izgnan iz Méride. Pod Ibn Marwanom je bilo mesto sedež učinkovite avtonomne uporniške države, ki je ugasnila šele v 10. stoletju. Leta 1021 (ali morda 1031{{sfn|Chisholm|1911|p=181}}) je postal glavno mesto majhnega muslimanskega kraljestva, Taifa Badajoz;{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} s približno 25.000 prebivalci. Badajoz je bil med muslimansko vladavino znan kot Baṭalyaws ({{langx|ar|بَطَلْيَوْس}}), iz katerega se je postopoma razvilo njegovo današnje ime. Invazija krščanskih vladarjev na Badajoz leta 1086 pod vodstvom Alfonza VI. Leonskega je razveljavila vladavino Mavrov. Poleg vdora Almoravidov v Maroko leta 1092 so Badajoz kasneje leta 1147 vdrli Almohadi.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}} Badajoz je 19. marca 1230 zavzel Alfonz IX. Leónski.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|title=Convento de San José (Adoratrices)|publisher=Turismobadajoz.es|language=es|access-date=12 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121128120056/http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|archive-date=November 28, 2012|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Kmalu po osvojitvi, v času Alfonza X. Modrega Kastiljskega, je bil ustanovljen škofovski sedež in začela so se dela na stolnici San Juan Bautista. Leta 1336, med vladavino Alfonza XI. Kastiljskega, so mesto oblegale čete portugalskega kralja Alfonza IV.{{sfn|O'Callaghan|Kagay|Vann|1998|p=154}} Toda kmalu zatem so kastiljsko-leonske čete, med katerimi sta bila Pedro Ponce de León starejši in Juan Alonso Pérez de Guzmán y Coronel, drugi gospodar Sanlúcar de Barrameda in sin Alonsa Péreza de Guzmána, premagale čete Alfonza IV. v bitki pri Villanueva de Barcarrota. Njihova zmaga je prisilila portugalskega kralja, da je zapustil mesto in mesto je postalo zanemarjeno. V srednjem veku je družina Sánchez de Badajoz prevladovala na tem območju kot gospodje Barcarrota, posest je pridobila leta 1369, ko jo je Henrik II. podelil Fernánu Sánchezu de Badajoz.{{sfn|Gallagher|1968|p=8}} Barcarroto so začasno izgubili proti Portugalcem, a so kmalu spet prevzeli nadzor. Istoimenski vnuk Fernána Sáncheza, sin Garcija Sáncheza de Badajoza, je bil leta 1434 gospodar Barcarrota in župan Badajoza. Garci Sánchez de Badajoz, verjetno njegov sin, je bil pomemben pisatelj, eden od njegovih potomcev, Diego Sánchez de Badajoz, pa je bil tudi pomemben dramatik; njegova ''Recopilación en metro'' je bila posthumno objavljena leta 1554.{{sfn|Wiltrout|1987|p=65}} [[File:Luis de Morales 001.jpg|thumb|upright|Luis de Morales slika ''Mati in otrok'']] Od 11. stoletja do leta 1492 je v Badaozu obstajala judovska skupnost.<ref>{{cite web |title=Badajoz, Spain |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/badajoz# |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Med izgonom leta 1492 iz Španije je mesto služilo kot tranzitna točka judovskih beguncev na Portugalsko in se je kasneje razvilo v tihotapsko središče.<ref>{{Cite book |last=Beinart |first=Haim |url=https://www.cambridge.org/core/books/expulsion-of-the-jews-from-spain/0ACACA56E6597D81D81C37A3E3261B92 |title=The Expulsion of the Jews from Spain |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |year=2001 |series=Littman Library of Jewish Civilization |volume=1 |location=Oxford |pages=295, 325 |translator=Jeffrey M. Green}}</ref> Prvo bolnišnico je v mestu ustanovil škof Fray Pedro de Silva leta 1485.{{sfn|Díaz y Pérez|1887|p=551}} Tu so leta 1506 zdravili tiste, ki jih je prizadela epidemija [[kuga|kuge]]. V 16. stoletju je mesto doživelo kulturni preporod zahvaljujoč osebnostim, kot so slikar Luis de Morales, skladatelj Juan Vázquez, humanist Rodrigo Dosma, pesnik Joaquin Romero de Cepeda, dramatik Diego Sánchez de Badajoz, dominikanski mistik Fray Luis de Granada in arhitekt Gaspar Méndez. Leta 1524 je v stari mestni hiši v mestu potekalo srečanje upravnega odbora med predstavniki Španije in Portugalske, da bi razjasnili status njunih ozemeljskih ureditev, udeležili pa so se ga Hernando Colón, Juan Vespucio, Sebastián Caboto, Juan Sebastián Elcano, Diego Ribeiro in Esteban Gómez.{{sfn|Vallín|1899|p=93}} Z razlogom, da bi uveljavljal svoje pravice do portugalske krone, je [[Filip II. Španski]] avgusta 1580 za kratek čas preselil svoj dvor v Badajoz. Dva meseca pozneje je v mestu umrla avstrijska kraljica Ana, 5. decembra 1580 pa se je Filip preselil iz mesta.{{sfn|Deutscher|2013|p=36}}{{sfn|Danvers|1988|p=39}} Od leta 1580 do 1640 je mesto zaradi odsotnosti vojne ponovno doživelo razcvet. Po mnenju zgodovinarja Vicenteja Navarra del Castilla je približno 428 prebivalcev Badajoza prispevalo k španski osvojitvi Amerike, vključno z osvajalci [[Diego de Valadés]], [28] [[Pedro de Alvarado]], [[Luis de Moscoso]] in [[Sebastián Garcilaso de la Vega y Vargas]] (oče Inca Garcilaso). Leta 1640 je bilo mesto napadeno med portugalsko obnovitveno vojno.<ref>{{citation|author=Villalón, M. C.|title=En 1640, después de un prolongado período| publisher=Dialnet.unirioja.es| year=1988| language=es|type = PDF}}</ref> === 1660–1811 === [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|left|Upodobitev Badajoza sredi 17. stoletja]] Boj za nadzor nad mestom in njegovo trdnjavo se je nadaljeval z napadi Portugalcev leta 1660. Leta 1705, med špansko nasledstveno vojno, je Badajoz – po smrti kralja Karla II., ki ni zapustil naslednika – prišel pod nadzor zaveznikov. Mesto je zavzela Španija, kar je Filipa V., vnuka francoskega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], spodbudilo, da je prevzel oblast v Španiji. Leta 1715 je Portugalska s Španijo podpisala mirovni sporazum in se odpovedala zahtevam po Badajozo v zameno za to, da je Španija prepustila ozemlje Sacramento na območju [[Río de la Plata|reke La Plata]] v Južni Ameriki.{{Sfn|Frey|Frey|1995|p=108}} Mirovna pogodba iz Badajoza je bila med Španijo in Portugalsko podpisana 6. junija 1801.<ref name="Olivenca">{{cite web|url=http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|title=Peace Treaty of Badajoz between Portugal|publisher=Grupos de Amigos de Olivenca|access-date=9 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405005601/http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|url-status=live}}</ref> Portugalci, ki so pričakovali neizbežen napad francoskih enot, nameščenih v Ciudad Rodrigu, so privolili v prepustitev Olivenze Španiji in napovedali, da bodo svoja pristanišča zaprli za britanske ladje. Ta sporazum je bil leta 1707 razveljavljen, saj so bili njegovi pogoji kršeni s podpisom pogodbe iz Fontainebleauja med Španijo in Francijo 27. oktobra 1807. Med [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]] so Francozi leta 1808 in 1809 neuspešno napadli Badajoz. Vendar pa je bil 10. marca 1811 španski poveljnik José Imaz podkupljen, zaradi česar je mesto predal francoskim silam pod poveljstvom maršala Soulta. Britansko-portugalska vojska pod poveljstvom maršala Beresforda je poskušala mesto ponovno zavzeti in je 16. maja 1811 pri Albueri premagala francoske sile, ki so prišle na pomoč obleganemu mestu, vendar je bilo obleganje naslednji mesec opuščeno. === Zavzetje Badajoza (1812) === [[File:Sir Thomas Picton at the Siege of Badajoz, 6 April 1812, by J. J. Jenkins.jpg|thumb|General sir Thomas Picton med zavzemanjem gradu v Badajozo 31. marec 1812]] [[File:Siege of Badajoz, by Richard Caton Woodville Jr.jpg|thumb|right|Obleganje Badajoza. Akvarel v tehniki [[grizaj]]), delo Richarda Catona Woodvilla mlajšega]] Leta 1812 je [[Arthur Wellesley]], grof Wellingtonski (in bodoči vojvoda), znova poskušal zavzeti Badajoz, v katerem je bila francoska garnizija s približno 5000 vojaki.{{sfn|MacFarlane|2004|p=127}} Obleganje se je začelo 16. marca; do začetka aprila so v obzidju nastale tri prebojne točke,{{efn|A "practicable breach" was one where two soldiers could get through side by side without needing to use their hands.<ref name="Melón 2012 242–244">{{Cite book|chapter-url=http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|pages=242–244|first=Miguel Ángel|last=Melón|title=Los sitios en la guerra de la Independencia: La lucha en las ciudades|year=2012|editor-first=Gonzalo|editor-last=Butró Prída|editor-first2=Pedro|editor-last2=Rújula|chapter=Badajoz (1811–1812) La resistencia en la frontera|publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Cádiz|isbn=978-84-9828-393-8|location=Cádiz|archive-date=June 24, 2021|access-date=April 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195645/http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|url-status=dead}}</ref>}} primerne za napad. 6. aprila sta ti točki napadli dve britanski diviziji; ta dogodek velja za »Wellingtonovo najbolj krvavo obleganje«, saj je od 15.000 britanskih vojakov padlo ali bilo ranjenih približno 5000. Po peturnem silovitem napadu so bili poskusi vdora skozi preboje neuspešni. V bitki so Francozi izgubili približno 1200 od svojih 5000 vojakov. Kljub neuspehu pri prebojih so Britanci napadli tudi grad in drug, nepoškodovan del obzidja ter mesto uspešno zavzeli. Po zavzetju mesta so zmagovite čete – potem ko so se opile z zaseženimi zalogami alkohola – mesto oplenile, pri čemer so ubile in posilile številne civiliste. Po mnenju britanskega zgodovinarja Ronalda Fraserja je bila to najhujša noč v celotni vojni na Iberskem polotoku.<ref name="Melón 2012 242–244"/> Trajalo je tri dni, preden so vojake znova spravili pod nadzor. Ko je bil red vzpostavljen, je bilo ubitih ali ranjenih že približno 200–300 civilistov.<ref>"[https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 Siege of Badajoz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171226023614/https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 |date=December 26, 2017 }}". Encyclopaedia Britannica.</ref> Wellington je lordu Liverpoolu zapisal: »Zavzetje Badajoza je eden najjasnejših dokazov o pogumu naših čet, kar jih je bilo kdaj prikazanih, vendar iskreno upam, da nikoli več ne bom povod za to, da bi bili postavljeni na tako preizkušnjo, kot so ji bili izpostavljeni sinoči.«{{sfn|Treneer|1963|p=133}} Pedro Caro, 3. markiz de la Romana, je 23. januarja 1811 v Badajozu umrl zaradi možganske kapi. Kap ga je zadela v trenutku, ko je zapuščal svojo hišo, da bi se z lordom Wellingtonom dogovoril o načrtu vojaških operacij. Med obleganjem Badajoza je oddelek 45. pehotnega polka (ki se je pozneje združil s 95. polkom v polk Sherwood Foresters) kot prvi vdrl v grad; namesto francoske zastave so izobesili rdeč suknjič poročnika Jamesa MacPhersona iz 45. polka, kar je naznanjalo padec gradu. Ta podvig vsako leto 6. aprila obeležijo tako, da na drogove za zastave ter na gradu Nottingham izobesijo rdeče suknjiče. V 23. zvezku publikacije ''Museum of Foreign Literature, Science and Art'', izdane leta 1833, je Badajoz opisan kot »eno najbogatejših in najlepših mest na jugu Španije, katerega prebivalci so enaindvajset dni v tihem strahu opazovali obleganje in bili pretreseni zaradi grozljivega pokola«.<ref>{{cite book|title=Museum of Foreign Literature, Science and Art|url=https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|access-date=9 July 2013|year=1833|publisher=E. Littell|page=612|archive-date=June 10, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610020032/https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|url-status=live}}</ref> 5. avgusta 1883 je prišlo do poskusa upora delov španskih oboroženih sil, v času, ko sta vladala zmeda in kaos.<ref name="Unihistory">{{cite web|url=http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|title=Cómo surgió la educación universitaria en Extremadura|publisher=Unex.es|access-date=11 July 2013|language=es|archive-date=April 20, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140420010538/http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|url-status=live}}</ref> === Španska državljanska vojna === [[Španska državljanska vojna]] v Badajozu v 1930-ih je bila grozljiv dogodek. Med vojno so nacionalisti v bitki za Badajoz zavzeli mesto. Po bitki so več tisoč prebivalcev – moških in žensk – odpeljali v mestno areno za bikoborbe; ko so na ograje okoli arene namestili mitraljeze, se je začel neselektiven pokol. 14. avgusta 1936 so na prizorišču Plaza de Toros ustrelili več sto republikancev.{{sfn|Kern|1995|p=179}} Tekom noči so pripeljali še 1200 ljudi. Ocenjujejo, da so nacionalisti po bitki umorili več kot 4000 ljudi.{{sfn|Preston|2012|p=318}} Celo tiste, ki so poskušali prečkati mejo s Portugalsko, so ujeli in poslali nazaj v Badajoz. Enote, ki so zagrešile poboje v Badajozu, so bile pod poveljstvom generala Juana Yagüeja, ki ga je Franco po koncu državljanske vojne imenoval za ministra za letalstvo. Zaradi dejanj njegovih enot v Badajozu se je Yagüeja oprijel vzdevek »mesar iz Badajoza«.<ref>{{Cite web|url=http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |title=Share on print Juan Yague |access-date=8 August 2013 |publisher=Spartacus Educational |url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130802212701/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |archive-date=August 2, 2013 |df=mdy }}</ref> [[File:Plano de Badajoz 1873.jpeg|thumb|right|Urbanistični načrt Badajoza iz leta 1873 (španska izdaja)]] === Novejša zgodovina === Po vojni se je mesto še naprej razvijalo, čeprav je od leta 1960 dalje doživljalo obsežne migracije prebivalstva v druge španske regije in evropske države. V naslednjih desetletjih se je prevladujoča gospodarska dejavnost mesta vse bolj pomikala v terciarni sektor; danes je Badajoz pomembno trgovsko središče v jugozahodni Španiji ter pomemben most med Španijo in Portugalsko na področju trgovine in kulturnih vezi. 6. novembra 1997 so hude poplave opustošile več mestnih četrti, pri čemer je umrlo 21 ljudi, na stotine prebivalcev pa je utrpelo uničenje premoženja.<ref name="flood">{{cite web|url=http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|title=The flood event that affected Badajoz in November 1997|publisher=Advances in GeoSciences|date=9 April 2008|access-date=12 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000858/http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|url-status=live}}</ref> Katastrofo je povzročila atlantska ekstratropska depresija, ki je prešla Iberski polotok in povzročila poplavljanje potokov Rivilla in Calamon, ki so sicer običajno suhi. Soseska Cerro de Reyes, v bližini sotočja obeh potokov, je utrpela najhujše posledice poplave.<ref name="flood"/> == Geografija == [[File:SpainGuadianaBasin.png|thumb|right|Porečje reke Guadiana s prikazom lege mesta Badajoz]] Badajoz leži na jugozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], na bregu reke [[Guadiana]], ob meji s Portugalsko.{sfn|Frey|Frey|1995|p=25}} Je glavno mesto istoimenske province. Od Méride je oddaljen 61 kilometrov, od Cáceresa 89 kilometrov, od [[Sevilla|Seville]] 217 kilometrov, od [[Lizbona|Lizbone]] 227 kilometrov (v smeri proti vzhodu) in od [[Madrid]]a 406 kilometrov. Novejši del mesta je na desnem bregu reke; tam so številna industrijska območja in univerzitetna bolnišnica. Geološko gledano Badajoz leži na območju južne podmesete (špansko ''Submeseta Sur'').{{sfn|Yuste|1980|p=208}} Mesto je bilo ustanovljeno na bregovih reke Guadiana, na apnenčastem griču iz [[paleozoik]]a, ki ga je izoblikovala reka. Na tem griču stoji [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]], ena glavnih mestnih znamenitosti. Območje občine Badajoz zaznamujejo tla, nastala iz terciarnih sedimentov, ki segajo v paleozoik. Povprečna nadmorska višina znaša 184 metrov. Najvišje točke so Cerro del Viento (219 m), Fuerte San Cristóbal (218 m) in Cerro de la Muela (205 m). Najnižja točka je reka Guadiana (168 m). === Podnebje === Badajoz ima sredozemsko podnebje z vročimi poletji (po Köppnu: ''Csa''). Zime so mile, pogosteje beležijo temperature pod lediščem, poletja pa so vroča, pri čemer temperature včasih dosežejo ali presežejo 40 °C.<ref>{{Cite web|url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|title=Badajoz, Spain Köppen Climate Classification (Weatherbase)|website=Weatherbase|access-date=2018-11-25|archive-date=November 25, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181125074122/https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|url-status=live}}</ref> Hkrati je količina padavin na meji s polsušnim (semiaridnim) podnebjem. Podnebje v Badajozu zaznamujejo drastične razlike med poletjem in zimo. Nadmorska višina merilne postaje znaša 203 metre. Povprečna letna temperatura je 17,3 °C. Povprečne najvišje temperature julija znašajo približno 35 °C, medtem ko so povprečne najnižje temperature januarja okoli 3 °C. Povprečna letna količina padavin znaša približno 430 milimetrov; največ padavin, 56 milimetrov, pade decembra, medtem ko je julij najbolj suh mesec s 3 milimetri padavin.<ref name=Weather>{{cite web|url=http://www.badajoz.climatemps.com/|title=Climate & Temperature; Badajoz|access-date=10 July 2013| publisher=Badajoz.climatemps.com| archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011334/http://www.badajoz.climatemps.com/|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead}}</ref> Povprečna letna vlažnost zraka znaša 63 %. Mesto je letno deležno povprečno 2950 ur sončnega obsevanja.<ref name="Aemet.es">{{cite web|url=http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|title=Standard climate values for Badajoz|publisher=Aemet.es|access-date=15 May 2015|archive-date=January 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116004855/http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|url-status=live}}</ref> == Demografija == Leta 2010 je imel Badajoz 150.376 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 2010 je v Badajozu živelo 73.074 moških in 77.312 žensk, kar predstavlja 48,6 % oziroma 51,4 % prebivalstva. V primerjavi s statističnimi podatki za regijo Estremadura (49,7 % in 50,3 %) je bil v mestu Badajoz delež žensk sorazmerno večji. Čeprav je to mesto z največ prebivalci v Estremaduri, je gostota prebivalstva razmeroma nizka (102,30 prebivalca/km²), kar je posledica obsega občine – ene največjih v Španiji, ki meri 1470 km². Poleg mestnega središča območje vključuje tudi okrožja, soseske in naselja z manjšim številom prebivalcev. Največje med njimi je bilo naselje Guadiana, ki je leta 2012 štelo 2524 prebivalcev, 17. februarja 2012 pa je postalo samostojno.<ref>{{cite web|url=http://www.badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|title=Guadiana del Caudillo celebra su primer año como independiente|publisher=Badajoz7dias.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729084931/http://badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|archive-date=July 29, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | direction = vertical | align = right | width = 200 | footer = | image1 = Estudio Lamela CajaBadajoz.jpg | caption1 = Sedež banke Caja Badajoz (2017) | image2 = C-16. sancha brava-aerea- 2.jpg | caption2 = Vojaško oporišče General Menacho – Botoa – Badajoz | image3 = Ifeba.jpg | caption3 = IFEBA }} V preteklosti so pogoste vojne opustošile gospodarstvo Badajoza, prebivalstvo pa je živelo v revščini. Kmetijska zemljišča niso bila rodovitna, na tem območju pa ni bilo niti pomembnejše industrije. Vendar pa so zgodovinski spomeniki v mestu in v Méridi privabljali številne obiskovalce, kar je spodbudilo razvoj turizma; v zadnjih letih je prišlo tudi do določenega industrijskega razvoja. Badajoz je danes predvsem trgovsko središče; glede na španski gospodarski letopis za leto 2007, ki ga je izdala raziskovalna služba banke La Caixa (''Servicio de Estudios de La Caixa''), se po gospodarskem pomenu uvršča na 25. mesto v Španiji. Zaradi svoje lege ima mesto pomembno vlogo v tranzitni trgovini s Portugalsko. V mestnem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor. Glavna nakupovalna ulica je ulica Menacho, kjer je večina nacionalnih in mednarodnih trgovskih verig. ''Centro Comercial Abierto Menacho'' (odprto nakupovalno središče Menacho) je največje nakupovalno območje na prostem v Estremaduri; vanj je bilo vloženih več sto tisoč evrov, letno pa ga obišče na tisoče Portugalcev.<ref name="Hacienda2008">{{cite book|title=Información comercial española: Boletín ICE económico|url=https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|access-date=9 July 2013|year=2008|publisher=Ministerio de Economía|page=270|language=es|archive-date=May 14, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514072518/https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|url-status=live}}</ref> Med pomembnejše gospodarske dejavnosti sodijo proizvodnja izdelkov iz lana, volne in usnja, klobukov, keramike ter mila.[61] Trgovina cveti po zaslugi kupcev iz pokrajine in s Portugalske. Zaradi pomena trgovskih vezi s sosednjo državo je bil leta 2006 na obrobju mesta, blizu brega reke Caia, ustanovljen nov sejemski prostor – Institución Ferial de Badajoz (IFEBA). Kot gospodarsko in kulturno središče mesto ponuja pestro izbiro tržnic – od ribarnic in stojnic z različnimi živili do trgovin z izdelki za zdravje.<ref name="PF">{{cite web|url=http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|title=Ferias en España en IFEBA Institución Ferial de Badajoz|publisher=Portalferias.com|access-date=9 July 2013|archive-date=August 26, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130826030250/http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|url-status=usurped}}</ref> Območje starega mestnega jedra je občutilo posledice tega sejma, vendar si z odpiranjem novih trgovin počasi opomore.<ref>{{cite web| url=http://www.feriabadajoz.net/|title=Inicio|publisher=Feria Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711045738/http://www.feriabadajoz.net/|url-status=live}}</ref> Industrijska območja na zahodnem bregu reke so skoraj v celoti zbrana v velikem industrijskem kompleksu El Nevero, ki leži ob avtocesti A-5 (ena od šestih radialnih avtocest v Španiji, označenih z A-1 do A-6). Kompleks se nenehno širi, v njem pa delujejo najrazličnejša podjetja. V predmestjih najdemo tudi druga industrijska območja, v soseskah, kot je San Roque, pa delujejo manjša podjetja. Poleti 2007 je bil predstavljen projekt izgradnje novega sedeža hranilnice Caja de Badajoz, vrednega 38 milijonov evrov; gradnja se je začela oktobra 2008, stavba pa je danes v uporabi. Stolpnica ''Torre Caja Badajoz'', ki služi kot finančno središče, je visoka 88 metrov in ima 17 nadstropij; trenutno je najvišja stavba v Estremaduri.<ref>{{cite web| url=http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|title=Nueva Sede Corporativa de la Caja de Badajoz|publisher=Portal.cajabadajoz.es|date=18 November 2007|access-date=9 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130612193644/http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|archive-date=June 12, 2013|url-status=dead}}</ref> Mesto ima tudi letališče, ki je od središča oddaljeno 14 kilometrov in je bilo leta 2009 razširjeno, ter kongresni center. == Pomembne znamenitosti == [[File:Badajoz. Campanario de la torre de la catedral. España. Spain.jpg|thumb|Zvonik stolnice v Badajozu. 16. stoletje]] Mesto je posejano z mavrsko in srednjeveško arhitekturo, čeprav ostaline rimske in vizigotske arhitekture niso tako izrazite kot v bližnji Méridi. Trdnjava Alcazaba je najpomembnejša stavba v mestu, ki priča o mavrski kulturi v Badajozu. V 17. in 18. stoletju je bila edina pomembna utrdba na južni meji s Portugalsko; nadzorovala je poti proti južni Portugalski in Andaluziji ter služila kot izhodišče za vdore na Portugalsko. V krščanskem obdobju so jo zasedali vojvode La Roca. Danes v njej deluje Arheološki muzej Badajoza. Številni zgodovinski spomeniki v Badajozu, ki so bili prej v ruševinah, so bili obnovljeni. Restavracije, lokali in nočno življenje so velika privlačnost za Portugalce z druge strani meje. Stolnica v Badajozu, ki izvira iz 13. stoletja (leta 1238 je bila preurejena iz mošeje), stoji v starem mestnem jedru. Njena arhitektura, ki s svojimi masivnimi zidovi spominja na trdnjavo, priča o burni zgodovini mesta. Tri okna stolnice so posebna – eno je v gotskem slogu, drugo v renesančnem, tretje pa v platereskem slogu.{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=198}} === Občinske stavbe === [[File:Badajoz, Plaza de España, Palacio Municipal 130-1.jpg|thumb|left|Ayuntamiento (mestna hiša)]] Kongresna palača (''Palacio de Congresos de Badajoz'') je delo arhitektov Joséja Selgasa in Lucie Cano. V stavbi Palacio Municipal je [[mestna hiša]]. Ostanki prvotne stavbe mestne hiše so danes v ruševinah. Sedanja stavba izvira iz leta 1852, ura pa je bila dodana leta 1889.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|title=Plazas|publisher=Turismobadajoz.es|access-date=14 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715045408/http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Leta 1937 jo je prenovil občinski arhitekt Rodolfo Martinez, ki je posebno pozornost namenil slogovni enotnosti, povišal stolpa in spremenil okrasne elemente. Stavba vključuje balustrado, osrednji balkon in stebre. V Badajozu deluje več občinskih knjižnic, ki služijo mestu in širši pokrajini; med njimi sta Biblioteca Pública Municipal A. Dominguez in Biblioteca Pública Municipal Bda. de Llera, občinska javna knjižnica Cerro de Reyes, občinska javna knjižnica Pardaleras in občinska javna knjižnica San Roque. === Zgodovinske znamenitosti === [[File:Vista desde el adarve dela Alcazaba de Badajoz.JPG|thumb|right|Alcazaba de Badajoz]] ==== Alcazaba ==== {{glavni|Alcazaba Badajoz}} Alcazaba, mavrska [[citadela]], ki jo je v 9. stoletju zgradil Ibn Marwan, je bila leta 1169 utrjena po naročilu almohadskega kalifa Abu Jakub Jusufa, čeprav obstajajo sledovi starejših gradbenih posegov iz let 913 in 1030. V 11. in 12. stoletju je Alcazaba služila kot glavna rezidenca vladarjev taife Badajoz. Almohadski vladarji so bili v 13. stoletju pregnani, za kar je poskrbel Alfonz IX. Leonski.<ref>{{cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba|title=Monuments: Alcazaba|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221337/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba#.UdxHp20dRZE|url-status=live}}</ref> Stolp Torre de Espantaperros je visok 30 metrov in je zgrajen iz zbite zemlje ter malte. Ima osmerokotni tloris s štirikotno strukturo, ki je nekoč omogočala razgled na okoliško pokrajino. Ime naj bi izviralo iz ostrega zvonjenja zvona, ki je bilo nekoč nameščeno v stolpu. Stavba, ki je prizidana k stolpu in je bila zgrajena v 16. stoletju – imenuje se ''La Galera'' –, je nekoč služila kot mestna hiša, pozneje pa kot zapor. Ta spomenik obdaja urejen vrt, na območju katerega so odkrili arheološke najdbe iz vizigotskega, rimskega in drugih obdobij.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|title=Tower Espantaperros|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Aytobadajoz.es|archive-date=February 2, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202104757/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|url-status=live}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}}{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=199}} === Trdnjava Vauban === Vojaška trdnjava Vauban je bila zgrajena v 17. stoletju, med vojno med Španijo in Portugalsko (1640–1668), kot obrambni ukrep proti silam, ki so v mesto vdirale s severozahoda in jugovzhoda. Zgrajena je iz kamna, opeke in apnenega betona. Na severnem delu trdnjave je osem [[bastijon]]ov, saj sta na južni strani za obrambo služili reki Guadiana in Rivilla. Bastijoni nosijo imena San Pedro, La Trinidad, Santa María, San Roque, San Juan, Santiago, San José in San Vicente.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban|title=Fortificación Vaubán|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221408/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban#.Ud24YW22rLk|url-status=live}}</ref> ==== La Giralda ==== [[File:La Giraldilla.jpg|thumb|left|upright|La Giralda]] La Giralda, ki stoji v bližini trga Plaza de la Soledad, je replika stolpa [[Giralda]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Stavbo je leta 1930 dokončal lokalni poslovnež v komercialne namene.<ref>{{cite book|title=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz: ponencias y comunicaciones|url=https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|access-date=11 July 2013|year=1999|publisher=Editora Regional de Extremadura|language=es|isbn=978-84-7671-470-6|page=75|archive-date=May 28, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528185723/https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> Zasnovana je v neoarabskem andaluzijskem regionalističnem slogu, okrašena s keramičnimi ploščicami in kovinskimi elementi; na njej je upodobljen Merkur, ki simbolizira trgovino.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda|title=Torre de la Soledad y La Giralda|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075626/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda#.Ud3dWW22rLk|url-status=live}}</ref> Leta 1978 je stavbo prevzelo podjetje Telefónica, jo prenovilo in v njej uredilo poslovne prostore. Leta 1998 je Telefónica prostore izpraznila, štiri leta pozneje pa stavbo ponudila morebitnim kupcem za 4,2 milijona evrov. Ker kupca niso našli, je Telefónica napovedala ponovno vzpostavitev pisarn, a je kasneje od te namere odstopila. Pojavili so se različni predlogi, da bi stavbo prevzela lokalna oblast; med drugim so predlagali širitev Muzeja lepih umetnosti, ureditev regionalnega kulturnega središča ali muzeja, posvečenega veliki noči – praznovanju, ki je za mesto pomembna turistična znamenitost.<ref>{{cite web|url=http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|title=La Giralda, un millón de euros más barata|date=January 14, 2012 |publisher=Hoy.es|access-date=10 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000755/http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|url-status=live}}</ref> ==== Puerta de Palmas ==== [[File:Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg|right|thumb|Puerta Palmas]] Vrata Puerta de Palmas so bila zgrajena leta 1551. Ob vhodnih vratih stojita dva valjasta stolpa. Na zunanji strani stolpa so omenjeni princ Filip II., cesar Karel V. in letnica gradnje. Stolpa sta utrjeni s [[prsobran]]i, na zgornjem in spodnjem delu pa jih krasita dva dekorativna pasova v obliki vrvi. Vhod je obrnjen proti vzhodu, je dvojno obokan in okrašen z medaljoni s ščitom cesarja Karla V. Nekoč je služil kot zapor, vendar je bila od takrat deležna številnih prenov in je delovala kot vstopna točka v mesto.<ref name="PP">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas|title=Puerta de Palmas|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712030126/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas#.Ud26s222rLk|url-status=live}}</ref> ==== Real Monasterio de Santa Ana ==== [[File:Monasterio de Santa Ana (Badajoz). España. Spain.jpg|thumb|Samostan svete Ane]] Gre za krščanski samostan v Badajozu, ki je bil leta 1888 razglašen za kulturno dobrino (špansko ''Bien de Interés Cultural'').<ref name="CBad">{{cite web| url=http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|title=Historia|publisher=Clarisasbadajoz.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521040549/http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|archive-date=May 21, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Je sedež reda svete Klare v mestu in stoji v osrčju starega mestnega jedra. Leta 1518 ga je ustanovila Leonor de Vega y Figueroa z blagoslovom [[papež Leon X.|papeža Leona X.]]; samostan je spadal pod jurisdikcijo frančiškanske province San Miguel. Glede na nagrobnik na samostanskem območju je bila Figueroa opatinja samostana štirideset let, vse do svoje smrti 17. aprila 1558. Sprva je bila pokopana na tem mestu, kasneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli v kraljevo kripto samostana [[El Escorial]]. V 18. stoletju je bil samostan deležen obsežne preobrazbe, čeprav je prvotna struktura delno ohranjena. Na zunanjščini stavbe so oporni stebri in stolp z dvema zvonovoma. Nad obokom glavnega oltarnega prostora (prezbiterija) stoji razgledni stolp z opečnim rešetkastim zaključkom, ki ga krasijo [[Fiala (arhitektura)|fiale]]. Samostanska cerkev ima eno ladjo, ki je bila prezidana konec 17. stoletja, [[prezbiterij]] pa pokriva poznogotski [[rebrasti obok]] iz prve polovice 16. stoletja. V cerkvi so številni oltarni nastavki, podobe, slike in predmeti iz srebra. === Vrtovi === [[File:Jardines de La Galera de Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg|thumb|upright|La Galera]] Vrtovi La Galera (''Jardines de la Galera'') segajo v 10. stoletje, v čas dinastije Aftasidov. So znotraj utrdbe Alcazaba, med stolpom Torre de Espantaperros in obrambnim hodnikom (''Chemin de ronde''). V vrtovih so ohranjeni številni ostanki iz obdobja [[Al Andaluz]]a; po več kot tridesetletnem zaprtju in kasnejši prenovi so od leta 2007 odprti za javnost. Ime vrtov izvira iz dejstva, da so nekoč nudili zatočišče zapornikom, ki so bili v Sevilli obsojeni na smrt z obešanjem. Med rastlinskimi vrstami, ki jih najdemo v vrtovih, so kafrovec (''Cinnamomum camphora''), plazeča dihondra (''Dichondra repens''), drevo ''Ceiba speciosa'' ter mirte, lovorji, pomarančevci, limonovci in granatna jabolka.<ref>{{cite web|url=http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|archive-url=https://archive.today/20130710070019/http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|url-status=dead|archive-date=July 10, 2013|title=Gardens of La Galera|publisher=TripOrg|access-date=10 July 2013}}</ref> Drugi parki in vrtovi v mestu so še Castelar – z osrednjim ribnikom in več spomeniki, posvečenimi romantični pisateljici Carolini Coronado ter Luisu Chamizu Triguerosu{{sfn|Carvajal|2001|p=21}} – pa tudi La Legión, Rivillas y Calamón, San Fernando in La Viña. V mestu deluje tudi vodni in zabaviščni park z imenom Lusiberia. === Muzeji === Muzej sodobne umetnosti Extremadure in Iberoamerike (''Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo – MEIAC'') hrani zbirke del španskih, portugalskih in latinskoameriških umetnikov. Stavba stoji na mestu nekdanjega pripora in kazenskega zavoda, zgrajenega sredi 50. let 20. stoletja na območju nekdanje vojaške utrdbe iz 17. stoletja, znane kot trdnjava Pardaleras.<ref>{{Cite web|url=http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|title=The Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo (MEIAC)|language=es|access-date=6 August 2013|publisher=Official website of MEIAC|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011314/http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.arte10.com/museo/meiac/|title=MEIAC – Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo|access-date=6 August 2013|publisher=Art10.com|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405001906/http://www.arte10.com/museo/meiac/|url-status=live}}</ref> Pokrajinski muzej lepih umetnosti (''Museo Provincial de Bellas Artes''), ki velja za osrednjo galerijo v Estremaduri, je urejen v dveh palačnih stavbah iz 19. stoletja ob trgu Plaza de la Soledad. Obsega 2000 kvadratnih metrov in hrani več kot 1200 slik ter kipov iz obdobja od 16. do 20. stoletja. Dela predstavljajo več kot 350 umetnikov, med katerimi so denimo [[Francisco de Zurbarán]], Luis de Morales, [[Caravaggio]], flamski slikarji, [[Francisco de Goya]], Felipe Checa, Torre Isunza, Eugenio Hermoso, Adelard Covarsí, Antonio Juez Nieto, Francisco Pedraja Muñoz, [[Pablo Picasso]] in [[Salvador Dalí]]. [[File:Palacio de los Duques de Feria.JPG|thumb|left|Pokrajinski arheološki muzej (Museo Arqueológico Provincial)]] Mestni muzej ''Luis de Morales'' (''Museo de la Ciudad Luis de Morales'') je urejen v stavbi, ki je bila morda dom renesančnega slikarja Luisa de Moralesa, in hrani številna njegova dela. Pokrajinski arheološki muzej (''Museo Arqueológico Provincial'') je znotraj trdnjave in hrani predmete z vseh koncev province Badajoz. Stavba vključuje palačo vojvod iz Ferie, ki izvira iz 16. stoletja. Zbirka je razdeljena na šest glavnih sklopov: prazgodovina, zgodnja zgodovina, rimsko obdobje, vizigotsko obdobje ter srednjeveško islamsko in krščansko obdobje. Elegantna stavba je zgrajena iz kamna in opeke; na vogalih ima štiri stolpe, njena fasada pa je členjena s terasami. Notranjost zaznamujejo mudeharski opečnati oboki, ki počivajo na osmerokotnih stebrih.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico|title=Museo Arqueológico|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405002142/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico#.UeA9H222rLk|url-status=live}}</ref> Muzej stolnice (''Museo Catedralicio'') je na območju stolnice. Obiskovalce popelje na zgodovinsko potovanje skozi različne faze gradnje stavbe. Predstavlja tudi predmete iz obdobja od ustanovitve nadškofije do danes. Zbirke vključujejo filipinske slonokoščene izdelke, rezbarije in flamske tapiserije, nagrobnik Alfonsa Suáreza de Figueroa ter procesijsko monstranco za praznik sv. Rešnjega telesa (''Custodia Procesional del Corpus'') iz leta 1558. Na ogled so tudi dela Luisa de Moralesa in Zurbarána. Muzej bikoborb (''Museo Taurino'') je v središču mesta, zanj pa skrbi Klub ljubiteljev bikoborb iz Estremadure. Vključuje plakate, fotografije in predmete, povezane s svetom bikoborb.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|title=Bullfighting Museum|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174151/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Muzej karnevala (''Museo del Carnaval'') je bil odprt leta 2007 v središču Menacho. V muzeju so razstavljeni kostumi skupin, ki so skozi leta sodelovale na mestnem karnevalu. Leta 2008 se je muzej pridružil mreži muzejev v Estremaduri.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|title=Museum of Carnival in Badajoz|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174122/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> === Trgi === [[File:Badajoz, Plaza Alta 25p-2h.jpg|left|thumb|Plaza Alta]] [[File:Badajoz, Plaza de España 126-3.jpg|thumb|right|Plaza de España]] Trg Plaza de España leži v središču mesta; njegovo zasnovo je leta 1917 pripravil mestni arhitekt Rodolfo Martinez, dokončan pa je bil leta 1920.<ref name=Dial>{{Cite web| url=http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|title=The Arrival of the City Regional|language=es|access-date=8 August 2013|publisher=Dialnet Unirioja|archive-date=May 21, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521070211/http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|url-status=live}}</ref> V središču zgodovinskega dela mesta stoji velika stolnica. Trg Plaza de Cervantes velja za pomemben kraj v zgodovini Badajoza. Deli tega trga obsegajo območje, ki je nekoč pripadalo cerkvi sv. Andreja in njenemu pokopališču. Trg je okrašen z belim marmorjem in koncentričnim mozaikom zvezd s konicami, ki izvira iz leta 1888. Trg Plaza Alta, ki je bil nedavno obnovljen, je bil stoletja središče mesta, saj je segal onkraj meja muslimanske citadele; v preteklosti so ga imenovali preprosto »trg«. Španski kitarist flamenka [[Paco de Lucía]] je 10. julija 2013 nastopil na trgu Plaza Alta.<ref>{{cite web|url=http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|title=July|publisher=Pacodelucia.org|access-date=11 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715184659/http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead}}</ref> La Giralda stoji v bližini trga Plaza de la Soledad. === Mostovi === V mestu Badajoz je pet mostov, od katerih jih štirje prečkajo reko Guadiano.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|title=Sights (Badajoz)|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 8, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130708160314/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web| url=http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|title=Bridges of Badajoz|publisher=Badajoz Ayer y Hoy|access-date=14 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130812153020/http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|archive-date=August 12, 2013|url-status=usurped|df=mdy-all}}</ref> Puente de Palmas, znan tudi kot Puente Viejo (Stari most), je najstarejši most v Badajozu; gradnja se je začela leta 1460, vendar je leta 1545 nenaden porast vodostaja reke objekt uničil.<ref name="Puente Palmas">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|title=Puente de Palmas|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075652/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|url-status=live}}</ref> Obnovljen je bil v času vladavine španskega kralja Filipa II., pod vodstvom guvernerja Badajoza, D. Diega Hurtada de Mendoze. Leta 1603 je poplava uničila 16 od njegovih 24 razponov; obnovili so jih med letoma 1609 in 1612. Most je bil ponovno obnovljen leta 1833; inženir je bil José María Otero, arhitekt pa Valentin Falcato. V začetku 21. stoletja so bile izvedene nadaljnje izboljšave: število razponov se je povečalo na 32, na obeh koncih pa so dodali stolpa, s čimer je most dosegel skupno dolžino 600 metrov. Most s številnimi spremembami svojih razponov, lokov, stebrov in opornikov, ki so nastajale skozi stoletja, odraža zgodovino mesta. Puente de la Universidad oziroma Puente Nuevo (Novi most) leži dolvodno od starega mostu Puente de Palmas. Zgrajen je bil leta 1960.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad|title=Puente de la Universidad|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075724/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad#.UeA_am22rLk|url-status=live}}</ref> Most Puente de la Autonomía Extremeña, dokončan leta 1990, stoji gorvodno od mostu Puente de Palmas in povezuje mesto z glavnimi cestami proti Madridu ter s cesto N-435, ki vodi od Badajoza do kraja Fregenal de la Sierra.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|title=Puente de la Autonomía|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712125114/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|url-status=live}}</ref> Puente Real je viseči most čez reko Guadiano in četrti most v mestu; dokončan je bil leta 1994. Temeljni kamen zanj je leta 1992 položil španski kralj. Most ima šest viaduktnih razponov, dolgih po 32 metrov, njegova skupna dolžina pa znaša 452 metrov. Vključuje kolesarsko stezo in povezavo z avenijo Elvas, ki vodi proti Portugalski in številnim drugim mestnim središčem.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real|title=Puente Real|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075805/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real#.UeA_z222rLk|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{cite EB9 |wstitle = Badajos |volume= III | page=223}} *{{Cite EB1911|wstitle=Badajoz (city) |volume= 3| page=181}} *{{cite book|last=Carvajal|first=Antonio Salguero|title=Gévora: estudio de una revista poética de Extremadura|url=https://books.google.com/books?id=S4kgAQAAMAAJ|year=2001|publisher=Diputación Provincial de Badajoz|isbn=9788477960836|language=es}} *{{cite book|last=Danvers|first=Frederick Charles|title=The Portuguese in India: Being a history of the rise and decline of their Eastern Empire|url=https://books.google.com/books?id=MwOV-eenKy0C&pg=PA39|year=1988|publisher=Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0391-2}} *{{cite book|last=Davenport|first=Richard Alfred|title=New Elegant Extracts: A Unique Selection ... from the Most Eminent Prose and Epistolary Writers ...|url=https://books.google.com/books?id=xZYVAAAAYAAJ&pg=PA108|year=1827|publisher=C.& C. Whittingham}} *{{cite book |last1=Deutscher |first1=Thomas Brian |title=Punishment and Penance: Two Phases in the History of the Bishop's Tribunal of Novara |date=1 January 2013 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-1-4426-4442-7 |url=https://books.google.com/books?id=b19r0dmaarEC |language=en}} *{{cite book|last=Díaz y Pérez|first=Nicolás |title=Extremadura: (Badajoz y Cáceres)|url=https://books.google.com/books?id=bfBWAAAAMAAJ|year=1887|publisher=D. Cortezo y ca.}} *{{cite book|last=Erskine|first=Andrew|title=A Companion to Ancient History|url=https://books.google.com/books?id=zN2kqjun3VAC&pg=PT329|date=20 November 2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-58153-7}} *{{cite book |first=Ian |last=Fletcher |title=Badajoz 1812: Wellington's bloodiest siege |url=https://books.google.com/books?id=n98bDAAAQBAJ&q=Badajoz |date=21 August 2012 |publisher=Osprey Publishing |isbn=978-1-78200-196-6}} *{{cite book|last1=Frey|first1=Linda|last2=Frey|first2=Marsha L.|title=The Treaties of the War of the Spanish Succession: An Historical and Critical Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=wrJmCvFY6ocC&pg=PA25|date=1 January 1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-27884-6}} *{{cite book|last=Gallagher|first=Patrick|title=The Life and Works of Garci Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=CfNqwzjcc3gC&pg=PA8|date=January 1968|publisher=Tamesis Books|isbn=978-0-900411-00-7}} *{{cite book|last=Glick|first=Thomas F.|title=From Muslim Fortress to Christian Castle: Social and Cultural Change in Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=Fja8AAAAIAAJ&pg=PA6|year=1995|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3349-0}} *{{cite book|last1=Kendrick|first1=Anna |last2=Michelson|first2=Kathryn|last3=Barbero|first3=Meagan|title=Let's Go 2009 Spain & Portugal with Morocco|url=https://books.google.com/books?id=f_ySWfVjzOAC&pg=PA196|date=25 November 2008|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-38573-6}} *{{cite book|last=Kern|first=Robert|title=The Regions of Spain: A Reference Guide to History and Culture|url=https://books.google.com/books?id=YE4jAQAAIAAJ|year=1995|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-29224-8}} *{{cite book|last=Knight|first=Charles|title=The English Cyclopaedia: A New Dictionary of Universal Knowledge|url=https://books.google.com/books?id=KdZEAAAAYAAJ&pg=PT461|year=1854|publisher=Bradbury and Evans}} *{{cite book|last=Lúcia|first=Luis Aguiló|title=Decisió electoral i cultura política|url=https://books.google.com/books?id=QNmNAAAAMAAJ|date=1 January 1986|publisher=Universidad Autónoma de Barcelona. Equip de Sociologia Electoral, Edicions de La Magrana|isbn=978-84-7410-280-2|language=es}} *{{cite book|last=MacFarlane|first=Charles|author-link=|title=Memoir of the Duke of Wellington|url=https://books.google.com/books?id=7aIXXwHLg5gC&pg=PA127|date=1 December 2004|publisher=Kessinger Publishing|isbn=978-1-4179-1907-9}}{{Dead link|date=September 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite book|last=O'Callaghan|first=Joseph F.|title=A History of Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=yA3p6v3UxyIC&pg=PA113|year=1983|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9264-8}} *{{cite book|last1=O'Callaghan|first1=Joseph F.|last2=Kagay|first2=Donald J.|last3=Vann|first3=Theresa M.|title=On the Social Origins of Medieval Institutions: Essays in Honor of Joseph F. O'Callaghan|url=https://books.google.com/books?id=OVX8j0zR6QYC&pg=PA154|year=1998|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-11096-0}} *{{cite book|last1=Press|first1=Ivy|last2=Slater|first2=Tom|title=Heritage Americana Grand Format Auction Catalog #629|url=https://books.google.com/books?id=vnBEnLRDJoIC&pg=PA180|year=2006|publisher=Heritage Capital Corporation|isbn=978-1-59967-082-9}} *{{cite book|last=Preston|first=Paul|title=The Spanish Holocaust: Inquisition and Extermination in Twentieth-Century Spain|url=https://books.google.com/books?id=mzntTDf6AZ4C&pg=PT1329|date=22 March 2012|publisher=HarperCollins Publishers|isbn=978-0-00-746722-8}} *{{cite book|last1=Tarlow|first1=Sarah|last2=Nilsson Stutz|first2=Liv|title=The Oxford Handbook of the Archaeology of Death and Burial|url=https://books.google.com/books?id=V4MvPbrHbCEC&pg=PA377|date=6 June 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-956906-9}} *{{cite book|last=Treneer|first=Anne|title=The Mercurial Chemist: A Life of Sir Humphry Davy|url=https://books.google.com/books?id=nok6AAAAMAAJ|year=1963|publisher=Methuen}} *{{cite book|last1=Ring|first1=Trudy|last2=Salkin|first2=Robert M. |last3=La Boda|first3=Sharon|title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&pg=PA72|year=1995|publisher=Fitzroy Dearborn Publishers|isbn=978-1-884964-02-2}} *{{cite book|last=Wiltrout|first=Ann E.|title=A Patron and a Playwright in Renaissance Spain: The House of Feria and Diego Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=1BPbjk0JOkgC&pg=PA65|date=1 January 1987|publisher=Tamesis|isbn=978-0-7293-0254-8}} *{{cite book|last=Vallín|first=Acisclo Fernández|title=Discursos leídos ante la Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales|url=https://books.google.com/books?id=Fsi-29qE0YwC|year=1899|publisher=Establecimiento tipográfico "Sucesores de Rivadeneyra"|page=93}} * {{cite book|last=Yuste|first=Abelardo de Unzueta y|title=Estructura económica de España|url=https://books.google.com/books?id=uktJAQAAIAAJ|year=1980|publisher=A. de Unzueta y Yuste |isbn=9788430031443|language=es}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Badajoz}} {{Wikivoyage|Badajoz}} *[http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/portada Uradna spletna stran] {{in lang|es}} *[http://www.unex.es/ Universidad de Extremadura website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170715085618/http://www.unex.es/ |date=July 15, 2017 }} {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20140521154213/http://www.clarisasbadajoz.com/espanol.htm Real Monasterio de Santa Ana website] {{in lang|es}} [[Kategorija:Badajoz| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 875]] {{normativna kontrola}} pm9mj8rygv4qmwat18637k4rrrxoxoz 6771107 6771079 2026-10-27T15:43:47Z Ljuba24b 92351 /* Antika */ np 6771107 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Badajoz | native_name = | other_name = Badajos | type = mesto in občina | image = {{Multiple image | perrow = 1/2/2 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg | caption1 = Panorama mesta | image2 = Badajoz Ibn Marwan edited.jpg | caption2 = [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]] | image3 = Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg | caption3 = Puerta de Palmas | image4 = Badajoz, Spain (48546946381).jpg | caption4 = Plaza Alta | image5 = Ayuntamiento, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 07.jpg | caption5 = Mestna hiša }} | image_size = 266px | image_flag = Bandera de Badajoz.svg<!--New flag: https://www.ondacero.es/emisoras/extremadura/badajoz/noticias/badajoz-cuenta-bandera-oficial-ciudad-despues-aprobacion-definitiva-pleno-municipal_20231026653a4d7a32dc75000145c7fa.html, https://lacronicadebadajoz.elperiodicoextremadura.com/la-cronica-de-badajoz/2023/10/26/badajoz-bandera-93821104.html--> | flag_alt = | image_shield = Coat of Arms of Badajoz.svg | map = Španija | map_caption = Lega Badajoza | coordinates = {{coord|38|52|49|N|6|58|31|W|region:ES|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Provinca Badajoz | established_title = Ustanovitev | established_date = ok. 875 | founder = [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]] | government_type = Ayuntamiento | governing_body = yuntamiento de Badajoz | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ignacio Gragera | area_footnotes = | area_total_km2 = 1470 | elevation_footnotes = | elevation_m = 185 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 150.209 | population_rank = <ref>National Statistics Institute (December 13, 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal code]] | postal_code = 70862 | area_code = [[+34]] (Spain) + 924 (Badajoz) | website = {{URL| http://www.aytobadajoz.es/}} | official_name = | module = | footnotes = }} '''Badajoz''' ({{IPA|es|baðaˈxoθ|lang|Pronunciation of Badajoz in Spanish.ogg|small=no}}; [[galicijsko]] in arhaično {{langx|pt|Badalhouce}}) je [[glavno mesto]] [[Španske province|province]] Badajoz v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Ekstremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Mesto, ki spada v tradicionalno pokrajino (''comarca'') Tierra de Badajoz, leži blizu portugalske meje, na levem bregu reke Guadiana. Leta 2025 je štelo 150.209 prebivalcev. Badajoz (''Baṭalyaws'') je okoli leta 875 ustanovil [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]]. V 11. stoletju je postal središče [[taifa|taife]] Badajoz, ki je bila pod vladavino dinastije Aftasidov znana kot pomembno središče (visoke) kulture, kljub vojaški in politični nestabilnosti.<ref>{{Cite book|chapter=La cultura del reino aftasí según las fuentes árabes|first=Mª José|last=Rebollo Ávalos|url=https://dehesa.unex.es/server/api/core/bitstreams/ab68f04d-a0da-4b58-9b44-9c7d369495c6/content|year=2014|title=Badajoz : mil años de libros : exposición bibliográfica|isbn=978-84-9852-395-9|pages=181–183}}</ref> Leta 1230 je Badajoz osvojilo Kraljestvo León; mesto je postalo kraljeva posest in sedež bogate škofije.{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=159}} Zaradi prelivanja državljanskih vojn in spopadov s Portugalsko je mesto skozi srednji in novi vek večkrat doživelo hude preizkušnje.<ref>{{Cite journal|journal=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz|volume=14|year=2019|title=Badajoz. Raíces, naturaleza, presente y futuro|first=Alberto|last=González Rodríguez|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/8356181.pdf|page=159–160}}</ref> Obsežno občinsko ozemlje Badajoza, ki meri 1470 km², zajema glavno mesto ter približno 26 manjših naselij in upravnih enot (t. i. {{lang|es|pedanías}}).{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=160}} Badajoz leži ob cesti A-5, ki povezuje osrednjo Španijo s Portugalsko. Mesto ima tudi železniško postajo in letališče. Pobuda za t. i. ''evromesto'' (''eurocity'') Badajoz–Elvas–Campo Maior, ki jo podpira Evropska unija, si prizadeva za poglobitev čezmejnega sodelovanja s portugalskima mestoma Elvas in Campo Maior.<ref>{{Cite web|url=https://cadenaser.com/emisora/2018/08/29/radio_extremadura/1535565700_939608.html|website=Cadena SER|date=29 August 2018|title=Badajoz, Elvas y Campo Maior lanzan el proyecto "Eurobec"}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Arheološke najdbe na območju Badajoza segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]]. [[Megalit]]ske grobnice datirajo vse do leta 4000 pr. n. št.,{{Sfn|Tarlow|Nilsson Stutz|2013|p=377}} številne najdene [[stela (spomenik)|stele]] pa izvirajo iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite web|url=http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|title=Spain.info|date=April 23, 2007 |publisher=Spain.info|access-date=12 July 2013|archive-date=December 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201203336/http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|url-status=live}}</ref> Med drugimi najdbami so orožje, kot so sekire in meči, vsakdanji predmeti, denimo keramične posode in pripomočki, ter različni kosi nakita, na primer zapestnice. Arheološka izkopavanja so razkrila ostanke iz obdobja starejše [[kamena doba|kamene dobe]] ([[paleolitik]]a). Artefakte so odkrili tudi na območju rimskega mesta Colonia Civitas Pacensis v bližini Badajoza, čeprav je bilo precejšnje število večjih predmetov najdenih v [[Mérida, Španija|Méridi]].<ref>{{cite web|url=http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|title=DATOS ECONÓMICOS Y SOCIALES|publisher=Cajaespana.es|access-date=12 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405004518/http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} Z rimskim vdorom, ki se je začel leta 218 pr. n. št. med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], sta Badajoz in Estremadura postala del upravnega območja, imenovanega [[Zadnja Hispanija]] (''Hispania Ulterior''). Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je to območje pozneje razdelil na provinci Hispania Ulterior [[Betika|Baetica]] in Hispania Ulterior [[Luzitanija|Lusitania]]; Badajoz je postal del Luzitanije.{{Sfn|Erskine|2012|p=329}} Čeprav naselbina v rimskih zgodovinskih virih ni omenjena, so na tem območju odkrili rimske vile, kot je vila La Cocosa, v bližini pa so našli tudi vizigotske gradbene ostanke.{{sfn|Glick|1995|p=6}} === Ustanovitev do srednjega veka === [[File:Ibn Marwan.JPG|thumb|left|upright|Kip Ibn Marwana v Badajozu]] Badajoz je postal pomemben med vladavino mavrskih vladarjev, kot so [[Omajadi|omajadski]] kalifi v [[Kordova|Córdobi]] ter [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Od 8. do začetka 11. stoletja je regijo nadzorovala dinastija Omajadov.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=73}} Uradne temelje Badajoza je postavil plemič Muladi Ibn Marwan okoli leta 875,<ref>{{Cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|title=Historia (History)|language=es|access-date=22 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=January 15, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115135230/https://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|url-status=live}}</ref> potem ko je bil izgnan iz Méride. Pod Ibn Marwanom je bilo mesto sedež učinkovite avtonomne uporniške države, ki je ugasnila šele v 10. stoletju. Leta 1021 (ali morda 1031{{sfn|Chisholm|1911|p=181}}) je postal glavno mesto majhnega muslimanskega kraljestva, Taifa Badajoz;{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} s približno 25.000 prebivalci. Badajoz je bil med muslimansko vladavino znan kot Baṭalyaws ({{langx|ar|بَطَلْيَوْس}}), iz katerega se je postopoma razvilo njegovo današnje ime. Invazija krščanskih vladarjev na Badajoz leta 1086 pod vodstvom Alfonza VI. Leonskega je razveljavila vladavino Mavrov. Poleg vdora Almoravidov v Maroko leta 1092 so Badajoz kasneje leta 1147 vdrli Almohadi.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}} Badajoz je 19. marca 1230 zavzel Alfonz IX. Leónski.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|title=Convento de San José (Adoratrices)|publisher=Turismobadajoz.es|language=es|access-date=12 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121128120056/http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|archive-date=November 28, 2012|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Kmalu po osvojitvi, v času Alfonza X. Modrega Kastiljskega, je bil ustanovljen škofovski sedež in začela so se dela na stolnici San Juan Bautista. Leta 1336, med vladavino Alfonza XI. Kastiljskega, so mesto oblegale čete portugalskega kralja Alfonza IV.{{sfn|O'Callaghan|Kagay|Vann|1998|p=154}} Toda kmalu zatem so kastiljsko-leonske čete, med katerimi sta bila Pedro Ponce de León starejši in Juan Alonso Pérez de Guzmán y Coronel, drugi gospodar Sanlúcar de Barrameda in sin Alonsa Péreza de Guzmána, premagale čete Alfonza IV. v bitki pri Villanueva de Barcarrota. Njihova zmaga je prisilila portugalskega kralja, da je zapustil mesto in mesto je postalo zanemarjeno. V srednjem veku je družina Sánchez de Badajoz prevladovala na tem območju kot gospodje Barcarrota, posest je pridobila leta 1369, ko jo je Henrik II. podelil Fernánu Sánchezu de Badajoz.{{sfn|Gallagher|1968|p=8}} Barcarroto so začasno izgubili proti Portugalcem, a so kmalu spet prevzeli nadzor. Istoimenski vnuk Fernána Sáncheza, sin Garcija Sáncheza de Badajoza, je bil leta 1434 gospodar Barcarrota in župan Badajoza. Garci Sánchez de Badajoz, verjetno njegov sin, je bil pomemben pisatelj, eden od njegovih potomcev, Diego Sánchez de Badajoz, pa je bil tudi pomemben dramatik; njegova ''Recopilación en metro'' je bila posthumno objavljena leta 1554.{{sfn|Wiltrout|1987|p=65}} [[File:Luis de Morales 001.jpg|thumb|upright|Luis de Morales slika ''Mati in otrok'']] Od 11. stoletja do leta 1492 je v Badaozu obstajala judovska skupnost.<ref>{{cite web |title=Badajoz, Spain |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/badajoz# |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Med izgonom leta 1492 iz Španije je mesto služilo kot tranzitna točka judovskih beguncev na Portugalsko in se je kasneje razvilo v tihotapsko središče.<ref>{{Cite book |last=Beinart |first=Haim |url=https://www.cambridge.org/core/books/expulsion-of-the-jews-from-spain/0ACACA56E6597D81D81C37A3E3261B92 |title=The Expulsion of the Jews from Spain |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |year=2001 |series=Littman Library of Jewish Civilization |volume=1 |location=Oxford |pages=295, 325 |translator=Jeffrey M. Green}}</ref> Prvo bolnišnico je v mestu ustanovil škof Fray Pedro de Silva leta 1485.{{sfn|Díaz y Pérez|1887|p=551}} Tu so leta 1506 zdravili tiste, ki jih je prizadela epidemija [[kuga|kuge]]. V 16. stoletju je mesto doživelo kulturni preporod zahvaljujoč osebnostim, kot so slikar Luis de Morales, skladatelj Juan Vázquez, humanist Rodrigo Dosma, pesnik Joaquin Romero de Cepeda, dramatik Diego Sánchez de Badajoz, dominikanski mistik Fray Luis de Granada in arhitekt Gaspar Méndez. Leta 1524 je v stari mestni hiši v mestu potekalo srečanje upravnega odbora med predstavniki Španije in Portugalske, da bi razjasnili status njunih ozemeljskih ureditev, udeležili pa so se ga Hernando Colón, Juan Vespucio, Sebastián Caboto, Juan Sebastián Elcano, Diego Ribeiro in Esteban Gómez.{{sfn|Vallín|1899|p=93}} Z razlogom, da bi uveljavljal svoje pravice do portugalske krone, je [[Filip II. Španski]] avgusta 1580 za kratek čas preselil svoj dvor v Badajoz. Dva meseca pozneje je v mestu umrla avstrijska kraljica Ana, 5. decembra 1580 pa se je Filip preselil iz mesta.{{sfn|Deutscher|2013|p=36}}{{sfn|Danvers|1988|p=39}} Od leta 1580 do 1640 je mesto zaradi odsotnosti vojne ponovno doživelo razcvet. Po mnenju zgodovinarja Vicenteja Navarra del Castilla je približno 428 prebivalcev Badajoza prispevalo k španski osvojitvi Amerike, vključno z osvajalci [[Diego de Valadés]], [28] [[Pedro de Alvarado]], [[Luis de Moscoso]] in [[Sebastián Garcilaso de la Vega y Vargas]] (oče Inca Garcilaso). Leta 1640 je bilo mesto napadeno med portugalsko obnovitveno vojno.<ref>{{citation|author=Villalón, M. C.|title=En 1640, después de un prolongado período| publisher=Dialnet.unirioja.es| year=1988| language=es|type = PDF}}</ref> === 1660–1811 === [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|left|Upodobitev Badajoza sredi 17. stoletja]] Boj za nadzor nad mestom in njegovo trdnjavo se je nadaljeval z napadi Portugalcev leta 1660. Leta 1705, med špansko nasledstveno vojno, je Badajoz – po smrti kralja Karla II., ki ni zapustil naslednika – prišel pod nadzor zaveznikov. Mesto je zavzela Španija, kar je Filipa V., vnuka francoskega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], spodbudilo, da je prevzel oblast v Španiji. Leta 1715 je Portugalska s Španijo podpisala mirovni sporazum in se odpovedala zahtevam po Badajozo v zameno za to, da je Španija prepustila ozemlje Sacramento na območju [[Río de la Plata|reke La Plata]] v Južni Ameriki.{{Sfn|Frey|Frey|1995|p=108}} Mirovna pogodba iz Badajoza je bila med Španijo in Portugalsko podpisana 6. junija 1801.<ref name="Olivenca">{{cite web|url=http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|title=Peace Treaty of Badajoz between Portugal|publisher=Grupos de Amigos de Olivenca|access-date=9 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405005601/http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|url-status=live}}</ref> Portugalci, ki so pričakovali neizbežen napad francoskih enot, nameščenih v Ciudad Rodrigu, so privolili v prepustitev Olivenze Španiji in napovedali, da bodo svoja pristanišča zaprli za britanske ladje. Ta sporazum je bil leta 1707 razveljavljen, saj so bili njegovi pogoji kršeni s podpisom pogodbe iz Fontainebleauja med Španijo in Francijo 27. oktobra 1807. Med [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]] so Francozi leta 1808 in 1809 neuspešno napadli Badajoz. Vendar pa je bil 10. marca 1811 španski poveljnik José Imaz podkupljen, zaradi česar je mesto predal francoskim silam pod poveljstvom maršala Soulta. Britansko-portugalska vojska pod poveljstvom maršala Beresforda je poskušala mesto ponovno zavzeti in je 16. maja 1811 pri Albueri premagala francoske sile, ki so prišle na pomoč obleganemu mestu, vendar je bilo obleganje naslednji mesec opuščeno. === Zavzetje Badajoza (1812) === [[File:Sir Thomas Picton at the Siege of Badajoz, 6 April 1812, by J. J. Jenkins.jpg|thumb|General sir Thomas Picton med zavzemanjem gradu v Badajozo 31. marec 1812]] [[File:Siege of Badajoz, by Richard Caton Woodville Jr.jpg|thumb|right|Obleganje Badajoza. Akvarel v tehniki [[grizaj]]), delo Richarda Catona Woodvilla mlajšega]] Leta 1812 je [[Arthur Wellesley]], grof Wellingtonski (in bodoči vojvoda), znova poskušal zavzeti Badajoz, v katerem je bila francoska garnizija s približno 5000 vojaki.{{sfn|MacFarlane|2004|p=127}} Obleganje se je začelo 16. marca; do začetka aprila so v obzidju nastale tri prebojne točke,{{efn|A "practicable breach" was one where two soldiers could get through side by side without needing to use their hands.<ref name="Melón 2012 242–244">{{Cite book|chapter-url=http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|pages=242–244|first=Miguel Ángel|last=Melón|title=Los sitios en la guerra de la Independencia: La lucha en las ciudades|year=2012|editor-first=Gonzalo|editor-last=Butró Prída|editor-first2=Pedro|editor-last2=Rújula|chapter=Badajoz (1811–1812) La resistencia en la frontera|publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Cádiz|isbn=978-84-9828-393-8|location=Cádiz|archive-date=June 24, 2021|access-date=April 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195645/http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|url-status=dead}}</ref>}} primerne za napad. 6. aprila sta ti točki napadli dve britanski diviziji; ta dogodek velja za »Wellingtonovo najbolj krvavo obleganje«, saj je od 15.000 britanskih vojakov padlo ali bilo ranjenih približno 5000. Po peturnem silovitem napadu so bili poskusi vdora skozi preboje neuspešni. V bitki so Francozi izgubili približno 1200 od svojih 5000 vojakov. Kljub neuspehu pri prebojih so Britanci napadli tudi grad in drug, nepoškodovan del obzidja ter mesto uspešno zavzeli. Po zavzetju mesta so zmagovite čete – potem ko so se opile z zaseženimi zalogami alkohola – mesto oplenile, pri čemer so ubile in posilile številne civiliste. Po mnenju britanskega zgodovinarja Ronalda Fraserja je bila to najhujša noč v celotni vojni na Iberskem polotoku.<ref name="Melón 2012 242–244"/> Trajalo je tri dni, preden so vojake znova spravili pod nadzor. Ko je bil red vzpostavljen, je bilo ubitih ali ranjenih že približno 200–300 civilistov.<ref>"[https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 Siege of Badajoz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171226023614/https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 |date=December 26, 2017 }}". Encyclopaedia Britannica.</ref> Wellington je lordu Liverpoolu zapisal: »Zavzetje Badajoza je eden najjasnejših dokazov o pogumu naših čet, kar jih je bilo kdaj prikazanih, vendar iskreno upam, da nikoli več ne bom povod za to, da bi bili postavljeni na tako preizkušnjo, kot so ji bili izpostavljeni sinoči.«{{sfn|Treneer|1963|p=133}} Pedro Caro, 3. markiz de la Romana, je 23. januarja 1811 v Badajozu umrl zaradi možganske kapi. Kap ga je zadela v trenutku, ko je zapuščal svojo hišo, da bi se z lordom Wellingtonom dogovoril o načrtu vojaških operacij. Med obleganjem Badajoza je oddelek 45. pehotnega polka (ki se je pozneje združil s 95. polkom v polk Sherwood Foresters) kot prvi vdrl v grad; namesto francoske zastave so izobesili rdeč suknjič poročnika Jamesa MacPhersona iz 45. polka, kar je naznanjalo padec gradu. Ta podvig vsako leto 6. aprila obeležijo tako, da na drogove za zastave ter na gradu Nottingham izobesijo rdeče suknjiče. V 23. zvezku publikacije ''Museum of Foreign Literature, Science and Art'', izdane leta 1833, je Badajoz opisan kot »eno najbogatejših in najlepših mest na jugu Španije, katerega prebivalci so enaindvajset dni v tihem strahu opazovali obleganje in bili pretreseni zaradi grozljivega pokola«.<ref>{{cite book|title=Museum of Foreign Literature, Science and Art|url=https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|access-date=9 July 2013|year=1833|publisher=E. Littell|page=612|archive-date=June 10, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610020032/https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|url-status=live}}</ref> 5. avgusta 1883 je prišlo do poskusa upora delov španskih oboroženih sil, v času, ko sta vladala zmeda in kaos.<ref name="Unihistory">{{cite web|url=http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|title=Cómo surgió la educación universitaria en Extremadura|publisher=Unex.es|access-date=11 July 2013|language=es|archive-date=April 20, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140420010538/http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|url-status=live}}</ref> === Španska državljanska vojna === [[Španska državljanska vojna]] v Badajozu v 1930-ih je bila grozljiv dogodek. Med vojno so nacionalisti v bitki za Badajoz zavzeli mesto. Po bitki so več tisoč prebivalcev – moških in žensk – odpeljali v mestno areno za bikoborbe; ko so na ograje okoli arene namestili mitraljeze, se je začel neselektiven pokol. 14. avgusta 1936 so na prizorišču Plaza de Toros ustrelili več sto republikancev.{{sfn|Kern|1995|p=179}} Tekom noči so pripeljali še 1200 ljudi. Ocenjujejo, da so nacionalisti po bitki umorili več kot 4000 ljudi.{{sfn|Preston|2012|p=318}} Celo tiste, ki so poskušali prečkati mejo s Portugalsko, so ujeli in poslali nazaj v Badajoz. Enote, ki so zagrešile poboje v Badajozu, so bile pod poveljstvom generala Juana Yagüeja, ki ga je Franco po koncu državljanske vojne imenoval za ministra za letalstvo. Zaradi dejanj njegovih enot v Badajozu se je Yagüeja oprijel vzdevek »mesar iz Badajoza«.<ref>{{Cite web|url=http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |title=Share on print Juan Yague |access-date=8 August 2013 |publisher=Spartacus Educational |url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130802212701/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |archive-date=August 2, 2013 |df=mdy }}</ref> [[File:Plano de Badajoz 1873.jpeg|thumb|right|Urbanistični načrt Badajoza iz leta 1873 (španska izdaja)]] === Novejša zgodovina === Po vojni se je mesto še naprej razvijalo, čeprav je od leta 1960 dalje doživljalo obsežne migracije prebivalstva v druge španske regije in evropske države. V naslednjih desetletjih se je prevladujoča gospodarska dejavnost mesta vse bolj pomikala v terciarni sektor; danes je Badajoz pomembno trgovsko središče v jugozahodni Španiji ter pomemben most med Španijo in Portugalsko na področju trgovine in kulturnih vezi. 6. novembra 1997 so hude poplave opustošile več mestnih četrti, pri čemer je umrlo 21 ljudi, na stotine prebivalcev pa je utrpelo uničenje premoženja.<ref name="flood">{{cite web|url=http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|title=The flood event that affected Badajoz in November 1997|publisher=Advances in GeoSciences|date=9 April 2008|access-date=12 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000858/http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|url-status=live}}</ref> Katastrofo je povzročila atlantska ekstratropska depresija, ki je prešla Iberski polotok in povzročila poplavljanje potokov Rivilla in Calamon, ki so sicer običajno suhi. Soseska Cerro de Reyes, v bližini sotočja obeh potokov, je utrpela najhujše posledice poplave.<ref name="flood"/> == Geografija == [[File:SpainGuadianaBasin.png|thumb|right|Porečje reke Guadiana s prikazom lege mesta Badajoz]] Badajoz leži na jugozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], na bregu reke [[Guadiana]], ob meji s Portugalsko.{sfn|Frey|Frey|1995|p=25}} Je glavno mesto istoimenske province. Od Méride je oddaljen 61 kilometrov, od Cáceresa 89 kilometrov, od [[Sevilla|Seville]] 217 kilometrov, od [[Lizbona|Lizbone]] 227 kilometrov (v smeri proti vzhodu) in od [[Madrid]]a 406 kilometrov. Novejši del mesta je na desnem bregu reke; tam so številna industrijska območja in univerzitetna bolnišnica. Geološko gledano Badajoz leži na območju južne podmesete (špansko ''Submeseta Sur'').{{sfn|Yuste|1980|p=208}} Mesto je bilo ustanovljeno na bregovih reke Guadiana, na apnenčastem griču iz [[paleozoik]]a, ki ga je izoblikovala reka. Na tem griču stoji [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]], ena glavnih mestnih znamenitosti. Območje občine Badajoz zaznamujejo tla, nastala iz terciarnih sedimentov, ki segajo v paleozoik. Povprečna nadmorska višina znaša 184 metrov. Najvišje točke so Cerro del Viento (219 m), Fuerte San Cristóbal (218 m) in Cerro de la Muela (205 m). Najnižja točka je reka Guadiana (168 m). === Podnebje === Badajoz ima sredozemsko podnebje z vročimi poletji (po Köppnu: ''Csa''). Zime so mile, pogosteje beležijo temperature pod lediščem, poletja pa so vroča, pri čemer temperature včasih dosežejo ali presežejo 40 °C.<ref>{{Cite web|url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|title=Badajoz, Spain Köppen Climate Classification (Weatherbase)|website=Weatherbase|access-date=2018-11-25|archive-date=November 25, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181125074122/https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|url-status=live}}</ref> Hkrati je količina padavin na meji s polsušnim (semiaridnim) podnebjem. Podnebje v Badajozu zaznamujejo drastične razlike med poletjem in zimo. Nadmorska višina merilne postaje znaša 203 metre. Povprečna letna temperatura je 17,3 °C. Povprečne najvišje temperature julija znašajo približno 35 °C, medtem ko so povprečne najnižje temperature januarja okoli 3 °C. Povprečna letna količina padavin znaša približno 430 milimetrov; največ padavin, 56 milimetrov, pade decembra, medtem ko je julij najbolj suh mesec s 3 milimetri padavin.<ref name=Weather>{{cite web|url=http://www.badajoz.climatemps.com/|title=Climate & Temperature; Badajoz|access-date=10 July 2013| publisher=Badajoz.climatemps.com| archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011334/http://www.badajoz.climatemps.com/|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead}}</ref> Povprečna letna vlažnost zraka znaša 63 %. Mesto je letno deležno povprečno 2950 ur sončnega obsevanja.<ref name="Aemet.es">{{cite web|url=http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|title=Standard climate values for Badajoz|publisher=Aemet.es|access-date=15 May 2015|archive-date=January 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116004855/http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|url-status=live}}</ref> == Demografija == Leta 2010 je imel Badajoz 150.376 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 2010 je v Badajozu živelo 73.074 moških in 77.312 žensk, kar predstavlja 48,6 % oziroma 51,4 % prebivalstva. V primerjavi s statističnimi podatki za regijo Estremadura (49,7 % in 50,3 %) je bil v mestu Badajoz delež žensk sorazmerno večji. Čeprav je to mesto z največ prebivalci v Estremaduri, je gostota prebivalstva razmeroma nizka (102,30 prebivalca/km²), kar je posledica obsega občine – ene največjih v Španiji, ki meri 1470 km². Poleg mestnega središča območje vključuje tudi okrožja, soseske in naselja z manjšim številom prebivalcev. Največje med njimi je bilo naselje Guadiana, ki je leta 2012 štelo 2524 prebivalcev, 17. februarja 2012 pa je postalo samostojno.<ref>{{cite web|url=http://www.badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|title=Guadiana del Caudillo celebra su primer año como independiente|publisher=Badajoz7dias.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729084931/http://badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|archive-date=July 29, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | direction = vertical | align = right | width = 200 | footer = | image1 = Estudio Lamela CajaBadajoz.jpg | caption1 = Sedež banke Caja Badajoz (2017) | image2 = C-16. sancha brava-aerea- 2.jpg | caption2 = Vojaško oporišče General Menacho – Botoa – Badajoz | image3 = Ifeba.jpg | caption3 = IFEBA }} V preteklosti so pogoste vojne opustošile gospodarstvo Badajoza, prebivalstvo pa je živelo v revščini. Kmetijska zemljišča niso bila rodovitna, na tem območju pa ni bilo niti pomembnejše industrije. Vendar pa so zgodovinski spomeniki v mestu in v Méridi privabljali številne obiskovalce, kar je spodbudilo razvoj turizma; v zadnjih letih je prišlo tudi do določenega industrijskega razvoja. Badajoz je danes predvsem trgovsko središče; glede na španski gospodarski letopis za leto 2007, ki ga je izdala raziskovalna služba banke La Caixa (''Servicio de Estudios de La Caixa''), se po gospodarskem pomenu uvršča na 25. mesto v Španiji. Zaradi svoje lege ima mesto pomembno vlogo v tranzitni trgovini s Portugalsko. V mestnem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor. Glavna nakupovalna ulica je ulica Menacho, kjer je večina nacionalnih in mednarodnih trgovskih verig. ''Centro Comercial Abierto Menacho'' (odprto nakupovalno središče Menacho) je največje nakupovalno območje na prostem v Estremaduri; vanj je bilo vloženih več sto tisoč evrov, letno pa ga obišče na tisoče Portugalcev.<ref name="Hacienda2008">{{cite book|title=Información comercial española: Boletín ICE económico|url=https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|access-date=9 July 2013|year=2008|publisher=Ministerio de Economía|page=270|language=es|archive-date=May 14, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514072518/https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|url-status=live}}</ref> Med pomembnejše gospodarske dejavnosti sodijo proizvodnja izdelkov iz lana, volne in usnja, klobukov, keramike ter mila.[61] Trgovina cveti po zaslugi kupcev iz pokrajine in s Portugalske. Zaradi pomena trgovskih vezi s sosednjo državo je bil leta 2006 na obrobju mesta, blizu brega reke Caia, ustanovljen nov sejemski prostor – Institución Ferial de Badajoz (IFEBA). Kot gospodarsko in kulturno središče mesto ponuja pestro izbiro tržnic – od ribarnic in stojnic z različnimi živili do trgovin z izdelki za zdravje.<ref name="PF">{{cite web|url=http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|title=Ferias en España en IFEBA Institución Ferial de Badajoz|publisher=Portalferias.com|access-date=9 July 2013|archive-date=August 26, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130826030250/http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|url-status=usurped}}</ref> Območje starega mestnega jedra je občutilo posledice tega sejma, vendar si z odpiranjem novih trgovin počasi opomore.<ref>{{cite web| url=http://www.feriabadajoz.net/|title=Inicio|publisher=Feria Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711045738/http://www.feriabadajoz.net/|url-status=live}}</ref> Industrijska območja na zahodnem bregu reke so skoraj v celoti zbrana v velikem industrijskem kompleksu El Nevero, ki leži ob avtocesti A-5 (ena od šestih radialnih avtocest v Španiji, označenih z A-1 do A-6). Kompleks se nenehno širi, v njem pa delujejo najrazličnejša podjetja. V predmestjih najdemo tudi druga industrijska območja, v soseskah, kot je San Roque, pa delujejo manjša podjetja. Poleti 2007 je bil predstavljen projekt izgradnje novega sedeža hranilnice Caja de Badajoz, vrednega 38 milijonov evrov; gradnja se je začela oktobra 2008, stavba pa je danes v uporabi. Stolpnica ''Torre Caja Badajoz'', ki služi kot finančno središče, je visoka 88 metrov in ima 17 nadstropij; trenutno je najvišja stavba v Estremaduri.<ref>{{cite web| url=http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|title=Nueva Sede Corporativa de la Caja de Badajoz|publisher=Portal.cajabadajoz.es|date=18 November 2007|access-date=9 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130612193644/http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|archive-date=June 12, 2013|url-status=dead}}</ref> Mesto ima tudi letališče, ki je od središča oddaljeno 14 kilometrov in je bilo leta 2009 razširjeno, ter kongresni center. == Pomembne znamenitosti == [[File:Badajoz. Campanario de la torre de la catedral. España. Spain.jpg|thumb|Zvonik stolnice v Badajozu. 16. stoletje]] Mesto je posejano z mavrsko in srednjeveško arhitekturo, čeprav ostaline rimske in vizigotske arhitekture niso tako izrazite kot v bližnji Méridi. Trdnjava Alcazaba je najpomembnejša stavba v mestu, ki priča o mavrski kulturi v Badajozu. V 17. in 18. stoletju je bila edina pomembna utrdba na južni meji s Portugalsko; nadzorovala je poti proti južni Portugalski in Andaluziji ter služila kot izhodišče za vdore na Portugalsko. V krščanskem obdobju so jo zasedali vojvode La Roca. Danes v njej deluje Arheološki muzej Badajoza. Številni zgodovinski spomeniki v Badajozu, ki so bili prej v ruševinah, so bili obnovljeni. Restavracije, lokali in nočno življenje so velika privlačnost za Portugalce z druge strani meje. Stolnica v Badajozu, ki izvira iz 13. stoletja (leta 1238 je bila preurejena iz mošeje), stoji v starem mestnem jedru. Njena arhitektura, ki s svojimi masivnimi zidovi spominja na trdnjavo, priča o burni zgodovini mesta. Tri okna stolnice so posebna – eno je v gotskem slogu, drugo v renesančnem, tretje pa v platereskem slogu.{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=198}} === Občinske stavbe === [[File:Badajoz, Plaza de España, Palacio Municipal 130-1.jpg|thumb|left|Ayuntamiento (mestna hiša)]] Kongresna palača (''Palacio de Congresos de Badajoz'') je delo arhitektov Joséja Selgasa in Lucie Cano. V stavbi Palacio Municipal je [[mestna hiša]]. Ostanki prvotne stavbe mestne hiše so danes v ruševinah. Sedanja stavba izvira iz leta 1852, ura pa je bila dodana leta 1889.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|title=Plazas|publisher=Turismobadajoz.es|access-date=14 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715045408/http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Leta 1937 jo je prenovil občinski arhitekt Rodolfo Martinez, ki je posebno pozornost namenil slogovni enotnosti, povišal stolpa in spremenil okrasne elemente. Stavba vključuje balustrado, osrednji balkon in stebre. V Badajozu deluje več občinskih knjižnic, ki služijo mestu in širši pokrajini; med njimi sta Biblioteca Pública Municipal A. Dominguez in Biblioteca Pública Municipal Bda. de Llera, občinska javna knjižnica Cerro de Reyes, občinska javna knjižnica Pardaleras in občinska javna knjižnica San Roque. === Zgodovinske znamenitosti === [[File:Vista desde el adarve dela Alcazaba de Badajoz.JPG|thumb|right|Alcazaba de Badajoz]] ==== Alcazaba ==== {{glavni|Alcazaba Badajoz}} Alcazaba, mavrska [[citadela]], ki jo je v 9. stoletju zgradil Ibn Marwan, je bila leta 1169 utrjena po naročilu almohadskega kalifa Abu Jakub Jusufa, čeprav obstajajo sledovi starejših gradbenih posegov iz let 913 in 1030. V 11. in 12. stoletju je Alcazaba služila kot glavna rezidenca vladarjev taife Badajoz. Almohadski vladarji so bili v 13. stoletju pregnani, za kar je poskrbel Alfonz IX. Leonski.<ref>{{cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba|title=Monuments: Alcazaba|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221337/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba#.UdxHp20dRZE|url-status=live}}</ref> Stolp Torre de Espantaperros je visok 30 metrov in je zgrajen iz zbite zemlje ter malte. Ima osmerokotni tloris s štirikotno strukturo, ki je nekoč omogočala razgled na okoliško pokrajino. Ime naj bi izviralo iz ostrega zvonjenja zvona, ki je bilo nekoč nameščeno v stolpu. Stavba, ki je prizidana k stolpu in je bila zgrajena v 16. stoletju – imenuje se ''La Galera'' –, je nekoč služila kot mestna hiša, pozneje pa kot zapor. Ta spomenik obdaja urejen vrt, na območju katerega so odkrili arheološke najdbe iz vizigotskega, rimskega in drugih obdobij.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|title=Tower Espantaperros|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Aytobadajoz.es|archive-date=February 2, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202104757/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|url-status=live}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}}{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=199}} === Trdnjava Vauban === Vojaška trdnjava Vauban je bila zgrajena v 17. stoletju, med vojno med Španijo in Portugalsko (1640–1668), kot obrambni ukrep proti silam, ki so v mesto vdirale s severozahoda in jugovzhoda. Zgrajena je iz kamna, opeke in apnenega betona. Na severnem delu trdnjave je osem [[bastijon]]ov, saj sta na južni strani za obrambo služili reki Guadiana in Rivilla. Bastijoni nosijo imena San Pedro, La Trinidad, Santa María, San Roque, San Juan, Santiago, San José in San Vicente.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban|title=Fortificación Vaubán|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221408/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban#.Ud24YW22rLk|url-status=live}}</ref> ==== La Giralda ==== [[File:La Giraldilla.jpg|thumb|left|upright|La Giralda]] La Giralda, ki stoji v bližini trga Plaza de la Soledad, je replika stolpa [[Giralda]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Stavbo je leta 1930 dokončal lokalni poslovnež v komercialne namene.<ref>{{cite book|title=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz: ponencias y comunicaciones|url=https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|access-date=11 July 2013|year=1999|publisher=Editora Regional de Extremadura|language=es|isbn=978-84-7671-470-6|page=75|archive-date=May 28, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528185723/https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> Zasnovana je v neoarabskem andaluzijskem regionalističnem slogu, okrašena s keramičnimi ploščicami in kovinskimi elementi; na njej je upodobljen Merkur, ki simbolizira trgovino.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda|title=Torre de la Soledad y La Giralda|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075626/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda#.Ud3dWW22rLk|url-status=live}}</ref> Leta 1978 je stavbo prevzelo podjetje Telefónica, jo prenovilo in v njej uredilo poslovne prostore. Leta 1998 je Telefónica prostore izpraznila, štiri leta pozneje pa stavbo ponudila morebitnim kupcem za 4,2 milijona evrov. Ker kupca niso našli, je Telefónica napovedala ponovno vzpostavitev pisarn, a je kasneje od te namere odstopila. Pojavili so se različni predlogi, da bi stavbo prevzela lokalna oblast; med drugim so predlagali širitev Muzeja lepih umetnosti, ureditev regionalnega kulturnega središča ali muzeja, posvečenega veliki noči – praznovanju, ki je za mesto pomembna turistična znamenitost.<ref>{{cite web|url=http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|title=La Giralda, un millón de euros más barata|date=January 14, 2012 |publisher=Hoy.es|access-date=10 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000755/http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|url-status=live}}</ref> ==== Puerta de Palmas ==== [[File:Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg|right|thumb|Puerta Palmas]] Vrata Puerta de Palmas so bila zgrajena leta 1551. Ob vhodnih vratih stojita dva valjasta stolpa. Na zunanji strani stolpa so omenjeni princ Filip II., cesar Karel V. in letnica gradnje. Stolpa sta utrjeni s [[prsobran]]i, na zgornjem in spodnjem delu pa jih krasita dva dekorativna pasova v obliki vrvi. Vhod je obrnjen proti vzhodu, je dvojno obokan in okrašen z medaljoni s ščitom cesarja Karla V. Nekoč je služil kot zapor, vendar je bila od takrat deležna številnih prenov in je delovala kot vstopna točka v mesto.<ref name="PP">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas|title=Puerta de Palmas|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712030126/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas#.Ud26s222rLk|url-status=live}}</ref> ==== Real Monasterio de Santa Ana ==== [[File:Monasterio de Santa Ana (Badajoz). España. Spain.jpg|thumb|Samostan svete Ane]] Gre za krščanski samostan v Badajozu, ki je bil leta 1888 razglašen za kulturno dobrino (špansko ''Bien de Interés Cultural'').<ref name="CBad">{{cite web| url=http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|title=Historia|publisher=Clarisasbadajoz.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521040549/http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|archive-date=May 21, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Je sedež reda svete Klare v mestu in stoji v osrčju starega mestnega jedra. Leta 1518 ga je ustanovila Leonor de Vega y Figueroa z blagoslovom [[papež Leon X.|papeža Leona X.]]; samostan je spadal pod jurisdikcijo frančiškanske province San Miguel. Glede na nagrobnik na samostanskem območju je bila Figueroa opatinja samostana štirideset let, vse do svoje smrti 17. aprila 1558. Sprva je bila pokopana na tem mestu, kasneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli v kraljevo kripto samostana [[El Escorial]]. V 18. stoletju je bil samostan deležen obsežne preobrazbe, čeprav je prvotna struktura delno ohranjena. Na zunanjščini stavbe so oporni stebri in stolp z dvema zvonovoma. Nad obokom glavnega oltarnega prostora (prezbiterija) stoji razgledni stolp z opečnim rešetkastim zaključkom, ki ga krasijo [[Fiala (arhitektura)|fiale]]. Samostanska cerkev ima eno ladjo, ki je bila prezidana konec 17. stoletja, [[prezbiterij]] pa pokriva poznogotski [[rebrasti obok]] iz prve polovice 16. stoletja. V cerkvi so številni oltarni nastavki, podobe, slike in predmeti iz srebra. === Vrtovi === [[File:Jardines de La Galera de Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg|thumb|upright|La Galera]] Vrtovi La Galera (''Jardines de la Galera'') segajo v 10. stoletje, v čas dinastije Aftasidov. So znotraj utrdbe Alcazaba, med stolpom Torre de Espantaperros in obrambnim hodnikom (''Chemin de ronde''). V vrtovih so ohranjeni številni ostanki iz obdobja [[Al Andaluz]]a; po več kot tridesetletnem zaprtju in kasnejši prenovi so od leta 2007 odprti za javnost. Ime vrtov izvira iz dejstva, da so nekoč nudili zatočišče zapornikom, ki so bili v Sevilli obsojeni na smrt z obešanjem. Med rastlinskimi vrstami, ki jih najdemo v vrtovih, so kafrovec (''Cinnamomum camphora''), plazeča dihondra (''Dichondra repens''), drevo ''Ceiba speciosa'' ter mirte, lovorji, pomarančevci, limonovci in granatna jabolka.<ref>{{cite web|url=http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|archive-url=https://archive.today/20130710070019/http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|url-status=dead|archive-date=July 10, 2013|title=Gardens of La Galera|publisher=TripOrg|access-date=10 July 2013}}</ref> Drugi parki in vrtovi v mestu so še Castelar – z osrednjim ribnikom in več spomeniki, posvečenimi romantični pisateljici Carolini Coronado ter Luisu Chamizu Triguerosu{{sfn|Carvajal|2001|p=21}} – pa tudi La Legión, Rivillas y Calamón, San Fernando in La Viña. V mestu deluje tudi vodni in zabaviščni park z imenom Lusiberia. === Muzeji === Muzej sodobne umetnosti Extremadure in Iberoamerike (''Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo – MEIAC'') hrani zbirke del španskih, portugalskih in latinskoameriških umetnikov. Stavba stoji na mestu nekdanjega pripora in kazenskega zavoda, zgrajenega sredi 50. let 20. stoletja na območju nekdanje vojaške utrdbe iz 17. stoletja, znane kot trdnjava Pardaleras.<ref>{{Cite web|url=http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|title=The Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo (MEIAC)|language=es|access-date=6 August 2013|publisher=Official website of MEIAC|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011314/http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.arte10.com/museo/meiac/|title=MEIAC – Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo|access-date=6 August 2013|publisher=Art10.com|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405001906/http://www.arte10.com/museo/meiac/|url-status=live}}</ref> Pokrajinski muzej lepih umetnosti (''Museo Provincial de Bellas Artes''), ki velja za osrednjo galerijo v Estremaduri, je urejen v dveh palačnih stavbah iz 19. stoletja ob trgu Plaza de la Soledad. Obsega 2000 kvadratnih metrov in hrani več kot 1200 slik ter kipov iz obdobja od 16. do 20. stoletja. Dela predstavljajo več kot 350 umetnikov, med katerimi so denimo [[Francisco de Zurbarán]], Luis de Morales, [[Caravaggio]], flamski slikarji, [[Francisco de Goya]], Felipe Checa, Torre Isunza, Eugenio Hermoso, Adelard Covarsí, Antonio Juez Nieto, Francisco Pedraja Muñoz, [[Pablo Picasso]] in [[Salvador Dalí]]. [[File:Palacio de los Duques de Feria.JPG|thumb|left|Pokrajinski arheološki muzej (Museo Arqueológico Provincial)]] Mestni muzej ''Luis de Morales'' (''Museo de la Ciudad Luis de Morales'') je urejen v stavbi, ki je bila morda dom renesančnega slikarja Luisa de Moralesa, in hrani številna njegova dela. Pokrajinski arheološki muzej (''Museo Arqueológico Provincial'') je znotraj trdnjave in hrani predmete z vseh koncev province Badajoz. Stavba vključuje palačo vojvod iz Ferie, ki izvira iz 16. stoletja. Zbirka je razdeljena na šest glavnih sklopov: prazgodovina, zgodnja zgodovina, rimsko obdobje, vizigotsko obdobje ter srednjeveško islamsko in krščansko obdobje. Elegantna stavba je zgrajena iz kamna in opeke; na vogalih ima štiri stolpe, njena fasada pa je členjena s terasami. Notranjost zaznamujejo mudeharski opečnati oboki, ki počivajo na osmerokotnih stebrih.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico|title=Museo Arqueológico|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405002142/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico#.UeA9H222rLk|url-status=live}}</ref> Muzej stolnice (''Museo Catedralicio'') je na območju stolnice. Obiskovalce popelje na zgodovinsko potovanje skozi različne faze gradnje stavbe. Predstavlja tudi predmete iz obdobja od ustanovitve nadškofije do danes. Zbirke vključujejo filipinske slonokoščene izdelke, rezbarije in flamske tapiserije, nagrobnik Alfonsa Suáreza de Figueroa ter procesijsko monstranco za praznik sv. Rešnjega telesa (''Custodia Procesional del Corpus'') iz leta 1558. Na ogled so tudi dela Luisa de Moralesa in Zurbarána. Muzej bikoborb (''Museo Taurino'') je v središču mesta, zanj pa skrbi Klub ljubiteljev bikoborb iz Estremadure. Vključuje plakate, fotografije in predmete, povezane s svetom bikoborb.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|title=Bullfighting Museum|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174151/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Muzej karnevala (''Museo del Carnaval'') je bil odprt leta 2007 v središču Menacho. V muzeju so razstavljeni kostumi skupin, ki so skozi leta sodelovale na mestnem karnevalu. Leta 2008 se je muzej pridružil mreži muzejev v Estremaduri.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|title=Museum of Carnival in Badajoz|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174122/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> === Trgi === [[File:Badajoz, Plaza Alta 25p-2h.jpg|left|thumb|Plaza Alta]] [[File:Badajoz, Plaza de España 126-3.jpg|thumb|right|Plaza de España]] Trg Plaza de España leži v središču mesta; njegovo zasnovo je leta 1917 pripravil mestni arhitekt Rodolfo Martinez, dokončan pa je bil leta 1920.<ref name=Dial>{{Cite web| url=http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|title=The Arrival of the City Regional|language=es|access-date=8 August 2013|publisher=Dialnet Unirioja|archive-date=May 21, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521070211/http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|url-status=live}}</ref> V središču zgodovinskega dela mesta stoji velika stolnica. Trg Plaza de Cervantes velja za pomemben kraj v zgodovini Badajoza. Deli tega trga obsegajo območje, ki je nekoč pripadalo cerkvi sv. Andreja in njenemu pokopališču. Trg je okrašen z belim marmorjem in koncentričnim mozaikom zvezd s konicami, ki izvira iz leta 1888. Trg Plaza Alta, ki je bil nedavno obnovljen, je bil stoletja središče mesta, saj je segal onkraj meja muslimanske citadele; v preteklosti so ga imenovali preprosto »trg«. Španski kitarist flamenka [[Paco de Lucía]] je 10. julija 2013 nastopil na trgu Plaza Alta.<ref>{{cite web|url=http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|title=July|publisher=Pacodelucia.org|access-date=11 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715184659/http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead}}</ref> La Giralda stoji v bližini trga Plaza de la Soledad. === Mostovi === V mestu Badajoz je pet mostov, od katerih jih štirje prečkajo reko Guadiano.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|title=Sights (Badajoz)|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 8, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130708160314/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web| url=http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|title=Bridges of Badajoz|publisher=Badajoz Ayer y Hoy|access-date=14 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130812153020/http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|archive-date=August 12, 2013|url-status=usurped|df=mdy-all}}</ref> Puente de Palmas, znan tudi kot Puente Viejo (Stari most), je najstarejši most v Badajozu; gradnja se je začela leta 1460, vendar je leta 1545 nenaden porast vodostaja reke objekt uničil.<ref name="Puente Palmas">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|title=Puente de Palmas|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075652/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|url-status=live}}</ref> Obnovljen je bil v času vladavine španskega kralja Filipa II., pod vodstvom guvernerja Badajoza, D. Diega Hurtada de Mendoze. Leta 1603 je poplava uničila 16 od njegovih 24 razponov; obnovili so jih med letoma 1609 in 1612. Most je bil ponovno obnovljen leta 1833; inženir je bil José María Otero, arhitekt pa Valentin Falcato. V začetku 21. stoletja so bile izvedene nadaljnje izboljšave: število razponov se je povečalo na 32, na obeh koncih pa so dodali stolpa, s čimer je most dosegel skupno dolžino 600 metrov. Most s številnimi spremembami svojih razponov, lokov, stebrov in opornikov, ki so nastajale skozi stoletja, odraža zgodovino mesta. Puente de la Universidad oziroma Puente Nuevo (Novi most) leži dolvodno od starega mostu Puente de Palmas. Zgrajen je bil leta 1960.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad|title=Puente de la Universidad|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075724/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad#.UeA_am22rLk|url-status=live}}</ref> Most Puente de la Autonomía Extremeña, dokončan leta 1990, stoji gorvodno od mostu Puente de Palmas in povezuje mesto z glavnimi cestami proti Madridu ter s cesto N-435, ki vodi od Badajoza do kraja Fregenal de la Sierra.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|title=Puente de la Autonomía|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712125114/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|url-status=live}}</ref> Puente Real je viseči most čez reko Guadiano in četrti most v mestu; dokončan je bil leta 1994. Temeljni kamen zanj je leta 1992 položil španski kralj. Most ima šest viaduktnih razponov, dolgih po 32 metrov, njegova skupna dolžina pa znaša 452 metrov. Vključuje kolesarsko stezo in povezavo z avenijo Elvas, ki vodi proti Portugalski in številnim drugim mestnim središčem.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real|title=Puente Real|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075805/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real#.UeA_z222rLk|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{cite EB9 |wstitle = Badajos |volume= III | page=223}} *{{Cite EB1911|wstitle=Badajoz (city) |volume= 3| page=181}} *{{cite book|last=Carvajal|first=Antonio Salguero|title=Gévora: estudio de una revista poética de Extremadura|url=https://books.google.com/books?id=S4kgAQAAMAAJ|year=2001|publisher=Diputación Provincial de Badajoz|isbn=9788477960836|language=es}} *{{cite book|last=Danvers|first=Frederick Charles|title=The Portuguese in India: Being a history of the rise and decline of their Eastern Empire|url=https://books.google.com/books?id=MwOV-eenKy0C&pg=PA39|year=1988|publisher=Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0391-2}} *{{cite book|last=Davenport|first=Richard Alfred|title=New Elegant Extracts: A Unique Selection ... from the Most Eminent Prose and Epistolary Writers ...|url=https://books.google.com/books?id=xZYVAAAAYAAJ&pg=PA108|year=1827|publisher=C.& C. Whittingham}} *{{cite book |last1=Deutscher |first1=Thomas Brian |title=Punishment and Penance: Two Phases in the History of the Bishop's Tribunal of Novara |date=1 January 2013 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-1-4426-4442-7 |url=https://books.google.com/books?id=b19r0dmaarEC |language=en}} *{{cite book|last=Díaz y Pérez|first=Nicolás |title=Extremadura: (Badajoz y Cáceres)|url=https://books.google.com/books?id=bfBWAAAAMAAJ|year=1887|publisher=D. Cortezo y ca.}} *{{cite book|last=Erskine|first=Andrew|title=A Companion to Ancient History|url=https://books.google.com/books?id=zN2kqjun3VAC&pg=PT329|date=20 November 2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-58153-7}} *{{cite book |first=Ian |last=Fletcher |title=Badajoz 1812: Wellington's bloodiest siege |url=https://books.google.com/books?id=n98bDAAAQBAJ&q=Badajoz |date=21 August 2012 |publisher=Osprey Publishing |isbn=978-1-78200-196-6}} *{{cite book|last1=Frey|first1=Linda|last2=Frey|first2=Marsha L.|title=The Treaties of the War of the Spanish Succession: An Historical and Critical Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=wrJmCvFY6ocC&pg=PA25|date=1 January 1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-27884-6}} *{{cite book|last=Gallagher|first=Patrick|title=The Life and Works of Garci Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=CfNqwzjcc3gC&pg=PA8|date=January 1968|publisher=Tamesis Books|isbn=978-0-900411-00-7}} *{{cite book|last=Glick|first=Thomas F.|title=From Muslim Fortress to Christian Castle: Social and Cultural Change in Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=Fja8AAAAIAAJ&pg=PA6|year=1995|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3349-0}} *{{cite book|last1=Kendrick|first1=Anna |last2=Michelson|first2=Kathryn|last3=Barbero|first3=Meagan|title=Let's Go 2009 Spain & Portugal with Morocco|url=https://books.google.com/books?id=f_ySWfVjzOAC&pg=PA196|date=25 November 2008|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-38573-6}} *{{cite book|last=Kern|first=Robert|title=The Regions of Spain: A Reference Guide to History and Culture|url=https://books.google.com/books?id=YE4jAQAAIAAJ|year=1995|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-29224-8}} *{{cite book|last=Knight|first=Charles|title=The English Cyclopaedia: A New Dictionary of Universal Knowledge|url=https://books.google.com/books?id=KdZEAAAAYAAJ&pg=PT461|year=1854|publisher=Bradbury and Evans}} *{{cite book|last=Lúcia|first=Luis Aguiló|title=Decisió electoral i cultura política|url=https://books.google.com/books?id=QNmNAAAAMAAJ|date=1 January 1986|publisher=Universidad Autónoma de Barcelona. Equip de Sociologia Electoral, Edicions de La Magrana|isbn=978-84-7410-280-2|language=es}} *{{cite book|last=MacFarlane|first=Charles|author-link=|title=Memoir of the Duke of Wellington|url=https://books.google.com/books?id=7aIXXwHLg5gC&pg=PA127|date=1 December 2004|publisher=Kessinger Publishing|isbn=978-1-4179-1907-9}}{{Dead link|date=September 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite book|last=O'Callaghan|first=Joseph F.|title=A History of Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=yA3p6v3UxyIC&pg=PA113|year=1983|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9264-8}} *{{cite book|last1=O'Callaghan|first1=Joseph F.|last2=Kagay|first2=Donald J.|last3=Vann|first3=Theresa M.|title=On the Social Origins of Medieval Institutions: Essays in Honor of Joseph F. O'Callaghan|url=https://books.google.com/books?id=OVX8j0zR6QYC&pg=PA154|year=1998|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-11096-0}} *{{cite book|last1=Press|first1=Ivy|last2=Slater|first2=Tom|title=Heritage Americana Grand Format Auction Catalog #629|url=https://books.google.com/books?id=vnBEnLRDJoIC&pg=PA180|year=2006|publisher=Heritage Capital Corporation|isbn=978-1-59967-082-9}} *{{cite book|last=Preston|first=Paul|title=The Spanish Holocaust: Inquisition and Extermination in Twentieth-Century Spain|url=https://books.google.com/books?id=mzntTDf6AZ4C&pg=PT1329|date=22 March 2012|publisher=HarperCollins Publishers|isbn=978-0-00-746722-8}} *{{cite book|last1=Tarlow|first1=Sarah|last2=Nilsson Stutz|first2=Liv|title=The Oxford Handbook of the Archaeology of Death and Burial|url=https://books.google.com/books?id=V4MvPbrHbCEC&pg=PA377|date=6 June 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-956906-9}} *{{cite book|last=Treneer|first=Anne|title=The Mercurial Chemist: A Life of Sir Humphry Davy|url=https://books.google.com/books?id=nok6AAAAMAAJ|year=1963|publisher=Methuen}} *{{cite book|last1=Ring|first1=Trudy|last2=Salkin|first2=Robert M. |last3=La Boda|first3=Sharon|title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&pg=PA72|year=1995|publisher=Fitzroy Dearborn Publishers|isbn=978-1-884964-02-2}} *{{cite book|last=Wiltrout|first=Ann E.|title=A Patron and a Playwright in Renaissance Spain: The House of Feria and Diego Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=1BPbjk0JOkgC&pg=PA65|date=1 January 1987|publisher=Tamesis|isbn=978-0-7293-0254-8}} *{{cite book|last=Vallín|first=Acisclo Fernández|title=Discursos leídos ante la Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales|url=https://books.google.com/books?id=Fsi-29qE0YwC|year=1899|publisher=Establecimiento tipográfico "Sucesores de Rivadeneyra"|page=93}} * {{cite book|last=Yuste|first=Abelardo de Unzueta y|title=Estructura económica de España|url=https://books.google.com/books?id=uktJAQAAIAAJ|year=1980|publisher=A. de Unzueta y Yuste |isbn=9788430031443|language=es}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Badajoz}} {{Wikivoyage|Badajoz}} *[http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/portada Uradna spletna stran] {{in lang|es}} *[http://www.unex.es/ Universidad de Extremadura website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170715085618/http://www.unex.es/ |date=July 15, 2017 }} {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20140521154213/http://www.clarisasbadajoz.com/espanol.htm Real Monasterio de Santa Ana website] {{in lang|es}} [[Kategorija:Badajoz| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 875]] {{normativna kontrola}} 4kjyblv308z9jnhm1asq8varviwktrj 6771108 6771107 2026-10-27T15:44:15Z Ljuba24b 92351 /* Ustanovitev do srednjega veka */ 6771108 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Badajoz | native_name = | other_name = Badajos | type = mesto in občina | image = {{Multiple image | perrow = 1/2/2 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg | caption1 = Panorama mesta | image2 = Badajoz Ibn Marwan edited.jpg | caption2 = [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]] | image3 = Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg | caption3 = Puerta de Palmas | image4 = Badajoz, Spain (48546946381).jpg | caption4 = Plaza Alta | image5 = Ayuntamiento, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 07.jpg | caption5 = Mestna hiša }} | image_size = 266px | image_flag = Bandera de Badajoz.svg<!--New flag: https://www.ondacero.es/emisoras/extremadura/badajoz/noticias/badajoz-cuenta-bandera-oficial-ciudad-despues-aprobacion-definitiva-pleno-municipal_20231026653a4d7a32dc75000145c7fa.html, https://lacronicadebadajoz.elperiodicoextremadura.com/la-cronica-de-badajoz/2023/10/26/badajoz-bandera-93821104.html--> | flag_alt = | image_shield = Coat of Arms of Badajoz.svg | map = Španija | map_caption = Lega Badajoza | coordinates = {{coord|38|52|49|N|6|58|31|W|region:ES|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Provinca Badajoz | established_title = Ustanovitev | established_date = ok. 875 | founder = [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]] | government_type = Ayuntamiento | governing_body = yuntamiento de Badajoz | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ignacio Gragera | area_footnotes = | area_total_km2 = 1470 | elevation_footnotes = | elevation_m = 185 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 150.209 | population_rank = <ref>National Statistics Institute (December 13, 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal code]] | postal_code = 70862 | area_code = [[+34]] (Spain) + 924 (Badajoz) | website = {{URL| http://www.aytobadajoz.es/}} | official_name = | module = | footnotes = }} '''Badajoz''' ({{IPA|es|baðaˈxoθ|lang|Pronunciation of Badajoz in Spanish.ogg|small=no}}; [[galicijsko]] in arhaično {{langx|pt|Badalhouce}}) je [[glavno mesto]] [[Španske province|province]] Badajoz v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Ekstremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Mesto, ki spada v tradicionalno pokrajino (''comarca'') Tierra de Badajoz, leži blizu portugalske meje, na levem bregu reke Guadiana. Leta 2025 je štelo 150.209 prebivalcev. Badajoz (''Baṭalyaws'') je okoli leta 875 ustanovil [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]]. V 11. stoletju je postal središče [[taifa|taife]] Badajoz, ki je bila pod vladavino dinastije Aftasidov znana kot pomembno središče (visoke) kulture, kljub vojaški in politični nestabilnosti.<ref>{{Cite book|chapter=La cultura del reino aftasí según las fuentes árabes|first=Mª José|last=Rebollo Ávalos|url=https://dehesa.unex.es/server/api/core/bitstreams/ab68f04d-a0da-4b58-9b44-9c7d369495c6/content|year=2014|title=Badajoz : mil años de libros : exposición bibliográfica|isbn=978-84-9852-395-9|pages=181–183}}</ref> Leta 1230 je Badajoz osvojilo Kraljestvo León; mesto je postalo kraljeva posest in sedež bogate škofije.{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=159}} Zaradi prelivanja državljanskih vojn in spopadov s Portugalsko je mesto skozi srednji in novi vek večkrat doživelo hude preizkušnje.<ref>{{Cite journal|journal=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz|volume=14|year=2019|title=Badajoz. Raíces, naturaleza, presente y futuro|first=Alberto|last=González Rodríguez|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/8356181.pdf|page=159–160}}</ref> Obsežno občinsko ozemlje Badajoza, ki meri 1470 km², zajema glavno mesto ter približno 26 manjših naselij in upravnih enot (t. i. {{lang|es|pedanías}}).{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=160}} Badajoz leži ob cesti A-5, ki povezuje osrednjo Španijo s Portugalsko. Mesto ima tudi železniško postajo in letališče. Pobuda za t. i. ''evromesto'' (''eurocity'') Badajoz–Elvas–Campo Maior, ki jo podpira Evropska unija, si prizadeva za poglobitev čezmejnega sodelovanja s portugalskima mestoma Elvas in Campo Maior.<ref>{{Cite web|url=https://cadenaser.com/emisora/2018/08/29/radio_extremadura/1535565700_939608.html|website=Cadena SER|date=29 August 2018|title=Badajoz, Elvas y Campo Maior lanzan el proyecto "Eurobec"}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Arheološke najdbe na območju Badajoza segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]]. [[Megalit]]ske grobnice datirajo vse do leta 4000 pr. n. št.,{{Sfn|Tarlow|Nilsson Stutz|2013|p=377}} številne najdene [[stela (spomenik)|stele]] pa izvirajo iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite web|url=http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|title=Spain.info|date=April 23, 2007 |publisher=Spain.info|access-date=12 July 2013|archive-date=December 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201203336/http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|url-status=live}}</ref> Med drugimi najdbami so orožje, kot so sekire in meči, vsakdanji predmeti, denimo keramične posode in pripomočki, ter različni kosi nakita, na primer zapestnice. Arheološka izkopavanja so razkrila ostanke iz obdobja starejše [[kamena doba|kamene dobe]] ([[paleolitik]]a). Artefakte so odkrili tudi na območju rimskega mesta Colonia Civitas Pacensis v bližini Badajoza, čeprav je bilo precejšnje število večjih predmetov najdenih v [[Mérida, Španija|Méridi]].<ref>{{cite web|url=http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|title=DATOS ECONÓMICOS Y SOCIALES|publisher=Cajaespana.es|access-date=12 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405004518/http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} Z rimskim vdorom, ki se je začel leta 218 pr. n. št. med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], sta Badajoz in Estremadura postala del upravnega območja, imenovanega [[Zadnja Hispanija]] (''Hispania Ulterior''). Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je to območje pozneje razdelil na provinci Hispania Ulterior [[Betika|Baetica]] in Hispania Ulterior [[Luzitanija|Lusitania]]; Badajoz je postal del Luzitanije.{{Sfn|Erskine|2012|p=329}} Čeprav naselbina v rimskih zgodovinskih virih ni omenjena, so na tem območju odkrili rimske vile, kot je vila La Cocosa, v bližini pa so našli tudi vizigotske gradbene ostanke.{{sfn|Glick|1995|p=6}} === Ustanovitev do srednjega veka === [[File:Ibn Marwan.JPG|thumb|left|upright|Kip Ibn Marwana v Badajozu]] Badajoz je postal pomemben med vladavino mavrskih vladarjev, kot so [[Omajadi|omajadski]] kalifi v [[Kordova|Córdobi]] ter [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Od 8. do začetka 11. stoletja je regijo nadzorovala dinastija Omajadov.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=73}} Uradne temelje Badajoza je postavil plemič Muladi Ibn Marwan okoli leta 875,<ref>{{Cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|title=Historia (History)|language=es|access-date=22 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=January 15, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115135230/https://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|url-status=live}}</ref> potem ko je bil izgnan iz Méride. Pod Ibn Marwanom je bilo mesto sedež učinkovite avtonomne uporniške države, ki je ugasnila šele v 10. stoletju. Leta 1021 (ali morda 1031{{sfn|Chisholm|1911|p=181}}) je postal glavno mesto majhnega muslimanskega kraljestva, Taifa Badajoz;{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} s približno 25.000 prebivalci. Badajoz je bil med muslimansko vladavino znan kot Baṭalyaws ({{langx|ar|بَطَلْيَوْس}}), iz katerega se je postopoma razvilo njegovo današnje ime. Invazija krščanskih vladarjev na Badajoz leta 1086 pod vodstvom Alfonza VI. Leonskega je razveljavila vladavino Mavrov. Poleg vdora Almoravidov v Maroko leta 1092 so Badajoz kasneje leta 1147 vdrli Almohadi.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}} Badajoz je 19. marca 1230 zavzel Alfonz IX. Leónski.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|title=Convento de San José (Adoratrices)|publisher=Turismobadajoz.es|language=es|access-date=12 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121128120056/http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|archive-date=November 28, 2012|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Kmalu po osvojitvi, v času Alfonza X. Modrega Kastiljskega, je bil ustanovljen škofovski sedež in začela so se dela na stolnici San Juan Bautista. Leta 1336, med vladavino Alfonza XI. Kastiljskega, so mesto oblegale čete portugalskega kralja Alfonza IV.{{sfn|O'Callaghan|Kagay|Vann|1998|p=154}} Toda kmalu zatem so kastiljsko-leonske čete, med katerimi sta bila Pedro Ponce de León starejši in Juan Alonso Pérez de Guzmán y Coronel, drugi gospodar Sanlúcar de Barrameda in sin Alonsa Péreza de Guzmána, premagale čete Alfonza IV. v bitki pri Villanueva de Barcarrota. Njihova zmaga je prisilila portugalskega kralja, da je zapustil mesto in mesto je postalo zanemarjeno. V srednjem veku je družina Sánchez de Badajoz prevladovala na tem območju kot gospodje Barcarrota, posest je pridobila leta 1369, ko jo je Henrik II. podelil Fernánu Sánchezu de Badajoz.{{sfn|Gallagher|1968|p=8}} Barcarroto so začasno izgubili proti Portugalcem, a so kmalu spet prevzeli nadzor. Istoimenski vnuk Fernána Sáncheza, sin Garcija Sáncheza de Badajoza, je bil leta 1434 gospodar Barcarrota in župan Badajoza. Garci Sánchez de Badajoz, verjetno njegov sin, je bil pomemben pisatelj, eden od njegovih potomcev, Diego Sánchez de Badajoz, pa je bil tudi pomemben dramatik; njegova ''Recopilación en metro'' je bila posthumno objavljena leta 1554.{{sfn|Wiltrout|1987|p=65}} [[File:Luis de Morales 001.jpg|thumb|upright|Luis de Morales slika ''Mati in otrok'']] Od 11. stoletja do leta 1492 je v Badaozu obstajala judovska skupnost.<ref>{{cite web |title=Badajoz, Spain |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/badajoz# |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Med izgonom leta 1492 iz Španije je mesto služilo kot tranzitna točka judovskih beguncev na Portugalsko in se je kasneje razvilo v tihotapsko središče.<ref>{{Cite book |last=Beinart |first=Haim |url=https://www.cambridge.org/core/books/expulsion-of-the-jews-from-spain/0ACACA56E6597D81D81C37A3E3261B92 |title=The Expulsion of the Jews from Spain |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |year=2001 |series=Littman Library of Jewish Civilization |volume=1 |location=Oxford |pages=295, 325 |translator=Jeffrey M. Green}}</ref> Prvo bolnišnico je v mestu ustanovil škof Fray Pedro de Silva leta 1485.{{sfn|Díaz y Pérez|1887|p=551}} Tu so leta 1506 zdravili tiste, ki jih je prizadela epidemija [[kuga|kuge]]. V 16. stoletju je mesto doživelo kulturni preporod zahvaljujoč osebnostim, kot so slikar Luis de Morales, skladatelj Juan Vázquez, humanist Rodrigo Dosma, pesnik Joaquin Romero de Cepeda, dramatik Diego Sánchez de Badajoz, dominikanski mistik Fray Luis de Granada in arhitekt Gaspar Méndez. Leta 1524 je v stari mestni hiši v mestu potekalo srečanje upravnega odbora med predstavniki Španije in Portugalske, da bi razjasnili status njunih ozemeljskih ureditev, udeležili pa so se ga Hernando Colón, Juan Vespucio, Sebastián Caboto, Juan Sebastián Elcano, Diego Ribeiro in Esteban Gómez.{{sfn|Vallín|1899|p=93}} Z razlogom, da bi uveljavljal svoje pravice do portugalske krone, je [[Filip II. Španski]] avgusta 1580 za kratek čas preselil svoj dvor v Badajoz. Dva meseca pozneje je v mestu umrla avstrijska kraljica Ana, 5. decembra 1580 pa se je Filip preselil iz mesta.{{sfn|Deutscher|2013|p=36}}{{sfn|Danvers|1988|p=39}} Od leta 1580 do 1640 je mesto zaradi odsotnosti vojne ponovno doživelo razcvet. Po mnenju zgodovinarja Vicenteja Navarra del Castilla je približno 428 prebivalcev Badajoza prispevalo k španski osvojitvi Amerike, vključno z osvajalci [[Diego de Valadés]], [[Pedro de Alvarado]], [[Luis de Moscoso]] in [[Sebastián Garcilaso de la Vega y Vargas]] (oče Inca Garcilaso). Leta 1640 je bilo mesto napadeno med portugalsko obnovitveno vojno.<ref>{{citation|author=Villalón, M. C.|title=En 1640, después de un prolongado período| publisher=Dialnet.unirioja.es| year=1988| language=es|type = PDF}}</ref> === 1660–1811 === [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|left|Upodobitev Badajoza sredi 17. stoletja]] Boj za nadzor nad mestom in njegovo trdnjavo se je nadaljeval z napadi Portugalcev leta 1660. Leta 1705, med špansko nasledstveno vojno, je Badajoz – po smrti kralja Karla II., ki ni zapustil naslednika – prišel pod nadzor zaveznikov. Mesto je zavzela Španija, kar je Filipa V., vnuka francoskega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], spodbudilo, da je prevzel oblast v Španiji. Leta 1715 je Portugalska s Španijo podpisala mirovni sporazum in se odpovedala zahtevam po Badajozo v zameno za to, da je Španija prepustila ozemlje Sacramento na območju [[Río de la Plata|reke La Plata]] v Južni Ameriki.{{Sfn|Frey|Frey|1995|p=108}} Mirovna pogodba iz Badajoza je bila med Španijo in Portugalsko podpisana 6. junija 1801.<ref name="Olivenca">{{cite web|url=http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|title=Peace Treaty of Badajoz between Portugal|publisher=Grupos de Amigos de Olivenca|access-date=9 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405005601/http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|url-status=live}}</ref> Portugalci, ki so pričakovali neizbežen napad francoskih enot, nameščenih v Ciudad Rodrigu, so privolili v prepustitev Olivenze Španiji in napovedali, da bodo svoja pristanišča zaprli za britanske ladje. Ta sporazum je bil leta 1707 razveljavljen, saj so bili njegovi pogoji kršeni s podpisom pogodbe iz Fontainebleauja med Španijo in Francijo 27. oktobra 1807. Med [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]] so Francozi leta 1808 in 1809 neuspešno napadli Badajoz. Vendar pa je bil 10. marca 1811 španski poveljnik José Imaz podkupljen, zaradi česar je mesto predal francoskim silam pod poveljstvom maršala Soulta. Britansko-portugalska vojska pod poveljstvom maršala Beresforda je poskušala mesto ponovno zavzeti in je 16. maja 1811 pri Albueri premagala francoske sile, ki so prišle na pomoč obleganemu mestu, vendar je bilo obleganje naslednji mesec opuščeno. === Zavzetje Badajoza (1812) === [[File:Sir Thomas Picton at the Siege of Badajoz, 6 April 1812, by J. J. Jenkins.jpg|thumb|General sir Thomas Picton med zavzemanjem gradu v Badajozo 31. marec 1812]] [[File:Siege of Badajoz, by Richard Caton Woodville Jr.jpg|thumb|right|Obleganje Badajoza. Akvarel v tehniki [[grizaj]]), delo Richarda Catona Woodvilla mlajšega]] Leta 1812 je [[Arthur Wellesley]], grof Wellingtonski (in bodoči vojvoda), znova poskušal zavzeti Badajoz, v katerem je bila francoska garnizija s približno 5000 vojaki.{{sfn|MacFarlane|2004|p=127}} Obleganje se je začelo 16. marca; do začetka aprila so v obzidju nastale tri prebojne točke,{{efn|A "practicable breach" was one where two soldiers could get through side by side without needing to use their hands.<ref name="Melón 2012 242–244">{{Cite book|chapter-url=http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|pages=242–244|first=Miguel Ángel|last=Melón|title=Los sitios en la guerra de la Independencia: La lucha en las ciudades|year=2012|editor-first=Gonzalo|editor-last=Butró Prída|editor-first2=Pedro|editor-last2=Rújula|chapter=Badajoz (1811–1812) La resistencia en la frontera|publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Cádiz|isbn=978-84-9828-393-8|location=Cádiz|archive-date=June 24, 2021|access-date=April 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195645/http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|url-status=dead}}</ref>}} primerne za napad. 6. aprila sta ti točki napadli dve britanski diviziji; ta dogodek velja za »Wellingtonovo najbolj krvavo obleganje«, saj je od 15.000 britanskih vojakov padlo ali bilo ranjenih približno 5000. Po peturnem silovitem napadu so bili poskusi vdora skozi preboje neuspešni. V bitki so Francozi izgubili približno 1200 od svojih 5000 vojakov. Kljub neuspehu pri prebojih so Britanci napadli tudi grad in drug, nepoškodovan del obzidja ter mesto uspešno zavzeli. Po zavzetju mesta so zmagovite čete – potem ko so se opile z zaseženimi zalogami alkohola – mesto oplenile, pri čemer so ubile in posilile številne civiliste. Po mnenju britanskega zgodovinarja Ronalda Fraserja je bila to najhujša noč v celotni vojni na Iberskem polotoku.<ref name="Melón 2012 242–244"/> Trajalo je tri dni, preden so vojake znova spravili pod nadzor. Ko je bil red vzpostavljen, je bilo ubitih ali ranjenih že približno 200–300 civilistov.<ref>"[https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 Siege of Badajoz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171226023614/https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 |date=December 26, 2017 }}". Encyclopaedia Britannica.</ref> Wellington je lordu Liverpoolu zapisal: »Zavzetje Badajoza je eden najjasnejših dokazov o pogumu naših čet, kar jih je bilo kdaj prikazanih, vendar iskreno upam, da nikoli več ne bom povod za to, da bi bili postavljeni na tako preizkušnjo, kot so ji bili izpostavljeni sinoči.«{{sfn|Treneer|1963|p=133}} Pedro Caro, 3. markiz de la Romana, je 23. januarja 1811 v Badajozu umrl zaradi možganske kapi. Kap ga je zadela v trenutku, ko je zapuščal svojo hišo, da bi se z lordom Wellingtonom dogovoril o načrtu vojaških operacij. Med obleganjem Badajoza je oddelek 45. pehotnega polka (ki se je pozneje združil s 95. polkom v polk Sherwood Foresters) kot prvi vdrl v grad; namesto francoske zastave so izobesili rdeč suknjič poročnika Jamesa MacPhersona iz 45. polka, kar je naznanjalo padec gradu. Ta podvig vsako leto 6. aprila obeležijo tako, da na drogove za zastave ter na gradu Nottingham izobesijo rdeče suknjiče. V 23. zvezku publikacije ''Museum of Foreign Literature, Science and Art'', izdane leta 1833, je Badajoz opisan kot »eno najbogatejših in najlepših mest na jugu Španije, katerega prebivalci so enaindvajset dni v tihem strahu opazovali obleganje in bili pretreseni zaradi grozljivega pokola«.<ref>{{cite book|title=Museum of Foreign Literature, Science and Art|url=https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|access-date=9 July 2013|year=1833|publisher=E. Littell|page=612|archive-date=June 10, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610020032/https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|url-status=live}}</ref> 5. avgusta 1883 je prišlo do poskusa upora delov španskih oboroženih sil, v času, ko sta vladala zmeda in kaos.<ref name="Unihistory">{{cite web|url=http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|title=Cómo surgió la educación universitaria en Extremadura|publisher=Unex.es|access-date=11 July 2013|language=es|archive-date=April 20, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140420010538/http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|url-status=live}}</ref> === Španska državljanska vojna === [[Španska državljanska vojna]] v Badajozu v 1930-ih je bila grozljiv dogodek. Med vojno so nacionalisti v bitki za Badajoz zavzeli mesto. Po bitki so več tisoč prebivalcev – moških in žensk – odpeljali v mestno areno za bikoborbe; ko so na ograje okoli arene namestili mitraljeze, se je začel neselektiven pokol. 14. avgusta 1936 so na prizorišču Plaza de Toros ustrelili več sto republikancev.{{sfn|Kern|1995|p=179}} Tekom noči so pripeljali še 1200 ljudi. Ocenjujejo, da so nacionalisti po bitki umorili več kot 4000 ljudi.{{sfn|Preston|2012|p=318}} Celo tiste, ki so poskušali prečkati mejo s Portugalsko, so ujeli in poslali nazaj v Badajoz. Enote, ki so zagrešile poboje v Badajozu, so bile pod poveljstvom generala Juana Yagüeja, ki ga je Franco po koncu državljanske vojne imenoval za ministra za letalstvo. Zaradi dejanj njegovih enot v Badajozu se je Yagüeja oprijel vzdevek »mesar iz Badajoza«.<ref>{{Cite web|url=http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |title=Share on print Juan Yague |access-date=8 August 2013 |publisher=Spartacus Educational |url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130802212701/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |archive-date=August 2, 2013 |df=mdy }}</ref> [[File:Plano de Badajoz 1873.jpeg|thumb|right|Urbanistični načrt Badajoza iz leta 1873 (španska izdaja)]] === Novejša zgodovina === Po vojni se je mesto še naprej razvijalo, čeprav je od leta 1960 dalje doživljalo obsežne migracije prebivalstva v druge španske regije in evropske države. V naslednjih desetletjih se je prevladujoča gospodarska dejavnost mesta vse bolj pomikala v terciarni sektor; danes je Badajoz pomembno trgovsko središče v jugozahodni Španiji ter pomemben most med Španijo in Portugalsko na področju trgovine in kulturnih vezi. 6. novembra 1997 so hude poplave opustošile več mestnih četrti, pri čemer je umrlo 21 ljudi, na stotine prebivalcev pa je utrpelo uničenje premoženja.<ref name="flood">{{cite web|url=http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|title=The flood event that affected Badajoz in November 1997|publisher=Advances in GeoSciences|date=9 April 2008|access-date=12 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000858/http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|url-status=live}}</ref> Katastrofo je povzročila atlantska ekstratropska depresija, ki je prešla Iberski polotok in povzročila poplavljanje potokov Rivilla in Calamon, ki so sicer običajno suhi. Soseska Cerro de Reyes, v bližini sotočja obeh potokov, je utrpela najhujše posledice poplave.<ref name="flood"/> == Geografija == [[File:SpainGuadianaBasin.png|thumb|right|Porečje reke Guadiana s prikazom lege mesta Badajoz]] Badajoz leži na jugozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], na bregu reke [[Guadiana]], ob meji s Portugalsko.{sfn|Frey|Frey|1995|p=25}} Je glavno mesto istoimenske province. Od Méride je oddaljen 61 kilometrov, od Cáceresa 89 kilometrov, od [[Sevilla|Seville]] 217 kilometrov, od [[Lizbona|Lizbone]] 227 kilometrov (v smeri proti vzhodu) in od [[Madrid]]a 406 kilometrov. Novejši del mesta je na desnem bregu reke; tam so številna industrijska območja in univerzitetna bolnišnica. Geološko gledano Badajoz leži na območju južne podmesete (špansko ''Submeseta Sur'').{{sfn|Yuste|1980|p=208}} Mesto je bilo ustanovljeno na bregovih reke Guadiana, na apnenčastem griču iz [[paleozoik]]a, ki ga je izoblikovala reka. Na tem griču stoji [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]], ena glavnih mestnih znamenitosti. Območje občine Badajoz zaznamujejo tla, nastala iz terciarnih sedimentov, ki segajo v paleozoik. Povprečna nadmorska višina znaša 184 metrov. Najvišje točke so Cerro del Viento (219 m), Fuerte San Cristóbal (218 m) in Cerro de la Muela (205 m). Najnižja točka je reka Guadiana (168 m). === Podnebje === Badajoz ima sredozemsko podnebje z vročimi poletji (po Köppnu: ''Csa''). Zime so mile, pogosteje beležijo temperature pod lediščem, poletja pa so vroča, pri čemer temperature včasih dosežejo ali presežejo 40 °C.<ref>{{Cite web|url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|title=Badajoz, Spain Köppen Climate Classification (Weatherbase)|website=Weatherbase|access-date=2018-11-25|archive-date=November 25, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181125074122/https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|url-status=live}}</ref> Hkrati je količina padavin na meji s polsušnim (semiaridnim) podnebjem. Podnebje v Badajozu zaznamujejo drastične razlike med poletjem in zimo. Nadmorska višina merilne postaje znaša 203 metre. Povprečna letna temperatura je 17,3 °C. Povprečne najvišje temperature julija znašajo približno 35 °C, medtem ko so povprečne najnižje temperature januarja okoli 3 °C. Povprečna letna količina padavin znaša približno 430 milimetrov; največ padavin, 56 milimetrov, pade decembra, medtem ko je julij najbolj suh mesec s 3 milimetri padavin.<ref name=Weather>{{cite web|url=http://www.badajoz.climatemps.com/|title=Climate & Temperature; Badajoz|access-date=10 July 2013| publisher=Badajoz.climatemps.com| archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011334/http://www.badajoz.climatemps.com/|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead}}</ref> Povprečna letna vlažnost zraka znaša 63 %. Mesto je letno deležno povprečno 2950 ur sončnega obsevanja.<ref name="Aemet.es">{{cite web|url=http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|title=Standard climate values for Badajoz|publisher=Aemet.es|access-date=15 May 2015|archive-date=January 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116004855/http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|url-status=live}}</ref> == Demografija == Leta 2010 je imel Badajoz 150.376 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 2010 je v Badajozu živelo 73.074 moških in 77.312 žensk, kar predstavlja 48,6 % oziroma 51,4 % prebivalstva. V primerjavi s statističnimi podatki za regijo Estremadura (49,7 % in 50,3 %) je bil v mestu Badajoz delež žensk sorazmerno večji. Čeprav je to mesto z največ prebivalci v Estremaduri, je gostota prebivalstva razmeroma nizka (102,30 prebivalca/km²), kar je posledica obsega občine – ene največjih v Španiji, ki meri 1470 km². Poleg mestnega središča območje vključuje tudi okrožja, soseske in naselja z manjšim številom prebivalcev. Največje med njimi je bilo naselje Guadiana, ki je leta 2012 štelo 2524 prebivalcev, 17. februarja 2012 pa je postalo samostojno.<ref>{{cite web|url=http://www.badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|title=Guadiana del Caudillo celebra su primer año como independiente|publisher=Badajoz7dias.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729084931/http://badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|archive-date=July 29, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | direction = vertical | align = right | width = 200 | footer = | image1 = Estudio Lamela CajaBadajoz.jpg | caption1 = Sedež banke Caja Badajoz (2017) | image2 = C-16. sancha brava-aerea- 2.jpg | caption2 = Vojaško oporišče General Menacho – Botoa – Badajoz | image3 = Ifeba.jpg | caption3 = IFEBA }} V preteklosti so pogoste vojne opustošile gospodarstvo Badajoza, prebivalstvo pa je živelo v revščini. Kmetijska zemljišča niso bila rodovitna, na tem območju pa ni bilo niti pomembnejše industrije. Vendar pa so zgodovinski spomeniki v mestu in v Méridi privabljali številne obiskovalce, kar je spodbudilo razvoj turizma; v zadnjih letih je prišlo tudi do določenega industrijskega razvoja. Badajoz je danes predvsem trgovsko središče; glede na španski gospodarski letopis za leto 2007, ki ga je izdala raziskovalna služba banke La Caixa (''Servicio de Estudios de La Caixa''), se po gospodarskem pomenu uvršča na 25. mesto v Španiji. Zaradi svoje lege ima mesto pomembno vlogo v tranzitni trgovini s Portugalsko. V mestnem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor. Glavna nakupovalna ulica je ulica Menacho, kjer je večina nacionalnih in mednarodnih trgovskih verig. ''Centro Comercial Abierto Menacho'' (odprto nakupovalno središče Menacho) je največje nakupovalno območje na prostem v Estremaduri; vanj je bilo vloženih več sto tisoč evrov, letno pa ga obišče na tisoče Portugalcev.<ref name="Hacienda2008">{{cite book|title=Información comercial española: Boletín ICE económico|url=https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|access-date=9 July 2013|year=2008|publisher=Ministerio de Economía|page=270|language=es|archive-date=May 14, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514072518/https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|url-status=live}}</ref> Med pomembnejše gospodarske dejavnosti sodijo proizvodnja izdelkov iz lana, volne in usnja, klobukov, keramike ter mila.[61] Trgovina cveti po zaslugi kupcev iz pokrajine in s Portugalske. Zaradi pomena trgovskih vezi s sosednjo državo je bil leta 2006 na obrobju mesta, blizu brega reke Caia, ustanovljen nov sejemski prostor – Institución Ferial de Badajoz (IFEBA). Kot gospodarsko in kulturno središče mesto ponuja pestro izbiro tržnic – od ribarnic in stojnic z različnimi živili do trgovin z izdelki za zdravje.<ref name="PF">{{cite web|url=http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|title=Ferias en España en IFEBA Institución Ferial de Badajoz|publisher=Portalferias.com|access-date=9 July 2013|archive-date=August 26, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130826030250/http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|url-status=usurped}}</ref> Območje starega mestnega jedra je občutilo posledice tega sejma, vendar si z odpiranjem novih trgovin počasi opomore.<ref>{{cite web| url=http://www.feriabadajoz.net/|title=Inicio|publisher=Feria Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711045738/http://www.feriabadajoz.net/|url-status=live}}</ref> Industrijska območja na zahodnem bregu reke so skoraj v celoti zbrana v velikem industrijskem kompleksu El Nevero, ki leži ob avtocesti A-5 (ena od šestih radialnih avtocest v Španiji, označenih z A-1 do A-6). Kompleks se nenehno širi, v njem pa delujejo najrazličnejša podjetja. V predmestjih najdemo tudi druga industrijska območja, v soseskah, kot je San Roque, pa delujejo manjša podjetja. Poleti 2007 je bil predstavljen projekt izgradnje novega sedeža hranilnice Caja de Badajoz, vrednega 38 milijonov evrov; gradnja se je začela oktobra 2008, stavba pa je danes v uporabi. Stolpnica ''Torre Caja Badajoz'', ki služi kot finančno središče, je visoka 88 metrov in ima 17 nadstropij; trenutno je najvišja stavba v Estremaduri.<ref>{{cite web| url=http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|title=Nueva Sede Corporativa de la Caja de Badajoz|publisher=Portal.cajabadajoz.es|date=18 November 2007|access-date=9 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130612193644/http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|archive-date=June 12, 2013|url-status=dead}}</ref> Mesto ima tudi letališče, ki je od središča oddaljeno 14 kilometrov in je bilo leta 2009 razširjeno, ter kongresni center. == Pomembne znamenitosti == [[File:Badajoz. Campanario de la torre de la catedral. España. Spain.jpg|thumb|Zvonik stolnice v Badajozu. 16. stoletje]] Mesto je posejano z mavrsko in srednjeveško arhitekturo, čeprav ostaline rimske in vizigotske arhitekture niso tako izrazite kot v bližnji Méridi. Trdnjava Alcazaba je najpomembnejša stavba v mestu, ki priča o mavrski kulturi v Badajozu. V 17. in 18. stoletju je bila edina pomembna utrdba na južni meji s Portugalsko; nadzorovala je poti proti južni Portugalski in Andaluziji ter služila kot izhodišče za vdore na Portugalsko. V krščanskem obdobju so jo zasedali vojvode La Roca. Danes v njej deluje Arheološki muzej Badajoza. Številni zgodovinski spomeniki v Badajozu, ki so bili prej v ruševinah, so bili obnovljeni. Restavracije, lokali in nočno življenje so velika privlačnost za Portugalce z druge strani meje. Stolnica v Badajozu, ki izvira iz 13. stoletja (leta 1238 je bila preurejena iz mošeje), stoji v starem mestnem jedru. Njena arhitektura, ki s svojimi masivnimi zidovi spominja na trdnjavo, priča o burni zgodovini mesta. Tri okna stolnice so posebna – eno je v gotskem slogu, drugo v renesančnem, tretje pa v platereskem slogu.{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=198}} === Občinske stavbe === [[File:Badajoz, Plaza de España, Palacio Municipal 130-1.jpg|thumb|left|Ayuntamiento (mestna hiša)]] Kongresna palača (''Palacio de Congresos de Badajoz'') je delo arhitektov Joséja Selgasa in Lucie Cano. V stavbi Palacio Municipal je [[mestna hiša]]. Ostanki prvotne stavbe mestne hiše so danes v ruševinah. Sedanja stavba izvira iz leta 1852, ura pa je bila dodana leta 1889.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|title=Plazas|publisher=Turismobadajoz.es|access-date=14 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715045408/http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Leta 1937 jo je prenovil občinski arhitekt Rodolfo Martinez, ki je posebno pozornost namenil slogovni enotnosti, povišal stolpa in spremenil okrasne elemente. Stavba vključuje balustrado, osrednji balkon in stebre. V Badajozu deluje več občinskih knjižnic, ki služijo mestu in širši pokrajini; med njimi sta Biblioteca Pública Municipal A. Dominguez in Biblioteca Pública Municipal Bda. de Llera, občinska javna knjižnica Cerro de Reyes, občinska javna knjižnica Pardaleras in občinska javna knjižnica San Roque. === Zgodovinske znamenitosti === [[File:Vista desde el adarve dela Alcazaba de Badajoz.JPG|thumb|right|Alcazaba de Badajoz]] ==== Alcazaba ==== {{glavni|Alcazaba Badajoz}} Alcazaba, mavrska [[citadela]], ki jo je v 9. stoletju zgradil Ibn Marwan, je bila leta 1169 utrjena po naročilu almohadskega kalifa Abu Jakub Jusufa, čeprav obstajajo sledovi starejših gradbenih posegov iz let 913 in 1030. V 11. in 12. stoletju je Alcazaba služila kot glavna rezidenca vladarjev taife Badajoz. Almohadski vladarji so bili v 13. stoletju pregnani, za kar je poskrbel Alfonz IX. Leonski.<ref>{{cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba|title=Monuments: Alcazaba|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221337/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba#.UdxHp20dRZE|url-status=live}}</ref> Stolp Torre de Espantaperros je visok 30 metrov in je zgrajen iz zbite zemlje ter malte. Ima osmerokotni tloris s štirikotno strukturo, ki je nekoč omogočala razgled na okoliško pokrajino. Ime naj bi izviralo iz ostrega zvonjenja zvona, ki je bilo nekoč nameščeno v stolpu. Stavba, ki je prizidana k stolpu in je bila zgrajena v 16. stoletju – imenuje se ''La Galera'' –, je nekoč služila kot mestna hiša, pozneje pa kot zapor. Ta spomenik obdaja urejen vrt, na območju katerega so odkrili arheološke najdbe iz vizigotskega, rimskega in drugih obdobij.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|title=Tower Espantaperros|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Aytobadajoz.es|archive-date=February 2, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202104757/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|url-status=live}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}}{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=199}} === Trdnjava Vauban === Vojaška trdnjava Vauban je bila zgrajena v 17. stoletju, med vojno med Španijo in Portugalsko (1640–1668), kot obrambni ukrep proti silam, ki so v mesto vdirale s severozahoda in jugovzhoda. Zgrajena je iz kamna, opeke in apnenega betona. Na severnem delu trdnjave je osem [[bastijon]]ov, saj sta na južni strani za obrambo služili reki Guadiana in Rivilla. Bastijoni nosijo imena San Pedro, La Trinidad, Santa María, San Roque, San Juan, Santiago, San José in San Vicente.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban|title=Fortificación Vaubán|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221408/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban#.Ud24YW22rLk|url-status=live}}</ref> ==== La Giralda ==== [[File:La Giraldilla.jpg|thumb|left|upright|La Giralda]] La Giralda, ki stoji v bližini trga Plaza de la Soledad, je replika stolpa [[Giralda]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Stavbo je leta 1930 dokončal lokalni poslovnež v komercialne namene.<ref>{{cite book|title=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz: ponencias y comunicaciones|url=https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|access-date=11 July 2013|year=1999|publisher=Editora Regional de Extremadura|language=es|isbn=978-84-7671-470-6|page=75|archive-date=May 28, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528185723/https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> Zasnovana je v neoarabskem andaluzijskem regionalističnem slogu, okrašena s keramičnimi ploščicami in kovinskimi elementi; na njej je upodobljen Merkur, ki simbolizira trgovino.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda|title=Torre de la Soledad y La Giralda|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075626/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda#.Ud3dWW22rLk|url-status=live}}</ref> Leta 1978 je stavbo prevzelo podjetje Telefónica, jo prenovilo in v njej uredilo poslovne prostore. Leta 1998 je Telefónica prostore izpraznila, štiri leta pozneje pa stavbo ponudila morebitnim kupcem za 4,2 milijona evrov. Ker kupca niso našli, je Telefónica napovedala ponovno vzpostavitev pisarn, a je kasneje od te namere odstopila. Pojavili so se različni predlogi, da bi stavbo prevzela lokalna oblast; med drugim so predlagali širitev Muzeja lepih umetnosti, ureditev regionalnega kulturnega središča ali muzeja, posvečenega veliki noči – praznovanju, ki je za mesto pomembna turistična znamenitost.<ref>{{cite web|url=http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|title=La Giralda, un millón de euros más barata|date=January 14, 2012 |publisher=Hoy.es|access-date=10 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000755/http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|url-status=live}}</ref> ==== Puerta de Palmas ==== [[File:Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg|right|thumb|Puerta Palmas]] Vrata Puerta de Palmas so bila zgrajena leta 1551. Ob vhodnih vratih stojita dva valjasta stolpa. Na zunanji strani stolpa so omenjeni princ Filip II., cesar Karel V. in letnica gradnje. Stolpa sta utrjeni s [[prsobran]]i, na zgornjem in spodnjem delu pa jih krasita dva dekorativna pasova v obliki vrvi. Vhod je obrnjen proti vzhodu, je dvojno obokan in okrašen z medaljoni s ščitom cesarja Karla V. Nekoč je služil kot zapor, vendar je bila od takrat deležna številnih prenov in je delovala kot vstopna točka v mesto.<ref name="PP">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas|title=Puerta de Palmas|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712030126/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas#.Ud26s222rLk|url-status=live}}</ref> ==== Real Monasterio de Santa Ana ==== [[File:Monasterio de Santa Ana (Badajoz). España. Spain.jpg|thumb|Samostan svete Ane]] Gre za krščanski samostan v Badajozu, ki je bil leta 1888 razglašen za kulturno dobrino (špansko ''Bien de Interés Cultural'').<ref name="CBad">{{cite web| url=http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|title=Historia|publisher=Clarisasbadajoz.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521040549/http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|archive-date=May 21, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Je sedež reda svete Klare v mestu in stoji v osrčju starega mestnega jedra. Leta 1518 ga je ustanovila Leonor de Vega y Figueroa z blagoslovom [[papež Leon X.|papeža Leona X.]]; samostan je spadal pod jurisdikcijo frančiškanske province San Miguel. Glede na nagrobnik na samostanskem območju je bila Figueroa opatinja samostana štirideset let, vse do svoje smrti 17. aprila 1558. Sprva je bila pokopana na tem mestu, kasneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli v kraljevo kripto samostana [[El Escorial]]. V 18. stoletju je bil samostan deležen obsežne preobrazbe, čeprav je prvotna struktura delno ohranjena. Na zunanjščini stavbe so oporni stebri in stolp z dvema zvonovoma. Nad obokom glavnega oltarnega prostora (prezbiterija) stoji razgledni stolp z opečnim rešetkastim zaključkom, ki ga krasijo [[Fiala (arhitektura)|fiale]]. Samostanska cerkev ima eno ladjo, ki je bila prezidana konec 17. stoletja, [[prezbiterij]] pa pokriva poznogotski [[rebrasti obok]] iz prve polovice 16. stoletja. V cerkvi so številni oltarni nastavki, podobe, slike in predmeti iz srebra. === Vrtovi === [[File:Jardines de La Galera de Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg|thumb|upright|La Galera]] Vrtovi La Galera (''Jardines de la Galera'') segajo v 10. stoletje, v čas dinastije Aftasidov. So znotraj utrdbe Alcazaba, med stolpom Torre de Espantaperros in obrambnim hodnikom (''Chemin de ronde''). V vrtovih so ohranjeni številni ostanki iz obdobja [[Al Andaluz]]a; po več kot tridesetletnem zaprtju in kasnejši prenovi so od leta 2007 odprti za javnost. Ime vrtov izvira iz dejstva, da so nekoč nudili zatočišče zapornikom, ki so bili v Sevilli obsojeni na smrt z obešanjem. Med rastlinskimi vrstami, ki jih najdemo v vrtovih, so kafrovec (''Cinnamomum camphora''), plazeča dihondra (''Dichondra repens''), drevo ''Ceiba speciosa'' ter mirte, lovorji, pomarančevci, limonovci in granatna jabolka.<ref>{{cite web|url=http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|archive-url=https://archive.today/20130710070019/http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|url-status=dead|archive-date=July 10, 2013|title=Gardens of La Galera|publisher=TripOrg|access-date=10 July 2013}}</ref> Drugi parki in vrtovi v mestu so še Castelar – z osrednjim ribnikom in več spomeniki, posvečenimi romantični pisateljici Carolini Coronado ter Luisu Chamizu Triguerosu{{sfn|Carvajal|2001|p=21}} – pa tudi La Legión, Rivillas y Calamón, San Fernando in La Viña. V mestu deluje tudi vodni in zabaviščni park z imenom Lusiberia. === Muzeji === Muzej sodobne umetnosti Extremadure in Iberoamerike (''Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo – MEIAC'') hrani zbirke del španskih, portugalskih in latinskoameriških umetnikov. Stavba stoji na mestu nekdanjega pripora in kazenskega zavoda, zgrajenega sredi 50. let 20. stoletja na območju nekdanje vojaške utrdbe iz 17. stoletja, znane kot trdnjava Pardaleras.<ref>{{Cite web|url=http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|title=The Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo (MEIAC)|language=es|access-date=6 August 2013|publisher=Official website of MEIAC|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011314/http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.arte10.com/museo/meiac/|title=MEIAC – Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo|access-date=6 August 2013|publisher=Art10.com|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405001906/http://www.arte10.com/museo/meiac/|url-status=live}}</ref> Pokrajinski muzej lepih umetnosti (''Museo Provincial de Bellas Artes''), ki velja za osrednjo galerijo v Estremaduri, je urejen v dveh palačnih stavbah iz 19. stoletja ob trgu Plaza de la Soledad. Obsega 2000 kvadratnih metrov in hrani več kot 1200 slik ter kipov iz obdobja od 16. do 20. stoletja. Dela predstavljajo več kot 350 umetnikov, med katerimi so denimo [[Francisco de Zurbarán]], Luis de Morales, [[Caravaggio]], flamski slikarji, [[Francisco de Goya]], Felipe Checa, Torre Isunza, Eugenio Hermoso, Adelard Covarsí, Antonio Juez Nieto, Francisco Pedraja Muñoz, [[Pablo Picasso]] in [[Salvador Dalí]]. [[File:Palacio de los Duques de Feria.JPG|thumb|left|Pokrajinski arheološki muzej (Museo Arqueológico Provincial)]] Mestni muzej ''Luis de Morales'' (''Museo de la Ciudad Luis de Morales'') je urejen v stavbi, ki je bila morda dom renesančnega slikarja Luisa de Moralesa, in hrani številna njegova dela. Pokrajinski arheološki muzej (''Museo Arqueológico Provincial'') je znotraj trdnjave in hrani predmete z vseh koncev province Badajoz. Stavba vključuje palačo vojvod iz Ferie, ki izvira iz 16. stoletja. Zbirka je razdeljena na šest glavnih sklopov: prazgodovina, zgodnja zgodovina, rimsko obdobje, vizigotsko obdobje ter srednjeveško islamsko in krščansko obdobje. Elegantna stavba je zgrajena iz kamna in opeke; na vogalih ima štiri stolpe, njena fasada pa je členjena s terasami. Notranjost zaznamujejo mudeharski opečnati oboki, ki počivajo na osmerokotnih stebrih.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico|title=Museo Arqueológico|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405002142/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico#.UeA9H222rLk|url-status=live}}</ref> Muzej stolnice (''Museo Catedralicio'') je na območju stolnice. Obiskovalce popelje na zgodovinsko potovanje skozi različne faze gradnje stavbe. Predstavlja tudi predmete iz obdobja od ustanovitve nadškofije do danes. Zbirke vključujejo filipinske slonokoščene izdelke, rezbarije in flamske tapiserije, nagrobnik Alfonsa Suáreza de Figueroa ter procesijsko monstranco za praznik sv. Rešnjega telesa (''Custodia Procesional del Corpus'') iz leta 1558. Na ogled so tudi dela Luisa de Moralesa in Zurbarána. Muzej bikoborb (''Museo Taurino'') je v središču mesta, zanj pa skrbi Klub ljubiteljev bikoborb iz Estremadure. Vključuje plakate, fotografije in predmete, povezane s svetom bikoborb.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|title=Bullfighting Museum|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174151/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Muzej karnevala (''Museo del Carnaval'') je bil odprt leta 2007 v središču Menacho. V muzeju so razstavljeni kostumi skupin, ki so skozi leta sodelovale na mestnem karnevalu. Leta 2008 se je muzej pridružil mreži muzejev v Estremaduri.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|title=Museum of Carnival in Badajoz|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174122/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> === Trgi === [[File:Badajoz, Plaza Alta 25p-2h.jpg|left|thumb|Plaza Alta]] [[File:Badajoz, Plaza de España 126-3.jpg|thumb|right|Plaza de España]] Trg Plaza de España leži v središču mesta; njegovo zasnovo je leta 1917 pripravil mestni arhitekt Rodolfo Martinez, dokončan pa je bil leta 1920.<ref name=Dial>{{Cite web| url=http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|title=The Arrival of the City Regional|language=es|access-date=8 August 2013|publisher=Dialnet Unirioja|archive-date=May 21, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521070211/http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|url-status=live}}</ref> V središču zgodovinskega dela mesta stoji velika stolnica. Trg Plaza de Cervantes velja za pomemben kraj v zgodovini Badajoza. Deli tega trga obsegajo območje, ki je nekoč pripadalo cerkvi sv. Andreja in njenemu pokopališču. Trg je okrašen z belim marmorjem in koncentričnim mozaikom zvezd s konicami, ki izvira iz leta 1888. Trg Plaza Alta, ki je bil nedavno obnovljen, je bil stoletja središče mesta, saj je segal onkraj meja muslimanske citadele; v preteklosti so ga imenovali preprosto »trg«. Španski kitarist flamenka [[Paco de Lucía]] je 10. julija 2013 nastopil na trgu Plaza Alta.<ref>{{cite web|url=http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|title=July|publisher=Pacodelucia.org|access-date=11 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715184659/http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead}}</ref> La Giralda stoji v bližini trga Plaza de la Soledad. === Mostovi === V mestu Badajoz je pet mostov, od katerih jih štirje prečkajo reko Guadiano.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|title=Sights (Badajoz)|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 8, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130708160314/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web| url=http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|title=Bridges of Badajoz|publisher=Badajoz Ayer y Hoy|access-date=14 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130812153020/http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|archive-date=August 12, 2013|url-status=usurped|df=mdy-all}}</ref> Puente de Palmas, znan tudi kot Puente Viejo (Stari most), je najstarejši most v Badajozu; gradnja se je začela leta 1460, vendar je leta 1545 nenaden porast vodostaja reke objekt uničil.<ref name="Puente Palmas">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|title=Puente de Palmas|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075652/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|url-status=live}}</ref> Obnovljen je bil v času vladavine španskega kralja Filipa II., pod vodstvom guvernerja Badajoza, D. Diega Hurtada de Mendoze. Leta 1603 je poplava uničila 16 od njegovih 24 razponov; obnovili so jih med letoma 1609 in 1612. Most je bil ponovno obnovljen leta 1833; inženir je bil José María Otero, arhitekt pa Valentin Falcato. V začetku 21. stoletja so bile izvedene nadaljnje izboljšave: število razponov se je povečalo na 32, na obeh koncih pa so dodali stolpa, s čimer je most dosegel skupno dolžino 600 metrov. Most s številnimi spremembami svojih razponov, lokov, stebrov in opornikov, ki so nastajale skozi stoletja, odraža zgodovino mesta. Puente de la Universidad oziroma Puente Nuevo (Novi most) leži dolvodno od starega mostu Puente de Palmas. Zgrajen je bil leta 1960.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad|title=Puente de la Universidad|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075724/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad#.UeA_am22rLk|url-status=live}}</ref> Most Puente de la Autonomía Extremeña, dokončan leta 1990, stoji gorvodno od mostu Puente de Palmas in povezuje mesto z glavnimi cestami proti Madridu ter s cesto N-435, ki vodi od Badajoza do kraja Fregenal de la Sierra.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|title=Puente de la Autonomía|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712125114/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|url-status=live}}</ref> Puente Real je viseči most čez reko Guadiano in četrti most v mestu; dokončan je bil leta 1994. Temeljni kamen zanj je leta 1992 položil španski kralj. Most ima šest viaduktnih razponov, dolgih po 32 metrov, njegova skupna dolžina pa znaša 452 metrov. Vključuje kolesarsko stezo in povezavo z avenijo Elvas, ki vodi proti Portugalski in številnim drugim mestnim središčem.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real|title=Puente Real|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075805/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real#.UeA_z222rLk|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{cite EB9 |wstitle = Badajos |volume= III | page=223}} *{{Cite EB1911|wstitle=Badajoz (city) |volume= 3| page=181}} *{{cite book|last=Carvajal|first=Antonio Salguero|title=Gévora: estudio de una revista poética de Extremadura|url=https://books.google.com/books?id=S4kgAQAAMAAJ|year=2001|publisher=Diputación Provincial de Badajoz|isbn=9788477960836|language=es}} *{{cite book|last=Danvers|first=Frederick Charles|title=The Portuguese in India: Being a history of the rise and decline of their Eastern Empire|url=https://books.google.com/books?id=MwOV-eenKy0C&pg=PA39|year=1988|publisher=Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0391-2}} *{{cite book|last=Davenport|first=Richard Alfred|title=New Elegant Extracts: A Unique Selection ... from the Most Eminent Prose and Epistolary Writers ...|url=https://books.google.com/books?id=xZYVAAAAYAAJ&pg=PA108|year=1827|publisher=C.& C. Whittingham}} *{{cite book |last1=Deutscher |first1=Thomas Brian |title=Punishment and Penance: Two Phases in the History of the Bishop's Tribunal of Novara |date=1 January 2013 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-1-4426-4442-7 |url=https://books.google.com/books?id=b19r0dmaarEC |language=en}} *{{cite book|last=Díaz y Pérez|first=Nicolás |title=Extremadura: (Badajoz y Cáceres)|url=https://books.google.com/books?id=bfBWAAAAMAAJ|year=1887|publisher=D. Cortezo y ca.}} *{{cite book|last=Erskine|first=Andrew|title=A Companion to Ancient History|url=https://books.google.com/books?id=zN2kqjun3VAC&pg=PT329|date=20 November 2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-58153-7}} *{{cite book |first=Ian |last=Fletcher |title=Badajoz 1812: Wellington's bloodiest siege |url=https://books.google.com/books?id=n98bDAAAQBAJ&q=Badajoz |date=21 August 2012 |publisher=Osprey Publishing |isbn=978-1-78200-196-6}} *{{cite book|last1=Frey|first1=Linda|last2=Frey|first2=Marsha L.|title=The Treaties of the War of the Spanish Succession: An Historical and Critical Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=wrJmCvFY6ocC&pg=PA25|date=1 January 1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-27884-6}} *{{cite book|last=Gallagher|first=Patrick|title=The Life and Works of Garci Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=CfNqwzjcc3gC&pg=PA8|date=January 1968|publisher=Tamesis Books|isbn=978-0-900411-00-7}} *{{cite book|last=Glick|first=Thomas F.|title=From Muslim Fortress to Christian Castle: Social and Cultural Change in Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=Fja8AAAAIAAJ&pg=PA6|year=1995|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3349-0}} *{{cite book|last1=Kendrick|first1=Anna |last2=Michelson|first2=Kathryn|last3=Barbero|first3=Meagan|title=Let's Go 2009 Spain & Portugal with Morocco|url=https://books.google.com/books?id=f_ySWfVjzOAC&pg=PA196|date=25 November 2008|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-38573-6}} *{{cite book|last=Kern|first=Robert|title=The Regions of Spain: A Reference Guide to History and Culture|url=https://books.google.com/books?id=YE4jAQAAIAAJ|year=1995|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-29224-8}} *{{cite book|last=Knight|first=Charles|title=The English Cyclopaedia: A New Dictionary of Universal Knowledge|url=https://books.google.com/books?id=KdZEAAAAYAAJ&pg=PT461|year=1854|publisher=Bradbury and Evans}} *{{cite book|last=Lúcia|first=Luis Aguiló|title=Decisió electoral i cultura política|url=https://books.google.com/books?id=QNmNAAAAMAAJ|date=1 January 1986|publisher=Universidad Autónoma de Barcelona. Equip de Sociologia Electoral, Edicions de La Magrana|isbn=978-84-7410-280-2|language=es}} *{{cite book|last=MacFarlane|first=Charles|author-link=|title=Memoir of the Duke of Wellington|url=https://books.google.com/books?id=7aIXXwHLg5gC&pg=PA127|date=1 December 2004|publisher=Kessinger Publishing|isbn=978-1-4179-1907-9}}{{Dead link|date=September 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite book|last=O'Callaghan|first=Joseph F.|title=A History of Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=yA3p6v3UxyIC&pg=PA113|year=1983|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9264-8}} *{{cite book|last1=O'Callaghan|first1=Joseph F.|last2=Kagay|first2=Donald J.|last3=Vann|first3=Theresa M.|title=On the Social Origins of Medieval Institutions: Essays in Honor of Joseph F. O'Callaghan|url=https://books.google.com/books?id=OVX8j0zR6QYC&pg=PA154|year=1998|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-11096-0}} *{{cite book|last1=Press|first1=Ivy|last2=Slater|first2=Tom|title=Heritage Americana Grand Format Auction Catalog #629|url=https://books.google.com/books?id=vnBEnLRDJoIC&pg=PA180|year=2006|publisher=Heritage Capital Corporation|isbn=978-1-59967-082-9}} *{{cite book|last=Preston|first=Paul|title=The Spanish Holocaust: Inquisition and Extermination in Twentieth-Century Spain|url=https://books.google.com/books?id=mzntTDf6AZ4C&pg=PT1329|date=22 March 2012|publisher=HarperCollins Publishers|isbn=978-0-00-746722-8}} *{{cite book|last1=Tarlow|first1=Sarah|last2=Nilsson Stutz|first2=Liv|title=The Oxford Handbook of the Archaeology of Death and Burial|url=https://books.google.com/books?id=V4MvPbrHbCEC&pg=PA377|date=6 June 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-956906-9}} *{{cite book|last=Treneer|first=Anne|title=The Mercurial Chemist: A Life of Sir Humphry Davy|url=https://books.google.com/books?id=nok6AAAAMAAJ|year=1963|publisher=Methuen}} *{{cite book|last1=Ring|first1=Trudy|last2=Salkin|first2=Robert M. |last3=La Boda|first3=Sharon|title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&pg=PA72|year=1995|publisher=Fitzroy Dearborn Publishers|isbn=978-1-884964-02-2}} *{{cite book|last=Wiltrout|first=Ann E.|title=A Patron and a Playwright in Renaissance Spain: The House of Feria and Diego Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=1BPbjk0JOkgC&pg=PA65|date=1 January 1987|publisher=Tamesis|isbn=978-0-7293-0254-8}} *{{cite book|last=Vallín|first=Acisclo Fernández|title=Discursos leídos ante la Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales|url=https://books.google.com/books?id=Fsi-29qE0YwC|year=1899|publisher=Establecimiento tipográfico "Sucesores de Rivadeneyra"|page=93}} * {{cite book|last=Yuste|first=Abelardo de Unzueta y|title=Estructura económica de España|url=https://books.google.com/books?id=uktJAQAAIAAJ|year=1980|publisher=A. de Unzueta y Yuste |isbn=9788430031443|language=es}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Badajoz}} {{Wikivoyage|Badajoz}} *[http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/portada Uradna spletna stran] {{in lang|es}} *[http://www.unex.es/ Universidad de Extremadura website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170715085618/http://www.unex.es/ |date=July 15, 2017 }} {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20140521154213/http://www.clarisasbadajoz.com/espanol.htm Real Monasterio de Santa Ana website] {{in lang|es}} [[Kategorija:Badajoz| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 875]] {{normativna kontrola}} rfwai4g3c4wrhgvtoxcwa1mp1h4ncsk 6771129 6771108 2026-10-27T16:56:10Z Ljuba24b 92351 /* Pomembne znamenitosti */ np 6771129 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Badajoz | native_name = | other_name = Badajos | type = mesto in občina | image = {{Multiple image | perrow = 1/2/2 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg | caption1 = Panorama mesta | image2 = Badajoz Ibn Marwan edited.jpg | caption2 = [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]] | image3 = Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg | caption3 = Puerta de Palmas | image4 = Badajoz, Spain (48546946381).jpg | caption4 = Plaza Alta | image5 = Ayuntamiento, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 07.jpg | caption5 = Mestna hiša }} | image_size = 266px | image_flag = Bandera de Badajoz.svg<!--New flag: https://www.ondacero.es/emisoras/extremadura/badajoz/noticias/badajoz-cuenta-bandera-oficial-ciudad-despues-aprobacion-definitiva-pleno-municipal_20231026653a4d7a32dc75000145c7fa.html, https://lacronicadebadajoz.elperiodicoextremadura.com/la-cronica-de-badajoz/2023/10/26/badajoz-bandera-93821104.html--> | flag_alt = | image_shield = Coat of Arms of Badajoz.svg | map = Španija | map_caption = Lega Badajoza | coordinates = {{coord|38|52|49|N|6|58|31|W|region:ES|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Provinca Badajoz | established_title = Ustanovitev | established_date = ok. 875 | founder = [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]] | government_type = Ayuntamiento | governing_body = yuntamiento de Badajoz | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ignacio Gragera | area_footnotes = | area_total_km2 = 1470 | elevation_footnotes = | elevation_m = 185 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 150.209 | population_rank = <ref>National Statistics Institute (December 13, 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal code]] | postal_code = 70862 | area_code = [[+34]] (Spain) + 924 (Badajoz) | website = {{URL| http://www.aytobadajoz.es/}} | official_name = | module = | footnotes = }} '''Badajoz''' ({{IPA|es|baðaˈxoθ|lang|Pronunciation of Badajoz in Spanish.ogg|small=no}}; [[galicijsko]] in arhaično {{langx|pt|Badalhouce}}) je [[glavno mesto]] [[Španske province|province]] Badajoz v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Ekstremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Mesto, ki spada v tradicionalno pokrajino (''comarca'') Tierra de Badajoz, leži blizu portugalske meje, na levem bregu reke Guadiana. Leta 2025 je štelo 150.209 prebivalcev. Badajoz (''Baṭalyaws'') je okoli leta 875 ustanovil [[Ibn Marwan al-Jilliqi|Ibn Marwan]]. V 11. stoletju je postal središče [[taifa|taife]] Badajoz, ki je bila pod vladavino dinastije Aftasidov znana kot pomembno središče (visoke) kulture, kljub vojaški in politični nestabilnosti.<ref>{{Cite book|chapter=La cultura del reino aftasí según las fuentes árabes|first=Mª José|last=Rebollo Ávalos|url=https://dehesa.unex.es/server/api/core/bitstreams/ab68f04d-a0da-4b58-9b44-9c7d369495c6/content|year=2014|title=Badajoz : mil años de libros : exposición bibliográfica|isbn=978-84-9852-395-9|pages=181–183}}</ref> Leta 1230 je Badajoz osvojilo Kraljestvo León; mesto je postalo kraljeva posest in sedež bogate škofije.{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=159}} Zaradi prelivanja državljanskih vojn in spopadov s Portugalsko je mesto skozi srednji in novi vek večkrat doživelo hude preizkušnje.<ref>{{Cite journal|journal=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz|volume=14|year=2019|title=Badajoz. Raíces, naturaleza, presente y futuro|first=Alberto|last=González Rodríguez|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/8356181.pdf|page=159–160}}</ref> Obsežno občinsko ozemlje Badajoza, ki meri 1470 km², zajema glavno mesto ter približno 26 manjših naselij in upravnih enot (t. i. {{lang|es|pedanías}}).{{Sfn|González Rodríguez|2019|p=160}} Badajoz leži ob cesti A-5, ki povezuje osrednjo Španijo s Portugalsko. Mesto ima tudi železniško postajo in letališče. Pobuda za t. i. ''evromesto'' (''eurocity'') Badajoz–Elvas–Campo Maior, ki jo podpira Evropska unija, si prizadeva za poglobitev čezmejnega sodelovanja s portugalskima mestoma Elvas in Campo Maior.<ref>{{Cite web|url=https://cadenaser.com/emisora/2018/08/29/radio_extremadura/1535565700_939608.html|website=Cadena SER|date=29 August 2018|title=Badajoz, Elvas y Campo Maior lanzan el proyecto "Eurobec"}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Arheološke najdbe na območju Badajoza segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]]. [[Megalit]]ske grobnice datirajo vse do leta 4000 pr. n. št.,{{Sfn|Tarlow|Nilsson Stutz|2013|p=377}} številne najdene [[stela (spomenik)|stele]] pa izvirajo iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite web|url=http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|title=Spain.info|date=April 23, 2007 |publisher=Spain.info|access-date=12 July 2013|archive-date=December 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201203336/http://www.spain.info/en/que-quieres/arte/museos/badajoz/museo_arqueologico_provincial_de_badajoz.html|url-status=live}}</ref> Med drugimi najdbami so orožje, kot so sekire in meči, vsakdanji predmeti, denimo keramične posode in pripomočki, ter različni kosi nakita, na primer zapestnice. Arheološka izkopavanja so razkrila ostanke iz obdobja starejše [[kamena doba|kamene dobe]] ([[paleolitik]]a). Artefakte so odkrili tudi na območju rimskega mesta Colonia Civitas Pacensis v bližini Badajoza, čeprav je bilo precejšnje število večjih predmetov najdenih v [[Mérida, Španija|Méridi]].<ref>{{cite web|url=http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|title=DATOS ECONÓMICOS Y SOCIALES|publisher=Cajaespana.es|access-date=12 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405004518/http://www.cajaespana.es/pubweb/decyle.nsf/FE3F7800571009E6C12578720023996E/$File/06015.PDF?OpenElement|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} Z rimskim vdorom, ki se je začel leta 218 pr. n. št. med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], sta Badajoz in Estremadura postala del upravnega območja, imenovanega [[Zadnja Hispanija]] (''Hispania Ulterior''). Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je to območje pozneje razdelil na provinci Hispania Ulterior [[Betika|Baetica]] in Hispania Ulterior [[Luzitanija|Lusitania]]; Badajoz je postal del Luzitanije.{{Sfn|Erskine|2012|p=329}} Čeprav naselbina v rimskih zgodovinskih virih ni omenjena, so na tem območju odkrili rimske vile, kot je vila La Cocosa, v bližini pa so našli tudi vizigotske gradbene ostanke.{{sfn|Glick|1995|p=6}} === Ustanovitev do srednjega veka === [[File:Ibn Marwan.JPG|thumb|left|upright|Kip Ibn Marwana v Badajozu]] Badajoz je postal pomemben med vladavino mavrskih vladarjev, kot so [[Omajadi|omajadski]] kalifi v [[Kordova|Córdobi]] ter [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Od 8. do začetka 11. stoletja je regijo nadzorovala dinastija Omajadov.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=73}} Uradne temelje Badajoza je postavil plemič Muladi Ibn Marwan okoli leta 875,<ref>{{Cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|title=Historia (History)|language=es|access-date=22 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=January 15, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115135230/https://www.aytobadajoz.es/es/ayto/historia|url-status=live}}</ref> potem ko je bil izgnan iz Méride. Pod Ibn Marwanom je bilo mesto sedež učinkovite avtonomne uporniške države, ki je ugasnila šele v 10. stoletju. Leta 1021 (ali morda 1031{{sfn|Chisholm|1911|p=181}}) je postal glavno mesto majhnega muslimanskega kraljestva, Taifa Badajoz;{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=72}} s približno 25.000 prebivalci. Badajoz je bil med muslimansko vladavino znan kot Baṭalyaws ({{langx|ar|بَطَلْيَوْس}}), iz katerega se je postopoma razvilo njegovo današnje ime. Invazija krščanskih vladarjev na Badajoz leta 1086 pod vodstvom Alfonza VI. Leonskega je razveljavila vladavino Mavrov. Poleg vdora Almoravidov v Maroko leta 1092 so Badajoz kasneje leta 1147 vdrli Almohadi.{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}} Badajoz je 19. marca 1230 zavzel Alfonz IX. Leónski.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|title=Convento de San José (Adoratrices)|publisher=Turismobadajoz.es|language=es|access-date=12 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121128120056/http://www.turismobadajoz.es/es/accordion-a/iglesias-y-conventos/item/65-convento-de-san-jos%C3%A9-adoratrices|archive-date=November 28, 2012|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Kmalu po osvojitvi, v času Alfonza X. Modrega Kastiljskega, je bil ustanovljen škofovski sedež in začela so se dela na stolnici San Juan Bautista. Leta 1336, med vladavino Alfonza XI. Kastiljskega, so mesto oblegale čete portugalskega kralja Alfonza IV.{{sfn|O'Callaghan|Kagay|Vann|1998|p=154}} Toda kmalu zatem so kastiljsko-leonske čete, med katerimi sta bila Pedro Ponce de León starejši in Juan Alonso Pérez de Guzmán y Coronel, drugi gospodar Sanlúcar de Barrameda in sin Alonsa Péreza de Guzmána, premagale čete Alfonza IV. v bitki pri Villanueva de Barcarrota. Njihova zmaga je prisilila portugalskega kralja, da je zapustil mesto in mesto je postalo zanemarjeno. V srednjem veku je družina Sánchez de Badajoz prevladovala na tem območju kot gospodje Barcarrota, posest je pridobila leta 1369, ko jo je Henrik II. podelil Fernánu Sánchezu de Badajoz.{{sfn|Gallagher|1968|p=8}} Barcarroto so začasno izgubili proti Portugalcem, a so kmalu spet prevzeli nadzor. Istoimenski vnuk Fernána Sáncheza, sin Garcija Sáncheza de Badajoza, je bil leta 1434 gospodar Barcarrota in župan Badajoza. Garci Sánchez de Badajoz, verjetno njegov sin, je bil pomemben pisatelj, eden od njegovih potomcev, Diego Sánchez de Badajoz, pa je bil tudi pomemben dramatik; njegova ''Recopilación en metro'' je bila posthumno objavljena leta 1554.{{sfn|Wiltrout|1987|p=65}} [[File:Luis de Morales 001.jpg|thumb|upright|Luis de Morales slika ''Mati in otrok'']] Od 11. stoletja do leta 1492 je v Badaozu obstajala judovska skupnost.<ref>{{cite web |title=Badajoz, Spain |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/badajoz# |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Med izgonom leta 1492 iz Španije je mesto služilo kot tranzitna točka judovskih beguncev na Portugalsko in se je kasneje razvilo v tihotapsko središče.<ref>{{Cite book |last=Beinart |first=Haim |url=https://www.cambridge.org/core/books/expulsion-of-the-jews-from-spain/0ACACA56E6597D81D81C37A3E3261B92 |title=The Expulsion of the Jews from Spain |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |year=2001 |series=Littman Library of Jewish Civilization |volume=1 |location=Oxford |pages=295, 325 |translator=Jeffrey M. Green}}</ref> Prvo bolnišnico je v mestu ustanovil škof Fray Pedro de Silva leta 1485.{{sfn|Díaz y Pérez|1887|p=551}} Tu so leta 1506 zdravili tiste, ki jih je prizadela epidemija [[kuga|kuge]]. V 16. stoletju je mesto doživelo kulturni preporod zahvaljujoč osebnostim, kot so slikar Luis de Morales, skladatelj Juan Vázquez, humanist Rodrigo Dosma, pesnik Joaquin Romero de Cepeda, dramatik Diego Sánchez de Badajoz, dominikanski mistik Fray Luis de Granada in arhitekt Gaspar Méndez. Leta 1524 je v stari mestni hiši v mestu potekalo srečanje upravnega odbora med predstavniki Španije in Portugalske, da bi razjasnili status njunih ozemeljskih ureditev, udeležili pa so se ga Hernando Colón, Juan Vespucio, Sebastián Caboto, Juan Sebastián Elcano, Diego Ribeiro in Esteban Gómez.{{sfn|Vallín|1899|p=93}} Z razlogom, da bi uveljavljal svoje pravice do portugalske krone, je [[Filip II. Španski]] avgusta 1580 za kratek čas preselil svoj dvor v Badajoz. Dva meseca pozneje je v mestu umrla avstrijska kraljica Ana, 5. decembra 1580 pa se je Filip preselil iz mesta.{{sfn|Deutscher|2013|p=36}}{{sfn|Danvers|1988|p=39}} Od leta 1580 do 1640 je mesto zaradi odsotnosti vojne ponovno doživelo razcvet. Po mnenju zgodovinarja Vicenteja Navarra del Castilla je približno 428 prebivalcev Badajoza prispevalo k španski osvojitvi Amerike, vključno z osvajalci [[Diego de Valadés]], [[Pedro de Alvarado]], [[Luis de Moscoso]] in [[Sebastián Garcilaso de la Vega y Vargas]] (oče Inca Garcilaso). Leta 1640 je bilo mesto napadeno med portugalsko obnovitveno vojno.<ref>{{citation|author=Villalón, M. C.|title=En 1640, después de un prolongado período| publisher=Dialnet.unirioja.es| year=1988| language=es|type = PDF}}</ref> === 1660–1811 === [[File:Badajoz 16xx.jpg|thumb|left|Upodobitev Badajoza sredi 17. stoletja]] Boj za nadzor nad mestom in njegovo trdnjavo se je nadaljeval z napadi Portugalcev leta 1660. Leta 1705, med špansko nasledstveno vojno, je Badajoz – po smrti kralja Karla II., ki ni zapustil naslednika – prišel pod nadzor zaveznikov. Mesto je zavzela Španija, kar je Filipa V., vnuka francoskega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], spodbudilo, da je prevzel oblast v Španiji. Leta 1715 je Portugalska s Španijo podpisala mirovni sporazum in se odpovedala zahtevam po Badajozo v zameno za to, da je Španija prepustila ozemlje Sacramento na območju [[Río de la Plata|reke La Plata]] v Južni Ameriki.{{Sfn|Frey|Frey|1995|p=108}} Mirovna pogodba iz Badajoza je bila med Španijo in Portugalsko podpisana 6. junija 1801.<ref name="Olivenca">{{cite web|url=http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|title=Peace Treaty of Badajoz between Portugal|publisher=Grupos de Amigos de Olivenca|access-date=9 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405005601/http://www.olivenca.org/litigio_uk.htm|url-status=live}}</ref> Portugalci, ki so pričakovali neizbežen napad francoskih enot, nameščenih v Ciudad Rodrigu, so privolili v prepustitev Olivenze Španiji in napovedali, da bodo svoja pristanišča zaprli za britanske ladje. Ta sporazum je bil leta 1707 razveljavljen, saj so bili njegovi pogoji kršeni s podpisom pogodbe iz Fontainebleauja med Španijo in Francijo 27. oktobra 1807. Med [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]] so Francozi leta 1808 in 1809 neuspešno napadli Badajoz. Vendar pa je bil 10. marca 1811 španski poveljnik José Imaz podkupljen, zaradi česar je mesto predal francoskim silam pod poveljstvom maršala Soulta. Britansko-portugalska vojska pod poveljstvom maršala Beresforda je poskušala mesto ponovno zavzeti in je 16. maja 1811 pri Albueri premagala francoske sile, ki so prišle na pomoč obleganemu mestu, vendar je bilo obleganje naslednji mesec opuščeno. === Zavzetje Badajoza (1812) === [[File:Sir Thomas Picton at the Siege of Badajoz, 6 April 1812, by J. J. Jenkins.jpg|thumb|General sir Thomas Picton med zavzemanjem gradu v Badajozo 31. marec 1812]] [[File:Siege of Badajoz, by Richard Caton Woodville Jr.jpg|thumb|right|Obleganje Badajoza. Akvarel v tehniki [[grizaj]]), delo Richarda Catona Woodvilla mlajšega]] Leta 1812 je [[Arthur Wellesley]], grof Wellingtonski (in bodoči vojvoda), znova poskušal zavzeti Badajoz, v katerem je bila francoska garnizija s približno 5000 vojaki.{{sfn|MacFarlane|2004|p=127}} Obleganje se je začelo 16. marca; do začetka aprila so v obzidju nastale tri prebojne točke,{{efn|A "practicable breach" was one where two soldiers could get through side by side without needing to use their hands.<ref name="Melón 2012 242–244">{{Cite book|chapter-url=http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|pages=242–244|first=Miguel Ángel|last=Melón|title=Los sitios en la guerra de la Independencia: La lucha en las ciudades|year=2012|editor-first=Gonzalo|editor-last=Butró Prída|editor-first2=Pedro|editor-last2=Rújula|chapter=Badajoz (1811–1812) La resistencia en la frontera|publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Cádiz|isbn=978-84-9828-393-8|location=Cádiz|archive-date=June 24, 2021|access-date=April 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195645/http://www.historiauex.es/data/catalogues/142/docs/1375529077.pdf|url-status=dead}}</ref>}} primerne za napad. 6. aprila sta ti točki napadli dve britanski diviziji; ta dogodek velja za »Wellingtonovo najbolj krvavo obleganje«, saj je od 15.000 britanskih vojakov padlo ali bilo ranjenih približno 5000. Po peturnem silovitem napadu so bili poskusi vdora skozi preboje neuspešni. V bitki so Francozi izgubili približno 1200 od svojih 5000 vojakov. Kljub neuspehu pri prebojih so Britanci napadli tudi grad in drug, nepoškodovan del obzidja ter mesto uspešno zavzeli. Po zavzetju mesta so zmagovite čete – potem ko so se opile z zaseženimi zalogami alkohola – mesto oplenile, pri čemer so ubile in posilile številne civiliste. Po mnenju britanskega zgodovinarja Ronalda Fraserja je bila to najhujša noč v celotni vojni na Iberskem polotoku.<ref name="Melón 2012 242–244"/> Trajalo je tri dni, preden so vojake znova spravili pod nadzor. Ko je bil red vzpostavljen, je bilo ubitih ali ranjenih že približno 200–300 civilistov.<ref>"[https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 Siege of Badajoz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171226023614/https://www.britannica.com/event/Siege-of-Badajoz-1812 |date=December 26, 2017 }}". Encyclopaedia Britannica.</ref> Wellington je lordu Liverpoolu zapisal: »Zavzetje Badajoza je eden najjasnejših dokazov o pogumu naših čet, kar jih je bilo kdaj prikazanih, vendar iskreno upam, da nikoli več ne bom povod za to, da bi bili postavljeni na tako preizkušnjo, kot so ji bili izpostavljeni sinoči.«{{sfn|Treneer|1963|p=133}} Pedro Caro, 3. markiz de la Romana, je 23. januarja 1811 v Badajozu umrl zaradi možganske kapi. Kap ga je zadela v trenutku, ko je zapuščal svojo hišo, da bi se z lordom Wellingtonom dogovoril o načrtu vojaških operacij. Med obleganjem Badajoza je oddelek 45. pehotnega polka (ki se je pozneje združil s 95. polkom v polk Sherwood Foresters) kot prvi vdrl v grad; namesto francoske zastave so izobesili rdeč suknjič poročnika Jamesa MacPhersona iz 45. polka, kar je naznanjalo padec gradu. Ta podvig vsako leto 6. aprila obeležijo tako, da na drogove za zastave ter na gradu Nottingham izobesijo rdeče suknjiče. V 23. zvezku publikacije ''Museum of Foreign Literature, Science and Art'', izdane leta 1833, je Badajoz opisan kot »eno najbogatejših in najlepših mest na jugu Španije, katerega prebivalci so enaindvajset dni v tihem strahu opazovali obleganje in bili pretreseni zaradi grozljivega pokola«.<ref>{{cite book|title=Museum of Foreign Literature, Science and Art|url=https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|access-date=9 July 2013|year=1833|publisher=E. Littell|page=612|archive-date=June 10, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610020032/https://books.google.com/books?id=0tsXAQAAIAAJ&pg=PA612|url-status=live}}</ref> 5. avgusta 1883 je prišlo do poskusa upora delov španskih oboroženih sil, v času, ko sta vladala zmeda in kaos.<ref name="Unihistory">{{cite web|url=http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|title=Cómo surgió la educación universitaria en Extremadura|publisher=Unex.es|access-date=11 July 2013|language=es|archive-date=April 20, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140420010538/http://www.unex.es/conoce-la-uex/historia-de-la-uex|url-status=live}}</ref> === Španska državljanska vojna === [[Španska državljanska vojna]] v Badajozu v 1930-ih je bila grozljiv dogodek. Med vojno so nacionalisti v bitki za Badajoz zavzeli mesto. Po bitki so več tisoč prebivalcev – moških in žensk – odpeljali v mestno areno za bikoborbe; ko so na ograje okoli arene namestili mitraljeze, se je začel neselektiven pokol. 14. avgusta 1936 so na prizorišču Plaza de Toros ustrelili več sto republikancev.{{sfn|Kern|1995|p=179}} Tekom noči so pripeljali še 1200 ljudi. Ocenjujejo, da so nacionalisti po bitki umorili več kot 4000 ljudi.{{sfn|Preston|2012|p=318}} Celo tiste, ki so poskušali prečkati mejo s Portugalsko, so ujeli in poslali nazaj v Badajoz. Enote, ki so zagrešile poboje v Badajozu, so bile pod poveljstvom generala Juana Yagüeja, ki ga je Franco po koncu državljanske vojne imenoval za ministra za letalstvo. Zaradi dejanj njegovih enot v Badajozu se je Yagüeja oprijel vzdevek »mesar iz Badajoza«.<ref>{{Cite web|url=http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |title=Share on print Juan Yague |access-date=8 August 2013 |publisher=Spartacus Educational |url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130802212701/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/SPyague.htm |archive-date=August 2, 2013 |df=mdy }}</ref> [[File:Plano de Badajoz 1873.jpeg|thumb|right|Urbanistični načrt Badajoza iz leta 1873 (španska izdaja)]] === Novejša zgodovina === Po vojni se je mesto še naprej razvijalo, čeprav je od leta 1960 dalje doživljalo obsežne migracije prebivalstva v druge španske regije in evropske države. V naslednjih desetletjih se je prevladujoča gospodarska dejavnost mesta vse bolj pomikala v terciarni sektor; danes je Badajoz pomembno trgovsko središče v jugozahodni Španiji ter pomemben most med Španijo in Portugalsko na področju trgovine in kulturnih vezi. 6. novembra 1997 so hude poplave opustošile več mestnih četrti, pri čemer je umrlo 21 ljudi, na stotine prebivalcev pa je utrpelo uničenje premoženja.<ref name="flood">{{cite web|url=http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|title=The flood event that affected Badajoz in November 1997|publisher=Advances in GeoSciences|date=9 April 2008|access-date=12 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000858/http://hal.archives-ouvertes.fr/docs/00/29/70/90/PDF/adgeo-16-73-2008.pdf|url-status=live}}</ref> Katastrofo je povzročila atlantska ekstratropska depresija, ki je prešla Iberski polotok in povzročila poplavljanje potokov Rivilla in Calamon, ki so sicer običajno suhi. Soseska Cerro de Reyes, v bližini sotočja obeh potokov, je utrpela najhujše posledice poplave.<ref name="flood"/> == Geografija == [[File:SpainGuadianaBasin.png|thumb|right|Porečje reke Guadiana s prikazom lege mesta Badajoz]] Badajoz leži na jugozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], na bregu reke [[Guadiana]], ob meji s Portugalsko.{sfn|Frey|Frey|1995|p=25}} Je glavno mesto istoimenske province. Od Méride je oddaljen 61 kilometrov, od Cáceresa 89 kilometrov, od [[Sevilla|Seville]] 217 kilometrov, od [[Lizbona|Lizbone]] 227 kilometrov (v smeri proti vzhodu) in od [[Madrid]]a 406 kilometrov. Novejši del mesta je na desnem bregu reke; tam so številna industrijska območja in univerzitetna bolnišnica. Geološko gledano Badajoz leži na območju južne podmesete (špansko ''Submeseta Sur'').{{sfn|Yuste|1980|p=208}} Mesto je bilo ustanovljeno na bregovih reke Guadiana, na apnenčastem griču iz [[paleozoik]]a, ki ga je izoblikovala reka. Na tem griču stoji [[Alcazaba Badajoz|Alcazaba]], ena glavnih mestnih znamenitosti. Območje občine Badajoz zaznamujejo tla, nastala iz terciarnih sedimentov, ki segajo v paleozoik. Povprečna nadmorska višina znaša 184 metrov. Najvišje točke so Cerro del Viento (219 m), Fuerte San Cristóbal (218 m) in Cerro de la Muela (205 m). Najnižja točka je reka Guadiana (168 m). === Podnebje === Badajoz ima sredozemsko podnebje z vročimi poletji (po Köppnu: ''Csa''). Zime so mile, pogosteje beležijo temperature pod lediščem, poletja pa so vroča, pri čemer temperature včasih dosežejo ali presežejo 40 °C.<ref>{{Cite web|url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|title=Badajoz, Spain Köppen Climate Classification (Weatherbase)|website=Weatherbase|access-date=2018-11-25|archive-date=November 25, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181125074122/https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=130241&cityname=Badajoz,+Spain|url-status=live}}</ref> Hkrati je količina padavin na meji s polsušnim (semiaridnim) podnebjem. Podnebje v Badajozu zaznamujejo drastične razlike med poletjem in zimo. Nadmorska višina merilne postaje znaša 203 metre. Povprečna letna temperatura je 17,3 °C. Povprečne najvišje temperature julija znašajo približno 35 °C, medtem ko so povprečne najnižje temperature januarja okoli 3 °C. Povprečna letna količina padavin znaša približno 430 milimetrov; največ padavin, 56 milimetrov, pade decembra, medtem ko je julij najbolj suh mesec s 3 milimetri padavin.<ref name=Weather>{{cite web|url=http://www.badajoz.climatemps.com/|title=Climate & Temperature; Badajoz|access-date=10 July 2013| publisher=Badajoz.climatemps.com| archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011334/http://www.badajoz.climatemps.com/|archive-date=April 5, 2014|url-status=dead}}</ref> Povprečna letna vlažnost zraka znaša 63 %. Mesto je letno deležno povprečno 2950 ur sončnega obsevanja.<ref name="Aemet.es">{{cite web|url=http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|title=Standard climate values for Badajoz|publisher=Aemet.es|access-date=15 May 2015|archive-date=January 16, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116004855/http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=4452&k=ext|url-status=live}}</ref> == Demografija == Leta 2010 je imel Badajoz 150.376 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 2010 je v Badajozu živelo 73.074 moških in 77.312 žensk, kar predstavlja 48,6 % oziroma 51,4 % prebivalstva. V primerjavi s statističnimi podatki za regijo Estremadura (49,7 % in 50,3 %) je bil v mestu Badajoz delež žensk sorazmerno večji. Čeprav je to mesto z največ prebivalci v Estremaduri, je gostota prebivalstva razmeroma nizka (102,30 prebivalca/km²), kar je posledica obsega občine – ene največjih v Španiji, ki meri 1470 km². Poleg mestnega središča območje vključuje tudi okrožja, soseske in naselja z manjšim številom prebivalcev. Največje med njimi je bilo naselje Guadiana, ki je leta 2012 štelo 2524 prebivalcev, 17. februarja 2012 pa je postalo samostojno.<ref>{{cite web|url=http://www.badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|title=Guadiana del Caudillo celebra su primer año como independiente|publisher=Badajoz7dias.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729084931/http://badajoz7dias.com/lector.php?id_articulo=1237|archive-date=July 29, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> == Gospodarstvo == {{multiple image | direction = vertical | align = right | width = 200 | footer = | image1 = Estudio Lamela CajaBadajoz.jpg | caption1 = Sedež banke Caja Badajoz (2017) | image2 = C-16. sancha brava-aerea- 2.jpg | caption2 = Vojaško oporišče General Menacho – Botoa – Badajoz | image3 = Ifeba.jpg | caption3 = IFEBA }} V preteklosti so pogoste vojne opustošile gospodarstvo Badajoza, prebivalstvo pa je živelo v revščini. Kmetijska zemljišča niso bila rodovitna, na tem območju pa ni bilo niti pomembnejše industrije. Vendar pa so zgodovinski spomeniki v mestu in v Méridi privabljali številne obiskovalce, kar je spodbudilo razvoj turizma; v zadnjih letih je prišlo tudi do določenega industrijskega razvoja. Badajoz je danes predvsem trgovsko središče; glede na španski gospodarski letopis za leto 2007, ki ga je izdala raziskovalna služba banke La Caixa (''Servicio de Estudios de La Caixa''), se po gospodarskem pomenu uvršča na 25. mesto v Španiji. Zaradi svoje lege ima mesto pomembno vlogo v tranzitni trgovini s Portugalsko. V mestnem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor. Glavna nakupovalna ulica je ulica Menacho, kjer je večina nacionalnih in mednarodnih trgovskih verig. ''Centro Comercial Abierto Menacho'' (odprto nakupovalno središče Menacho) je največje nakupovalno območje na prostem v Estremaduri; vanj je bilo vloženih več sto tisoč evrov, letno pa ga obišče na tisoče Portugalcev.<ref name="Hacienda2008">{{cite book|title=Información comercial española: Boletín ICE económico|url=https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|access-date=9 July 2013|year=2008|publisher=Ministerio de Economía|page=270|language=es|archive-date=May 14, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514072518/https://books.google.com/books?id=bn0nAQAAIAAJ|url-status=live}}</ref> Med pomembnejše gospodarske dejavnosti sodijo proizvodnja izdelkov iz lana, volne in usnja, klobukov, keramike ter mila.[61] Trgovina cveti po zaslugi kupcev iz pokrajine in s Portugalske. Zaradi pomena trgovskih vezi s sosednjo državo je bil leta 2006 na obrobju mesta, blizu brega reke Caia, ustanovljen nov sejemski prostor – Institución Ferial de Badajoz (IFEBA). Kot gospodarsko in kulturno središče mesto ponuja pestro izbiro tržnic – od ribarnic in stojnic z različnimi živili do trgovin z izdelki za zdravje.<ref name="PF">{{cite web|url=http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|title=Ferias en España en IFEBA Institución Ferial de Badajoz|publisher=Portalferias.com|access-date=9 July 2013|archive-date=August 26, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130826030250/http://www.portalferias.com/ferias-espana-ifeba-institucion-ferial-de-badajoz/p1;r36/|url-status=usurped}}</ref> Območje starega mestnega jedra je občutilo posledice tega sejma, vendar si z odpiranjem novih trgovin počasi opomore.<ref>{{cite web| url=http://www.feriabadajoz.net/|title=Inicio|publisher=Feria Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711045738/http://www.feriabadajoz.net/|url-status=live}}</ref> Industrijska območja na zahodnem bregu reke so skoraj v celoti zbrana v velikem industrijskem kompleksu El Nevero, ki leži ob avtocesti A-5 (ena od šestih radialnih avtocest v Španiji, označenih z A-1 do A-6). Kompleks se nenehno širi, v njem pa delujejo najrazličnejša podjetja. V predmestjih najdemo tudi druga industrijska območja, v soseskah, kot je San Roque, pa delujejo manjša podjetja. Poleti 2007 je bil predstavljen projekt izgradnje novega sedeža hranilnice Caja de Badajoz, vrednega 38 milijonov evrov; gradnja se je začela oktobra 2008, stavba pa je danes v uporabi. Stolpnica ''Torre Caja Badajoz'', ki služi kot finančno središče, je visoka 88 metrov in ima 17 nadstropij; trenutno je najvišja stavba v Estremaduri.<ref>{{cite web| url=http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|title=Nueva Sede Corporativa de la Caja de Badajoz|publisher=Portal.cajabadajoz.es|date=18 November 2007|access-date=9 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130612193644/http://portal.cajabadajoz.es/Informaci%C3%B3n%20Corporativa/Noticias%20Caja%20Badajoz/Nueva%20sede%20corporativa%20de%20la%20Caja%20de%20Badajoz:%20Empezaron%20las%20obras/|archive-date=June 12, 2013|url-status=dead}}</ref> Mesto ima tudi letališče, ki je od središča oddaljeno 14 kilometrov in je bilo leta 2009 razširjeno, ter kongresni center. == Pomembne znamenitosti == [[File:Badajoz. Campanario de la torre de la catedral. España. Spain.jpg|thumb|Zvonik stolnice v Badajozu. 16. stoletje]] Mesto je posejano z mavrsko in srednjeveško arhitekturo, čeprav ostaline rimske in vizigotske arhitekture niso tako izrazite kot v bližnji Méridi. Trdnjava Alcazaba je najpomembnejša stavba v mestu, ki priča o mavrski kulturi v Badajozu. V 17. in 18. stoletju je bila edina pomembna utrdba na južni meji s Portugalsko; nadzorovala je poti proti južni Portugalski in Andaluziji ter služila kot izhodišče za vdore na Portugalsko. V krščanskem obdobju so jo zasedali vojvode La Roca. Danes v njej deluje Arheološki muzej Badajoza. Številni zgodovinski spomeniki v Badajozu, ki so bili prej v ruševinah, so bili obnovljeni. Restavracije, lokali in nočno življenje so velika privlačnost za Portugalce z druge strani meje. [[Stolnica v Badajozu]], ki izvira iz 13. stoletja (leta 1238 je bila preurejena iz mošeje), stoji v starem mestnem jedru. Njena arhitektura, ki s svojimi masivnimi zidovi spominja na trdnjavo, priča o burni zgodovini mesta. Tri okna stolnice so posebna – eno je v gotskem slogu, drugo v renesančnem, tretje pa v platereskem slogu.{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=198}} === Občinske stavbe === [[File:Badajoz, Plaza de España, Palacio Municipal 130-1.jpg|thumb|left|Ayuntamiento (mestna hiša)]] Kongresna palača (''Palacio de Congresos de Badajoz'') je delo arhitektov Joséja Selgasa in Lucie Cano. V stavbi Palacio Municipal je [[mestna hiša]]. Ostanki prvotne stavbe mestne hiše so danes v ruševinah. Sedanja stavba izvira iz leta 1852, ura pa je bila dodana leta 1889.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|title=Plazas|publisher=Turismobadajoz.es|access-date=14 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715045408/http://www.turismobadajoz.es/phocadownload/folletos/plazas.pdf|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Leta 1937 jo je prenovil občinski arhitekt Rodolfo Martinez, ki je posebno pozornost namenil slogovni enotnosti, povišal stolpa in spremenil okrasne elemente. Stavba vključuje balustrado, osrednji balkon in stebre. V Badajozu deluje več občinskih knjižnic, ki služijo mestu in širši pokrajini; med njimi sta Biblioteca Pública Municipal A. Dominguez in Biblioteca Pública Municipal Bda. de Llera, občinska javna knjižnica Cerro de Reyes, občinska javna knjižnica Pardaleras in občinska javna knjižnica San Roque. === Zgodovinske znamenitosti === [[File:Vista desde el adarve dela Alcazaba de Badajoz.JPG|thumb|right|Alcazaba de Badajoz]] ==== Alcazaba ==== {{glavni|Alcazaba Badajoz}} Alcazaba, mavrska [[citadela]], ki jo je v 9. stoletju zgradil Ibn Marwan, je bila leta 1169 utrjena po naročilu almohadskega kalifa Abu Jakub Jusufa, čeprav obstajajo sledovi starejših gradbenih posegov iz let 913 in 1030. V 11. in 12. stoletju je Alcazaba služila kot glavna rezidenca vladarjev taife Badajoz. Almohadski vladarji so bili v 13. stoletju pregnani, za kar je poskrbel Alfonz IX. Leonski.<ref>{{cite web| url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba|title=Monuments: Alcazaba|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=9 July 2013|language=es|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221337/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/alcazaba#.UdxHp20dRZE|url-status=live}}</ref> Stolp Torre de Espantaperros je visok 30 metrov in je zgrajen iz zbite zemlje ter malte. Ima osmerokotni tloris s štirikotno strukturo, ki je nekoč omogočala razgled na okoliško pokrajino. Ime naj bi izviralo iz ostrega zvonjenja zvona, ki je bilo nekoč nameščeno v stolpu. Stavba, ki je prizidana k stolpu in je bila zgrajena v 16. stoletju – imenuje se ''La Galera'' –, je nekoč služila kot mestna hiša, pozneje pa kot zapor. Ta spomenik obdaja urejen vrt, na območju katerega so odkrili arheološke najdbe iz vizigotskega, rimskega in drugih obdobij.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|title=Tower Espantaperros|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Aytobadajoz.es|archive-date=February 2, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202104757/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/171/torre-de-espantaperros/|url-status=live}}</ref>{{Sfn|Ring|Salkin|La Boda|1995|p=74}}{{Sfn|Kendrick|Michelson|Barbero|2008|p=199}} === Trdnjava Vauban === Vojaška trdnjava Vauban je bila zgrajena v 17. stoletju, med vojno med Španijo in Portugalsko (1640–1668), kot obrambni ukrep proti silam, ki so v mesto vdirale s severozahoda in jugovzhoda. Zgrajena je iz kamna, opeke in apnenega betona. Na severnem delu trdnjave je osem [[bastijon]]ov, saj sta na južni strani za obrambo služili reki Guadiana in Rivilla. Bastijoni nosijo imena San Pedro, La Trinidad, Santa María, San Roque, San Juan, Santiago, San José in San Vicente.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban|title=Fortificación Vaubán|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 11, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130711221408/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/fortificacion-vauban#.Ud24YW22rLk|url-status=live}}</ref> ==== La Giralda ==== [[File:La Giraldilla.jpg|thumb|left|upright|La Giralda]] La Giralda, ki stoji v bližini trga Plaza de la Soledad, je replika stolpa [[Giralda]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Stavbo je leta 1930 dokončal lokalni poslovnež v komercialne namene.<ref>{{cite book|title=Apuntes para la historia de la ciudad de Badajoz: ponencias y comunicaciones|url=https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|access-date=11 July 2013|year=1999|publisher=Editora Regional de Extremadura|language=es|isbn=978-84-7671-470-6|page=75|archive-date=May 28, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528185723/https://books.google.com/books?id=8nDjAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> Zasnovana je v neoarabskem andaluzijskem regionalističnem slogu, okrašena s keramičnimi ploščicami in kovinskimi elementi; na njej je upodobljen Merkur, ki simbolizira trgovino.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda|title=Torre de la Soledad y La Giralda|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075626/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/torre-de-la-soledad-y-la-giralda#.Ud3dWW22rLk|url-status=live}}</ref> Leta 1978 je stavbo prevzelo podjetje Telefónica, jo prenovilo in v njej uredilo poslovne prostore. Leta 1998 je Telefónica prostore izpraznila, štiri leta pozneje pa stavbo ponudila morebitnim kupcem za 4,2 milijona evrov. Ker kupca niso našli, je Telefónica napovedala ponovno vzpostavitev pisarn, a je kasneje od te namere odstopila. Pojavili so se različni predlogi, da bi stavbo prevzela lokalna oblast; med drugim so predlagali širitev Muzeja lepih umetnosti, ureditev regionalnega kulturnega središča ali muzeja, posvečenega veliki noči – praznovanju, ki je za mesto pomembna turistična znamenitost.<ref>{{cite web|url=http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|title=La Giralda, un millón de euros más barata|date=January 14, 2012 |publisher=Hoy.es|access-date=10 July 2013|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405000755/http://www.hoy.es/v/20120114/badajoz/giralda-millon-euros-barata-20120114.html|url-status=live}}</ref> ==== Puerta de Palmas ==== [[File:Puerta de Palmas, Badajoz, España, 2020-07-22, DD 82.jpg|right|thumb|Puerta Palmas]] Vrata Puerta de Palmas so bila zgrajena leta 1551. Ob vhodnih vratih stojita dva valjasta stolpa. Na zunanji strani stolpa so omenjeni princ Filip II., cesar Karel V. in letnica gradnje. Stolpa sta utrjeni s [[prsobran]]i, na zgornjem in spodnjem delu pa jih krasita dva dekorativna pasova v obliki vrvi. Vhod je obrnjen proti vzhodu, je dvojno obokan in okrašen z medaljoni s ščitom cesarja Karla V. Nekoč je služil kot zapor, vendar je bila od takrat deležna številnih prenov in je delovala kot vstopna točka v mesto.<ref name="PP">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas|title=Puerta de Palmas|language=es|access-date=10 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712030126/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puerta-de-palmas#.Ud26s222rLk|url-status=live}}</ref> ==== Real Monasterio de Santa Ana ==== [[File:Monasterio de Santa Ana (Badajoz). España. Spain.jpg|thumb|Samostan svete Ane]] Gre za krščanski samostan v Badajozu, ki je bil leta 1888 razglašen za kulturno dobrino (špansko ''Bien de Interés Cultural'').<ref name="CBad">{{cite web| url=http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|title=Historia|publisher=Clarisasbadajoz.com|access-date=11 July 2013|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521040549/http://www.clarisasbadajoz.com/historia.htm|archive-date=May 21, 2014|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Je sedež reda svete Klare v mestu in stoji v osrčju starega mestnega jedra. Leta 1518 ga je ustanovila Leonor de Vega y Figueroa z blagoslovom [[papež Leon X.|papeža Leona X.]]; samostan je spadal pod jurisdikcijo frančiškanske province San Miguel. Glede na nagrobnik na samostanskem območju je bila Figueroa opatinja samostana štirideset let, vse do svoje smrti 17. aprila 1558. Sprva je bila pokopana na tem mestu, kasneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli v kraljevo kripto samostana [[El Escorial]]. V 18. stoletju je bil samostan deležen obsežne preobrazbe, čeprav je prvotna struktura delno ohranjena. Na zunanjščini stavbe so oporni stebri in stolp z dvema zvonovoma. Nad obokom glavnega oltarnega prostora (prezbiterija) stoji razgledni stolp z opečnim rešetkastim zaključkom, ki ga krasijo [[Fiala (arhitektura)|fiale]]. Samostanska cerkev ima eno ladjo, ki je bila prezidana konec 17. stoletja, [[prezbiterij]] pa pokriva poznogotski [[rebrasti obok]] iz prve polovice 16. stoletja. V cerkvi so številni oltarni nastavki, podobe, slike in predmeti iz srebra. === Vrtovi === [[File:Jardines de La Galera de Badajoz desde la Torre de Espantaperros.jpg|thumb|upright|La Galera]] Vrtovi La Galera (''Jardines de la Galera'') segajo v 10. stoletje, v čas dinastije Aftasidov. So znotraj utrdbe Alcazaba, med stolpom Torre de Espantaperros in obrambnim hodnikom (''Chemin de ronde''). V vrtovih so ohranjeni številni ostanki iz obdobja [[Al Andaluz]]a; po več kot tridesetletnem zaprtju in kasnejši prenovi so od leta 2007 odprti za javnost. Ime vrtov izvira iz dejstva, da so nekoč nudili zatočišče zapornikom, ki so bili v Sevilli obsojeni na smrt z obešanjem. Med rastlinskimi vrstami, ki jih najdemo v vrtovih, so kafrovec (''Cinnamomum camphora''), plazeča dihondra (''Dichondra repens''), drevo ''Ceiba speciosa'' ter mirte, lovorji, pomarančevci, limonovci in granatna jabolka.<ref>{{cite web|url=http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|archive-url=https://archive.today/20130710070019/http://www.triporg.org/cities/badajoz/gardens-of-la-galera/88/2248|url-status=dead|archive-date=July 10, 2013|title=Gardens of La Galera|publisher=TripOrg|access-date=10 July 2013}}</ref> Drugi parki in vrtovi v mestu so še Castelar – z osrednjim ribnikom in več spomeniki, posvečenimi romantični pisateljici Carolini Coronado ter Luisu Chamizu Triguerosu{{sfn|Carvajal|2001|p=21}} – pa tudi La Legión, Rivillas y Calamón, San Fernando in La Viña. V mestu deluje tudi vodni in zabaviščni park z imenom Lusiberia. === Muzeji === Muzej sodobne umetnosti Extremadure in Iberoamerike (''Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo – MEIAC'') hrani zbirke del španskih, portugalskih in latinskoameriških umetnikov. Stavba stoji na mestu nekdanjega pripora in kazenskega zavoda, zgrajenega sredi 50. let 20. stoletja na območju nekdanje vojaške utrdbe iz 17. stoletja, znane kot trdnjava Pardaleras.<ref>{{Cite web|url=http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|title=The Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo (MEIAC)|language=es|access-date=6 August 2013|publisher=Official website of MEIAC|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405011314/http://www.meiac.es/museum.php?m1=2&m2=0|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.arte10.com/museo/meiac/|title=MEIAC – Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo|access-date=6 August 2013|publisher=Art10.com|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405001906/http://www.arte10.com/museo/meiac/|url-status=live}}</ref> Pokrajinski muzej lepih umetnosti (''Museo Provincial de Bellas Artes''), ki velja za osrednjo galerijo v Estremaduri, je urejen v dveh palačnih stavbah iz 19. stoletja ob trgu Plaza de la Soledad. Obsega 2000 kvadratnih metrov in hrani več kot 1200 slik ter kipov iz obdobja od 16. do 20. stoletja. Dela predstavljajo več kot 350 umetnikov, med katerimi so denimo [[Francisco de Zurbarán]], Luis de Morales, [[Caravaggio]], flamski slikarji, [[Francisco de Goya]], Felipe Checa, Torre Isunza, Eugenio Hermoso, Adelard Covarsí, Antonio Juez Nieto, Francisco Pedraja Muñoz, [[Pablo Picasso]] in [[Salvador Dalí]]. [[File:Palacio de los Duques de Feria.JPG|thumb|left|Pokrajinski arheološki muzej (Museo Arqueológico Provincial)]] Mestni muzej ''Luis de Morales'' (''Museo de la Ciudad Luis de Morales'') je urejen v stavbi, ki je bila morda dom renesančnega slikarja Luisa de Moralesa, in hrani številna njegova dela. Pokrajinski arheološki muzej (''Museo Arqueológico Provincial'') je znotraj trdnjave in hrani predmete z vseh koncev province Badajoz. Stavba vključuje palačo vojvod iz Ferie, ki izvira iz 16. stoletja. Zbirka je razdeljena na šest glavnih sklopov: prazgodovina, zgodnja zgodovina, rimsko obdobje, vizigotsko obdobje ter srednjeveško islamsko in krščansko obdobje. Elegantna stavba je zgrajena iz kamna in opeke; na vogalih ima štiri stolpe, njena fasada pa je členjena s terasami. Notranjost zaznamujejo mudeharski opečnati oboki, ki počivajo na osmerokotnih stebrih.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico|title=Museo Arqueológico|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=April 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140405002142/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/museo-arqueologico#.UeA9H222rLk|url-status=live}}</ref> Muzej stolnice (''Museo Catedralicio'') je na območju stolnice. Obiskovalce popelje na zgodovinsko potovanje skozi različne faze gradnje stavbe. Predstavlja tudi predmete iz obdobja od ustanovitve nadškofije do danes. Zbirke vključujejo filipinske slonokoščene izdelke, rezbarije in flamske tapiserije, nagrobnik Alfonsa Suáreza de Figueroa ter procesijsko monstranco za praznik sv. Rešnjega telesa (''Custodia Procesional del Corpus'') iz leta 1558. Na ogled so tudi dela Luisa de Moralesa in Zurbarána. Muzej bikoborb (''Museo Taurino'') je v središču mesta, zanj pa skrbi Klub ljubiteljev bikoborb iz Estremadure. Vključuje plakate, fotografije in predmete, povezane s svetom bikoborb.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|title=Bullfighting Museum|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174151/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/36-museo-taurino|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> Muzej karnevala (''Museo del Carnaval'') je bil odprt leta 2007 v središču Menacho. V muzeju so razstavljeni kostumi skupin, ki so skozi leta sodelovale na mestnem karnevalu. Leta 2008 se je muzej pridružil mreži muzejev v Estremaduri.<ref>{{Cite web|url=http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|title=Museum of Carnival in Badajoz|access-date=6 August 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20130613174122/http://www.turismobadajoz.es/en/places-of-interest/museums/item/34-museo-del-carnaval|archive-date=June 13, 2013|url-status=dead|df=mdy-all}}</ref> === Trgi === [[File:Badajoz, Plaza Alta 25p-2h.jpg|left|thumb|Plaza Alta]] [[File:Badajoz, Plaza de España 126-3.jpg|thumb|right|Plaza de España]] Trg Plaza de España leži v središču mesta; njegovo zasnovo je leta 1917 pripravil mestni arhitekt Rodolfo Martinez, dokončan pa je bil leta 1920.<ref name=Dial>{{Cite web| url=http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|title=The Arrival of the City Regional|language=es|access-date=8 August 2013|publisher=Dialnet Unirioja|archive-date=May 21, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521070211/http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2275002.pdf|url-status=live}}</ref> V središču zgodovinskega dela mesta stoji velika stolnica. Trg Plaza de Cervantes velja za pomemben kraj v zgodovini Badajoza. Deli tega trga obsegajo območje, ki je nekoč pripadalo cerkvi sv. Andreja in njenemu pokopališču. Trg je okrašen z belim marmorjem in koncentričnim mozaikom zvezd s konicami, ki izvira iz leta 1888. Trg Plaza Alta, ki je bil nedavno obnovljen, je bil stoletja središče mesta, saj je segal onkraj meja muslimanske citadele; v preteklosti so ga imenovali preprosto »trg«. Španski kitarist flamenka [[Paco de Lucía]] je 10. julija 2013 nastopil na trgu Plaza Alta.<ref>{{cite web|url=http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|title=July|publisher=Pacodelucia.org|access-date=11 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130715184659/http://www.pacodelucia.org/en/calendario/2013-07|archive-date=July 15, 2013|url-status=dead}}</ref> La Giralda stoji v bližini trga Plaza de la Soledad. === Mostovi === V mestu Badajoz je pet mostov, od katerih jih štirje prečkajo reko Guadiano.<ref>{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|title=Sights (Badajoz)|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 8, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130708160314/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web| url=http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|title=Bridges of Badajoz|publisher=Badajoz Ayer y Hoy|access-date=14 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130812153020/http://badajozayeryhoy.net/puentes%20de%20badajoz.html|archive-date=August 12, 2013|url-status=usurped|df=mdy-all}}</ref> Puente de Palmas, znan tudi kot Puente Viejo (Stari most), je najstarejši most v Badajozu; gradnja se je začela leta 1460, vendar je leta 1545 nenaden porast vodostaja reke objekt uničil.<ref name="Puente Palmas">{{cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|title=Puente de Palmas|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|access-date=10 July 2013|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075652/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-palmas|url-status=live}}</ref> Obnovljen je bil v času vladavine španskega kralja Filipa II., pod vodstvom guvernerja Badajoza, D. Diega Hurtada de Mendoze. Leta 1603 je poplava uničila 16 od njegovih 24 razponov; obnovili so jih med letoma 1609 in 1612. Most je bil ponovno obnovljen leta 1833; inženir je bil José María Otero, arhitekt pa Valentin Falcato. V začetku 21. stoletja so bile izvedene nadaljnje izboljšave: število razponov se je povečalo na 32, na obeh koncih pa so dodali stolpa, s čimer je most dosegel skupno dolžino 600 metrov. Most s številnimi spremembami svojih razponov, lokov, stebrov in opornikov, ki so nastajale skozi stoletja, odraža zgodovino mesta. Puente de la Universidad oziroma Puente Nuevo (Novi most) leži dolvodno od starega mostu Puente de Palmas. Zgrajen je bil leta 1960.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad|title=Puente de la Universidad|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075724/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-universidad#.UeA_am22rLk|url-status=live}}</ref> Most Puente de la Autonomía Extremeña, dokončan leta 1990, stoji gorvodno od mostu Puente de Palmas in povezuje mesto z glavnimi cestami proti Madridu ter s cesto N-435, ki vodi od Badajoza do kraja Fregenal de la Sierra.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|title=Puente de la Autonomía|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712125114/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-de-la-autonomia|url-status=live}}</ref> Puente Real je viseči most čez reko Guadiano in četrti most v mestu; dokončan je bil leta 1994. Temeljni kamen zanj je leta 1992 položil španski kralj. Most ima šest viaduktnih razponov, dolgih po 32 metrov, njegova skupna dolžina pa znaša 452 metrov. Vključuje kolesarsko stezo in povezavo z avenijo Elvas, ki vodi proti Portugalski in številnim drugim mestnim središčem.<ref>{{Cite web|url=http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real|title=Puente Real|language=es|access-date=12 July 2013|publisher=Ayuntamiento de Badajoz|archive-date=July 12, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130712075805/http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/puente-real#.UeA_z222rLk|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{cite EB9 |wstitle = Badajos |volume= III | page=223}} *{{Cite EB1911|wstitle=Badajoz (city) |volume= 3| page=181}} *{{cite book|last=Carvajal|first=Antonio Salguero|title=Gévora: estudio de una revista poética de Extremadura|url=https://books.google.com/books?id=S4kgAQAAMAAJ|year=2001|publisher=Diputación Provincial de Badajoz|isbn=9788477960836|language=es}} *{{cite book|last=Danvers|first=Frederick Charles|title=The Portuguese in India: Being a history of the rise and decline of their Eastern Empire|url=https://books.google.com/books?id=MwOV-eenKy0C&pg=PA39|year=1988|publisher=Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0391-2}} *{{cite book|last=Davenport|first=Richard Alfred|title=New Elegant Extracts: A Unique Selection ... from the Most Eminent Prose and Epistolary Writers ...|url=https://books.google.com/books?id=xZYVAAAAYAAJ&pg=PA108|year=1827|publisher=C.& C. Whittingham}} *{{cite book |last1=Deutscher |first1=Thomas Brian |title=Punishment and Penance: Two Phases in the History of the Bishop's Tribunal of Novara |date=1 January 2013 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-1-4426-4442-7 |url=https://books.google.com/books?id=b19r0dmaarEC |language=en}} *{{cite book|last=Díaz y Pérez|first=Nicolás |title=Extremadura: (Badajoz y Cáceres)|url=https://books.google.com/books?id=bfBWAAAAMAAJ|year=1887|publisher=D. Cortezo y ca.}} *{{cite book|last=Erskine|first=Andrew|title=A Companion to Ancient History|url=https://books.google.com/books?id=zN2kqjun3VAC&pg=PT329|date=20 November 2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-58153-7}} *{{cite book |first=Ian |last=Fletcher |title=Badajoz 1812: Wellington's bloodiest siege |url=https://books.google.com/books?id=n98bDAAAQBAJ&q=Badajoz |date=21 August 2012 |publisher=Osprey Publishing |isbn=978-1-78200-196-6}} *{{cite book|last1=Frey|first1=Linda|last2=Frey|first2=Marsha L.|title=The Treaties of the War of the Spanish Succession: An Historical and Critical Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=wrJmCvFY6ocC&pg=PA25|date=1 January 1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-27884-6}} *{{cite book|last=Gallagher|first=Patrick|title=The Life and Works of Garci Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=CfNqwzjcc3gC&pg=PA8|date=January 1968|publisher=Tamesis Books|isbn=978-0-900411-00-7}} *{{cite book|last=Glick|first=Thomas F.|title=From Muslim Fortress to Christian Castle: Social and Cultural Change in Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=Fja8AAAAIAAJ&pg=PA6|year=1995|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3349-0}} *{{cite book|last1=Kendrick|first1=Anna |last2=Michelson|first2=Kathryn|last3=Barbero|first3=Meagan|title=Let's Go 2009 Spain & Portugal with Morocco|url=https://books.google.com/books?id=f_ySWfVjzOAC&pg=PA196|date=25 November 2008|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-38573-6}} *{{cite book|last=Kern|first=Robert|title=The Regions of Spain: A Reference Guide to History and Culture|url=https://books.google.com/books?id=YE4jAQAAIAAJ|year=1995|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-29224-8}} *{{cite book|last=Knight|first=Charles|title=The English Cyclopaedia: A New Dictionary of Universal Knowledge|url=https://books.google.com/books?id=KdZEAAAAYAAJ&pg=PT461|year=1854|publisher=Bradbury and Evans}} *{{cite book|last=Lúcia|first=Luis Aguiló|title=Decisió electoral i cultura política|url=https://books.google.com/books?id=QNmNAAAAMAAJ|date=1 January 1986|publisher=Universidad Autónoma de Barcelona. Equip de Sociologia Electoral, Edicions de La Magrana|isbn=978-84-7410-280-2|language=es}} *{{cite book|last=MacFarlane|first=Charles|author-link=|title=Memoir of the Duke of Wellington|url=https://books.google.com/books?id=7aIXXwHLg5gC&pg=PA127|date=1 December 2004|publisher=Kessinger Publishing|isbn=978-1-4179-1907-9}}{{Dead link|date=September 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite book|last=O'Callaghan|first=Joseph F.|title=A History of Medieval Spain|url=https://books.google.com/books?id=yA3p6v3UxyIC&pg=PA113|year=1983|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9264-8}} *{{cite book|last1=O'Callaghan|first1=Joseph F.|last2=Kagay|first2=Donald J.|last3=Vann|first3=Theresa M.|title=On the Social Origins of Medieval Institutions: Essays in Honor of Joseph F. O'Callaghan|url=https://books.google.com/books?id=OVX8j0zR6QYC&pg=PA154|year=1998|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-11096-0}} *{{cite book|last1=Press|first1=Ivy|last2=Slater|first2=Tom|title=Heritage Americana Grand Format Auction Catalog #629|url=https://books.google.com/books?id=vnBEnLRDJoIC&pg=PA180|year=2006|publisher=Heritage Capital Corporation|isbn=978-1-59967-082-9}} *{{cite book|last=Preston|first=Paul|title=The Spanish Holocaust: Inquisition and Extermination in Twentieth-Century Spain|url=https://books.google.com/books?id=mzntTDf6AZ4C&pg=PT1329|date=22 March 2012|publisher=HarperCollins Publishers|isbn=978-0-00-746722-8}} *{{cite book|last1=Tarlow|first1=Sarah|last2=Nilsson Stutz|first2=Liv|title=The Oxford Handbook of the Archaeology of Death and Burial|url=https://books.google.com/books?id=V4MvPbrHbCEC&pg=PA377|date=6 June 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-956906-9}} *{{cite book|last=Treneer|first=Anne|title=The Mercurial Chemist: A Life of Sir Humphry Davy|url=https://books.google.com/books?id=nok6AAAAMAAJ|year=1963|publisher=Methuen}} *{{cite book|last1=Ring|first1=Trudy|last2=Salkin|first2=Robert M. |last3=La Boda|first3=Sharon|title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&pg=PA72|year=1995|publisher=Fitzroy Dearborn Publishers|isbn=978-1-884964-02-2}} *{{cite book|last=Wiltrout|first=Ann E.|title=A Patron and a Playwright in Renaissance Spain: The House of Feria and Diego Sánchez de Badajoz|url=https://books.google.com/books?id=1BPbjk0JOkgC&pg=PA65|date=1 January 1987|publisher=Tamesis|isbn=978-0-7293-0254-8}} *{{cite book|last=Vallín|first=Acisclo Fernández|title=Discursos leídos ante la Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales|url=https://books.google.com/books?id=Fsi-29qE0YwC|year=1899|publisher=Establecimiento tipográfico "Sucesores de Rivadeneyra"|page=93}} * {{cite book|last=Yuste|first=Abelardo de Unzueta y|title=Estructura económica de España|url=https://books.google.com/books?id=uktJAQAAIAAJ|year=1980|publisher=A. de Unzueta y Yuste |isbn=9788430031443|language=es}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Badajoz}} {{Wikivoyage|Badajoz}} *[http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/portada Uradna spletna stran] {{in lang|es}} *[http://www.unex.es/ Universidad de Extremadura website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170715085618/http://www.unex.es/ |date=July 15, 2017 }} {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20140521154213/http://www.clarisasbadajoz.com/espanol.htm Real Monasterio de Santa Ana website] {{in lang|es}} [[Kategorija:Badajoz| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 875]] {{normativna kontrola}} j8vlv0515996rjd0uu24903sc6opd2l Predloga:Uni Nis 10 610392 6771111 2026-10-27T15:46:06Z JoMK 240261 JoMK je prestavil stran [[Predloga:Uni Nis]] na [[Predloga:Uni Niš]]: Napačno črkovan naslov 6771111 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Uni Niš]] p9rpu06r5g4kmau73d7twdpr8k7jr0e Alcazaba Badajoz 0 610393 6771126 2026-10-27T16:51:46Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6771126 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation | name = Alcazaba Badajoz | native_name = Alcazaba de Badajoz | location = [[Badajoz]], [[Španija]] | image = Alcazaba de Badajoz, con la torre de Espantaperros. España. Espagne. Spain.jpg | caption = Alcazaba | pushpin_map = Španija | coordinates = {{coord|38.8828|-6.9683|type:landmark_region:ES|display=inline}} | map_caption = Badajoz | type = Trdnjava | code = | built = 9. stoletje | builder = [[Almohadi]] | materials = | height = | in_use = | demolished = | condition = Delno obnovljeno | owner = | open_to_public = da | controlled_by = | garrison = | current_commander = | past_commanders = | occupants = | battles = | events = | image2 = | caption2 = }} '''Alcazaba v Badajozu''' ({{langx|es|La Alcazaba de Badajoz}}; {{langx|ar|قصبة|al-qaṣbah}} (al kasbah), 'ciudadela') je kompleks, ki vključuje arabsko utrdbo (9.–13. stoletje), krščanski grad iz poznega srednjega veka (13.–16. stoletje) ter kasnejše utrdbe iz novega veka (17.–19. stoletje); vse to v španskem mestu [[Badajoz]] v [[Estremadura|Estremaduri]], v zahodni [[Španija|Španiji]]. Današnjo podobo ji je v 12. stoletju dala dinastija [[Almohadi|Almohadov]], čeprav je verjetno obstajala že od 9. stoletja, ko je bil Badajoz ustanovljen. V 11. in 12. stoletju je služila kot rezidenca vladarjev Taife Badajoz. Alcazaba je največja ''alcazaba'' v Evropi<ref>{{cite web|title=Badajoz invita a conocer la alcazaba más grande de Europa|url=https://www.directoextremadura.com/noticias_ciudad/2020-01-23/153/27361/badajoz-invita-a-conocer-la-alcazaba-mas-grande-de-europa.html|publisher=Directo Extremadura|date=24. januar 2020|accessdate=25. januar 2020}}</ref> (če upoštevamo gradnjo iz arabskega obdobja) in ena najobsežnejših tovrstnih struktur iz tega obdobja na svetu. Njen obseg zajema 8 hektarjev, ohranjenih pa je približno 1300 metrov obrambnega obzidja. Prvotni obseg je bil še večji, saj je vključeval tako imenovano »staro obzidje« (''Cerca Vieja''), od katerega so se ohranile pomembne sledi. To območje v grobem ustreza celotnemu kasneje zgrajenemu bastijonskemu obzidju, ki meri 6000 metrov in pokriva več kot 50 hektarjev. S tem se uvršča med največje tovrstne objekte, ki so jih zgradili Arabci (primerljive s tistimi v mestih, kot je Granada).<ref>http://m.eldiario.es/eldiarioex/muralla-Alcazaba-Badajoz-transitable-entero_0_415059349.html</ref> Leta 1931 je bila razglašena za španski nacionalni spomenik. == Zgodovina == Badajoz je leta 875 ustanovil Abd al-Rahman ibn Marwan. Potem ko je vodil več uporov, so ga izgnali iz [[Mérida, Španija|Méride]], vendar so mu dovolili, da ustanovi novo mesto. Na hribu, ki je dominiral nad novim mestom, je zgradil veliko citadelo, s čimer je Badajozu zagotovil strateško vlogo pri nadzoru prehoda s Portugalske v osrednji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. V islamskem obdobju je Badajoz obdajalo obzidje, ki je varovalo ''al-qasbah'' (''[[ksar]]'') – citadelo. Ta je služila kot upravno središče in rezidenca vladarjev (v njej sta bila ''[[Alcazar]]'' in Velika mošeja). Današnje obzidje večinoma izvira iz obdobja Almohadov, čeprav so vidne tudi sledi starejših gradenj iz let 913 in 1030. Leta 1169 je almohadski kalif [[Abu Jakub Jusuf I.]] utrdbo obnovil in ji dal današnjo podobo. Zadnjo muslimansko obnovo je v 13. stoletju izvedel Abu Jahja ibn Abi Sinan, le nekaj let preden je mesto zavzel krščanski kralj Alfonz IX. Leonski. Med vojno na Iberskem polotoku (1807–1814) so ​​citadelo uspešno zavzele zavezniške britanske, španske in portugalske sile pod poveljstvom [[Arthur Wellesley|vojvode Wellingtonskega]]. Posledično je bil napoleonski nadzor nad zahodno Španijo znatno oslabljen, zavzetje citadele (''alcazabe'') pa je prispevalo k vse večjemu Wellingtonovemu slovesu uspešnega vojskovodje. Zaradi obrambne narave kompleksa ter političnih in gospodarskih dejavnikov so nekateri deli obzidja ''alcazabe'' propadli, vendar so bili kasneje v celoti obnovljeni in sanirani.<ref>http://www.turismobadajoz.es/wp-content/uploads/2016/03/Folleto_Alcazaba_espa%C3%B1ol_redimensionado_opt.pdf {{Wayback|url=http://www.turismobadajoz.es/wp-content/uploads/2016/03/Folleto_Alcazaba_espa%C3%B1ol_redimensionado_opt.pdf |date=20161221080652 }}.</ref> [[Slika:Planta de las Fortificaciones de Badajoz, c. 1645.jpg|thumb|Zadnje muslimanske utrdbe v Badajozu, ki so nastale pred rekonkvisto, so varovale območje, ki je po obsegu ustrezalo mestu, kakršno je bilo leta 1641 – in kakršno je ostalo vse do začetka 20. stoletja. Načrt utrdb, ki prikazuje meje »starega obzidja« (''Cerca Vieja''), okoli leta 1645.]] [[Slika:Vista desde la Alcazaba de la Plaza Alta y la ciudad de Badajoz.JPG|miniaturadeimagen|centro|800px|Pogled na trg Plaza Alta in mesto Badajoz z obzidja trdnjave Alcazaba. Na levi strani slike je viden stolp Espantaperros.]] Med neurjem v zimi 1762–1763 se je zaradi zemeljskega plazu porušil približno 50 metrov dolg odsek obzidja trdnjave Alcazaba. Ta del je ležal med Stolpom sedmih oken (Torre de las Siete Ventanas) in stolpom ob t. i. »vodni vrzeli« (''Brecha de las Aguas''). Po obnovi leta 1763 je obzidje dobilo obliko obrambne strukture za mušketirje – v obliki klešč oziroma kota –, ki je bila zasnovana tako, da je pokrivala dve različni fronti in bolje kljubovala pritisku zemljine, nakopičene za njo. == Opis == Citadela meri 400 krat 200 metrov, na severu pa jo omejuje reka [[Guadiana]], na vzhodu pa hudournik Rivillas. Stolpi varujejo manj strme dele pobočij in druge strateško šibke točke. Celoten obrambni zid ima [[prsobran]], medtem ko sta [[barbakan]] in [[obrambni jarek]], ki sta nekoč nudila dodatno zaščito, izginila. Pri gradnji so uporabili lomljen kamen, nabito zemljo (''tapia'') s trdo malto in opeko, slednjo predvsem za oboke in notranje loke, pa tudi klesane kamnite bloke za obrobe vrat in različne konstrukcijske ojačitve. Vrhovi zidov in stolpov so povezani s hodnikom za stražo (''adarve''), do katerega vodijo notranja stopnišča. Hodnik za stražo poteka vzdolž celotnega oboda ''alcazabe'' in prek stopnišč povezuje vse stolpe s preostalim kompleksom. Na strani, obrnjeni proti reki Guadiana, je delno ohranjena ''coracha'' (utrjen zidni krak). Ta struktura je segala od glavnega obzidja do zunanjega stolpa ob reki in je omogočala varno oskrbo z vodo. Ob njej je še vedno mogoče videti ''Puerta de la Coracha'' (Vrata ''Corache''). [[File:Palacio de los Duques de Feria.JPG|left|thumb|Palača vojvod Feria]] Na območju stolpov je stala palača gospodov iz Badajoza, v kateri so bile številne kopeli in mošeje. Po krščanski osvojitvi je bila največja med njimi, Velika mošeja, preurejena v cerkev Santa María de Calatrava, ki je služila kot stolnica v Badajozu, dokler niso zgradili sedanje stolnice. Velika mošeja je imela pet ladij, ločenih z loki na stebrih, ter zunanje opornike. Pri njeni gradnji so uporabili elemente rimskih in vizigotskih stavb, na primer [[kapitel]]e in [[steber|stebre]]. Še ena stavba v sklopu muslimanske palače, ki so jo po krščanski osvojitvi preuredili, je bila vojaška bolnišnica; danes je v njej knjižnica Estremadure in Fakulteta za bibliotekarstvo in informacijske vede Univerze v Estremaduri. V dvorani knjižnice si je mogoče ogledati ostanke nekdanje sprejemne dvorane palače Ibn Marwana. Tla so prekrita z rečnimi kamni, premazanimi z apnenim ometom in pobarvanimi na rdeče; sledi te barve so še vedno vidne blizu vhoda v stavbo. Rob dvorane označuje pas, tlakovan z [[grani]]tnimi ploščami, na katerem so ohranjeni trije granitni bloki – na njih so še vedno razvidne šibke sledi rdeče barve. Ti so služili kot podstavki za stebre (dva od njih sta danes v Arheološkem muzeju v Badajozu), ki so tvorili dve veliki odprtini s [[preklada]]mi, obrnjeni proti vzhodu. Dvorana je bila okrašena z dolgim, na belo pobarvanim pasom ob vznožju sten, ki so ga krasili rdeči geometrijski motivi. Na čelni strani stopnice – vključno z delom, ki je ohranjen pod ravnjo današnjih tal – je še vedno mogoče razbrati okrasje v rdeči in beli barvi. Dvorana in vrt ob njej sta bila zgrajena v 9. stoletju, v 11. stoletju pa obnovljena. Danes so od vsega ohranjeni le še stolp cerkve Santa María de Calatrava (nekoč [[minaret]]), ostanki [[mihrab]]a in drugi elementi mošeje (ki so v stavbi fakultete), več vizigotskih stebrov, ki so nekoč pripadali srednjeveški cerkvi, ter arabske kopeli, odkrite med nedavnimi arheološkimi deli. [[File:La Torre de Espantaperros (Badajoz, España). Spain.jpg|thumb|250px|Stolp Espantaperros (ali stolp Atalaya)]] Druga stavba v trdnjavi Alcazaba je palača vojvod Feria, ki jo je dal zgraditi veliki mojster reda sv. Jakoba (red Santiago), Lorenzo Suárez de Figueroa (1387–1410). Palača je zgrajena v renesančnem slogu z elementi [[mudéjar]] arhitekture, v 17. stoletju pa je bila obnovljena. Na fasadi izstopa osrednji lok, ki povezuje dva kvadratna stolpa z nepravilno razporejenimi okni; palača ima trapezast tloris in notranje dvorišče s križnim hodnikom. Danes v njej domuje deželni arheološki muzej. [[File:Badajoz Puerta del alpéndiz.JPG|thumb|250px|Stolp in vrata Alpéndiz]] Med stolpi je najpomembnejši stolp Espantaperros ({{langx|es|Torre de Espantaperros}} ali {{langx|es|Torre de la Atalaya}}), zgrajen leta 1169, ki v višino meri 30 metrov. Ima osmerokoten tloris, na vrhu pa ga krasi majhna struktura, dodana v 16. stoletju v mudejarskem slogu. Drugi stolpi so: *Torre de las Siete Ventanas - Stolp, prislonjen ob mestno obzidje, ima masivno zasnovo kvadratnega tlorisa. Ime ''Stolp sedmih oken'' izhaja iz stare legende. Skupaj s »Stolpom obešenih« (''Torre de los Ahorcados'') je ta stolp nekoč služil kot kraj usmrtitev. Bil je tudi izhodišče za tako imenovane ''corachas'' – utrjene hodnike –, ki so bili med gradnjo obvoznice brez pomislekov porušeni. Izhodni portal, zaključen s banjastim obokom, je ohranjen, vendar je danes zasut z zemljo znotraj območja trdnjave Alcazaba. V neposredni bližini Stolpa sedmih oken, na drugi strani t. i. »vodne vrzeli« (''Brecha de las Aguas''), stoji še en stolp – prav tako prislonjen ob mestno obzidje –, ki je služil kot dodatna zaščita za omenjene utrjene hodnike (''corachas''). *Torre de las Doncellas *Torre del Alpéndiz - Znan je pod različnimi imeni – ''Torre del Juego de la Condesa'', ''Torre de la Condesa'' ali ''Torre de la Puerta del Alpéndiz'' stoji nad vrati Puerta del Alpéndiz, ki so almohadske gradnje (iz 11. stoletja). Glavna naloga stolpa je bila verjetno varovanje vhodnega prehoda skozi vrata, ki je bil zasnovan z zavoji. Od ene strani stolpa se raztezajo obrambni zidovi utrdbenega sistema z bastijoni, ki izvira iz 17. stoletja. Stolp je sestavljen iz dveh delov: eden ima teraso, drugi pa notranji odprti prostor oziroma dvorišče, ki je omogočal nadzor nad prehodom skozi vrata. Stolp je nekoč verjetno imel še zgornje nadstropje – ki je danes izgubljeno –, kar je razvidno iz upodobitev na bakrorezih iz 17. in 18. stoletja. *Torre Abarlongada - stolp s kvadratnim tlorisom in prirezanimi vogali – zaradi česar deluje kot polkrožna zgradba –, v katerega zidovje so bili vzidani vizigotski kapiteli, baze in stebri. Zgrajen je iz kamna in apnene malte. *Torre de la Horca ali Torre de los Ahorcados - stolp s kvadratnim tlorisom je sestavljen iz dveh delov: enega masivnega, ki je prislonjen ob obzidje in drugega, votlega, opremljenega s strelnimi linami. V prostor znotraj tega drugega dela vodi vhod, ki ga povezuje s hodnikom na obzidju. Strop tega prostora je obokan in ima opečna rebra. V preteklosti je Stolp obešenih služil kot skladišče smodnika, poleg tega pa je bil – skupaj s Stolpom sedmih oken – tudi kraj, kjer so izvajali usmrtitve. *Torre de Santa María, najbolj vidni ostanki starodavne stolnice *Torre del Palacio Episcopal (stolp škofovske palače) - To je stolp s kvadratnim tlorisom, zgrajen iz kamnite zidave in klesanih kamnitih blokov. Na eni strani ima dvodelno okno. Je edini ohranjeni ostanek prve mestne škofovske palače, ki je stala ob stolnici svete Marije. Stolp je bil deležen več obnov, preden je v 17. stoletju, med portugalsko restavracijsko vojno, propadel. Vrata so: *Puerta del Capitel, ena od dveh prvotnih Almohadskih vrat, ki so ohranjena. Nad vhodom dominira stolp z lomljeno osjo. Medtem ko je njegov spodnji del masiven, je zgornji del votel in vsebuje prostor, do katerega je mogoč dostop s hodnika na obzidju, ter teraso z zobčastim zaključkom. V vznožju stolpa sta dva stebra – verjetno vizigotska – ponovno uporabljena za utrditev vogalov. Zaradi svoje višine in lege med trgoma Plaza Alta in Plaza de San José stolp omogoča nadzor nad obema trgoma. *Puerta de Yelves o de Carros *Puerta del Alpéndiz, na severni strani citadele *Puerta de la Coraxa ali Puerta de la Traición V Alcazabi je obsežen park z bujnim rastlinjem in odprtimi površinami. Območje je bilo pred kratkim deležno prenove, ki predstavlja prvo fazo celovitega projekta obnove; ta je bil med drugim financiran s strani Ministrstva za stanovanjske zadeve.<ref>hoy.es: [http://www.hoy.es/20071106/badajoz/recuperacion-integral-alcazaba-arabe-20071106.html La recuperación integral de la Alcazaba árabe no concluirá hasta el año 2011].</ref> Prostor je že večkrat gostil različne dogodke, denimo tržnico v arabskem slogu in gledališke predstave, povezane s festivalom ''Al-Mossassa Batalyaws'', ki obeležuje ustanovitev mesta, za katero je zaslužen Ibn Marwan. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://www.aytobadajoz.es/es/ayto/monumentos/monumento/168/alcazaba Stran na spletnem mestu občine Badajoz] {{in lang|es|pt}} [[Kategorija:Badajoz]] [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Gradovi v Španiji]] 670bshckvk6otq0n9p2k2xsw355z1z8 Kategorija:Badajoz 14 610394 6771128 2026-10-27T16:53:50Z Ljuba24b 92351 nova kat 6771128 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Badajoz}} {{Cat main|Badajoz}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] 3pm6x82kh1vnct4mawqxvkmcl8gefae Stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz 0 610396 6771145 2026-10-27T17:32:28Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6771145 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Badajozu | full_name = Metropolitanska stolnica sv. Janeza Krstnika | other_name = {{lang|es|Catedral Metropolitana de San Juan Bautista}} | image = Badajoz Cathedral 2024 - West Façade.jpg | caption = Zahodna fasada leta 2024 | coordinates = {{coord|38|52|42.40|N|6|58|9.89|W|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Badajoz]] | country = Španija | denomination = [[rimskokatoliška]] | address = 1, Plaza España | website = {{URL|catedraldebadajoz.es}} | former_name = | status = Metropolitanska stolnica | dedication = [[Janez Krstnik]] | dedicated = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years_built = | groundbreaking = 15. stoletje | completed = | capacity = | length = 70 m | width = 40 m | height = | materials = | parish = | benefice = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = Mérida–Badajoz | metropolis = | diocese = | province = | district = | division = | archbishop = | bishop = | embedded = {{designation list | embed = yes | designation1 = | designation1_partof = | designation1_date = | designation1_criteria = | designation1_number = | designation2 = Španija | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | designation2_number = RI-51-0000394<ref>{{cite web|title=Iglesia Catedral de San Juan Bautista |url=http://www.mcu.es/bienes/buscarDetalleBienesInmuebles.do?brscgi_DOCN=000005639&brscgi_BCSID=4227c192&language=es&prev_layout=bienesInmueblesResultado&layout=bienesInmueblesDetalle|work=Patrimonio Historico - Base de datos de bienes inmuebles|publisher=Ministerio de Cultura|access-date=10 January 2011|language=es}}</ref> }} }} '''Metropolitanska stolnica sv. Janeza Krstnika''' ({{langx|es|Catedral Metropolitana de San Juan Bautista}}) je katoliška [[stolnica]] v [[Badajoz]]u v [[Estremadura|Estremaduri]], v zahodni [[Španija|Španiji]]. Od leta 1994 je skupaj s [[Sostolnica v Méridi, Španija|sostolnico sv. Marije Velike]] v Méridi<ref>[http://catedraldemerida.webnode.com Official website of the co-cathedral of Mérida] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110128210814/http://catedraldemerida.webnode.com/ |date=2011-01-28 }}</ref> sedež nadškofije Mérida-Badajoz. == Zgodovina == Po ponovnem zavzetju mesta Badajoz leta 1230, ki ga je izvedel leonski kralj Alfonz IX., je novi škof Pedro Pérez sprva preuredil nekdanjo [[mošeja|mošejo]] v citadeli ([[Alcazaba Badajoz|alcazabi]]) v Badajozu v stolnico. Z gradnjo nove stolnice so začeli šele sredi 13. stoletja. Za lokacijo so izbrali prostor, kjer je že prej stala vizigotska in mozarabska cerkev na območju Campo de San Juan, zunaj citadele. [[File:Coro de la S.I. Catedral Metropolitana de Badajoz.jpg|left|thumb|Pogled na kor]] Leta 1270, čeprav gradnja še ni bila dokončana, so novo stolnico posvetili in jo namenili sv. [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]]. Različna dela na stavbi so potekala vse do 15. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa so sledile še nekatere predelave in prenove. Cerkev je bila leta 1931 razglašena za nacionalni zgodovinski spomenik. [[Papež Janez Pavel II.]] je 28. julija 1994 ustanovil nadškofijo Mérida-Badajoz, cerkev sv. Janeza Krstnika pa določil za njeno metropolitansko stolnico.<ref>{{citation|author=Pope John Paul II|author-link=|title=Constitutiones Apostolicae - Emeritensis Augustana |publisher=Congregation for Bishops|journal= Acta Apostolicae Sedis|volume=86 |location=Vatican|language=la|pages=936–937|url=https://www.vatican.va/archive/aas/documents/AAS%2086%20%5B1994%5D%20-%20ocr.pdf|date=28 July 1994}}.</ref> Med letoma 1587 in 1596 je Cristóbal de Medrano v stolnici v Badajozu opravljal službo vodje kora (maestro de capilla).<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/diccionariodelam0008unse/mode/2up |title=Diccionario de la música española e hispanoamericana |date=1999 |publisher=[Madrid?] : Sociedad General de Autores y Editores |others=Internet Archive |isbn=978-84-8048-303-2}}</ref> == Opis == [[File:Crucero con lámpara de araña. Catedral de Badajoz. España. Spain.jpg|thumb|Lestenec v prečni ladji]] Zaradi lege zunaj citadele ima cerkev videz trdnjave; odlikujejo jo mogočno [[obzidje]], [[bastijon]]i in čvrst kvadraten stolp. Stolp meri 11 metrov v širino na vsaki strani in je visok 14 metrov; sestavljen je iz štirih delov, pri čemer so v najvišjem nameščeni [[zvon]]ovi. Prvotna zasnova je predvidevala dva takšna stolpa. Cerkev ima preprosto pravokotno glavno pročelje z enim marmornim [[portal]]om, zgrajenim leta 1619. Portal obdajata dva [[jonski slog|jonska]] stebra, nad njim pa je niša s kipom sv. Janeza Krstnika. Portal sv. Blaža na južni strani je najverjetneje najstarejši; obdajata ga dva [[pilaster|pilastra]], krasi pa ga majhna podoba svetnika, ki mu je posvečen. Vse stene, vključno s stolpom, so zaključene z gotskimi zobci. === Notranjost === Notranjščina stolnice je zasnovana v poznogotskem arhitekturnem slogu. Tloris sledi obliki [[latinski križ|latinskega križa]]; sestavljajo ga tri ladje, prečna ladja ([[transept]]) in dve dodatni vrsti kapel. Glavna ladja in prečna ladja sta višji, kar omogoča osvetlitev notranjosti skozi velika okna; stavba nima galerij. Ladje so prekrite s preprostimi rebrastimi oboki, z izjemo polja pred [[prezbiterij]]em, kjer najdemo bolj nenavaden vzorec dvojnih reber – zasnovo, katere namen je bil temu osrednjemu prostoru podeliti razkošnejši videz. Nekateri oboki v kapelah so še bolj dodelani in razkošni, bodisi zato, ker so nastali v zadnji, bolj dekorativni fazi gotike, bodisi zato, ker so njihovo gradnjo financirali zasebni meceni. V prečni ladji visi velika svetilka, visoka 6,5 ​​metra in s premerom 3,8 metra. Ima 102 kraka in tehta skupno 3750 kilogramov; v stolnico jo je iz madridske palače kongresa prinesel Adelardo López de Ayala, ki je leta 1878 opravljal funkcijo predsednika te ustanove. Nosilno konstrukcijo sestavljajo križni stebri s prislonjenimi stebriči, ki prek gotskih reber prevzemajo težo obokov. Na stebrih so opazni določeni romanski elementi, kar se kaže v izrazitih podstavkih in kapitelih – nekateri so celo okrašeni s figuralnimi motivi, ki so bolj značilni za predhodni slog. === Prezbiterij === [[Slika:Badajoz - Catedral de San Juan Bautista, Capilla Mayor 02.jpg|thumb|Baročni retabel]] Prtezbiterij, ki je bil prvotno sestavljen iz treh poligonalnih apsid, pokritih z gotskimi rebrastimi oboki, in ni imel [[ambulatorij]]a, je bil med letoma 1681 in 1706 prenovljen pod vodstvom škofa Marína de Rodezna. Prenova je vključevala razširitev; prvi del je bil pokrit s kupolo, drugi del pa s sodčastim obokom z lunetami. Okrepljeni so bili tudi vzhodni zaključki stranskih ladij; tako kot v glavni kapeli so bile poligonalne apside nadomeščene z ravnimi zaključnimi stenami, prostori pa so bili pokriti s križnimi oboki. Glavni oltar krasi baročna oltarna podoba iz pozlačenega lesa, delo Ginésa Lópeza (1715–1717). Sestavljena je iz podnožja ([[Predela (oltar)|predela]]), dveh glavnih etaž, treh navpičnih polj in zaključnega elementa. Bogato je okrašena z rastlinskimi motivi in ​​značilnimi slogovnimi elementi, kot so solomonovi (spiralasti) stebri v prvi etaži ter ''estípites'' (zoženi pilastri v obliki obrnjene piramide) v drugi etaži. Kovinska pregrada – še eden od zakladov stolnice – izvira iz poznega 17. stoletja in sledi zasnovam iz portugalske pokrajine Alentejo. [[Kor (arhitektura)|Kor]] velja za enega od umetniških biserov stolnice v Badajozu. Je v glavni ladji in zavzema dve njeni obočni poli, kar je značilno tudi za druge španske gotske stolnice. Oblikuje pravokotnik z merami 14,8 krat 7,8 metra. Korne klopi so razporejene v dveh vrstah (43 zgornjih in 36 spodnjih) okoli škofovskega prestola. Strukturo na obeh straneh zaključujeta galeriji. Delo je med letoma 1555 in 1559 ustvaril Jerónimo de Valencia, učenec Berrugueteja. Umetnina je izvedena v [[Plateresco|platereskem]] slogu in prikazuje like iz Stare in Nove zaveze ter svetnike in cerkvene učitelje. Poleg tega jo bogatijo raznoliki okrasni motivi, kot so stebrički v obliki balustrov, kerubi, girlande, zaključni okraski, kartuše in medaljoni. Na stranskih galerijah kora so med jonskimi pilastri nameščene alegorične figure iz 18. stoletja, ki predstavljajo različne kreposti. === Križni hodnik === [[Križni hodnik]] je zgrajen v portugalskem [[Manuelinska arhitektura|manuelinskem slogu]] in je del Stolničnega muzeja in si ga je mogoče ogledati v sklopu obiska muzeja. Zgrajen je bil med letoma 1509 in 1520 in je nadomestil starejšo zgradbo iz druge polovice 14. stoletja. Ima štirikotno zasnovo z galerijami (ali ''crujías''), od katerih vsaka obsega pet polj, poleg tega pa še kotne dele. Te galerije so pokrite z gotskimi oboki, pri čemer imajo oboki v kotih diagonalna rebra. Koničasti loki, ki se odpirajo na dvorišče, so razdeljeni na dva dela: spodnji del krasijo kamniti okenski členi (''[[krogovičje]]''), ki jih podpirajo zaviti (spiralni) stebri, zgornji del pa vsebuje [[vitraj]]e iz 19. stoletja – elementi, ki tako kot keramične ploščice na hodniku izvirajo iz prenove v 19. stoletju. V kotih križnega hodnika so postavljeni štirje poslikani oltarji, ki so nadomestili starejše oltarje iz 16. stoletja. Trije so delo Alonsa Garcíe Muresa, četrti pa je delo Antonia Lucenquija (1804); upodabljajo Marijo na prestolu z Detetom, sv. Sebastijana, sv. Fabijana, sv. Brigito in sv. Janeza Krstnika. === Zakristija in kripta === Zakristijo, ki je ob vzhodnem delu cerkve, je leta 1697 naročil Marín de Rodezno, sočasno z glavno kapelo. Ima kvadraten tloris in je pokrita s kupolo. Prostor krasijo orehovo pohištvo in ogledala z okvirji iz ebenovine. Na sredini stoji marmorna miza – ''mesa calicera'' –, namenjena liturgičnemu posodju. Na stenah visi osem tapiserij iz volne in svile, ki pripadajo flamski šoli iz 16. stoletja. Upodabljajo mitološke prizore, na katerih so denimo Kupid, Dafne, Diana in drugi liki. V prostoru je tudi polikromiran lesen križ. Med zakristijo in kapelo sv. Magdalene se nahaja manjša kapela oziroma oratorij, posvečen sv. Janezu de Ribera. Predprostor zakristije (''antesacristía'') je pokrit s preprostim opečnim rebrastim obokom. Z zakristijo ga povezuje prehod s preklado, ki ga obdajajo jonski pilastri, prekinjen [[arhitrav]] in krožen [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] z [[relief (umetnost)|reliefom]] Jagnjeta – vse to izvira iz začetka 16. stoletja. Vhod v kripto je za korom (''trascoro''), leta 1693 pa ga je naročil Marín de Rodezno. Domneva se, da je bil zgrajen prav na tem mestu, ker je tu morda nekoč stala starejša mozarabska cerkev. == Muzej metropolitanske stolnice == Muzej metropolitanske stolnice v Badajozu je muzej, ki deluje v prostorih metropolitanske stolnice sv. Janeza Krstnika. Uvrščen je med kulturne spomenike. Muzej je bil prvič odprt leta 1992, leta 2003 ponovno odprt, leta 2017 pa zaradi nadaljnjih prenovitvenih del zaprt. Ponovno so ga odprli januarja 2020.<ref>http://www.grada.es/el-museo-catedralicio-de-badajoz-vuelve-a-abrir-con-un-concepto-novedoso-y-accesible/cultura/mas-cultura/</ref> Obiskovalci si lahko ogledajo islamsko lončarsko peč iz 10. stoletja, zgodovinske dokumente o ustanovitvi škofije Badajoz in gradnji stolnice, pa tudi obredne predmete, umetniške kovinske izdelke, dragocene slike – med katerimi izstopajo pet del Luisa de Moralesa in eno delo El Greca – ter zgodovinske tapiserije.<ref>http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/badajoz/museo-catedral-badajoz-ampliara-incorporara-nuevas-tecnologias_1028834.html</ref><ref>http://www.hoy.es/badajoz/201607/22/catedral-ampliara-museo-incorporara-20160722221313.html</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{citation|author=Pope John Paul II|author-link= |title=Constitutiones Apostolicae - Emeritensis Augustana-Pacensis|quote= ''Nova constituitur in Hispania Provincia ecclesiastica Emeritensis Augustana - Pacensis et Sedes ad Metropolitanae Ecclesiae statum attollitur'' |publisher=Congregation for Bishops|journal= Acta Apostolicae Sedis|volume=86 |location=Vatican|language=la |pages=936–937| url=https://www.vatican.va/archive/aas/documents/AAS%2086%20%5B1994%5D%20-%20ocr.pdf|date=28 July 1994}}. == Zunanje povezave == {{commons category|Badajoz Cathedral}} * [https://web.archive.org/web/20101223035013/http://www3.archimeridabadajoz.org/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=51 Page with history and a video of the construction phases] * [https://web.archive.org/web/20110725173431/http://www.ciudadescatedralicias.org/portal/catedral.php?Id_catedral=4 Page at Ciudades Catedrals website] {{in lang|es}} * [http://www.badajozjoven.com/paginas/turismo/monumentos/mon4.asp Detailed guide of the Catedral of Badajoz] {{in lang|es}} [[Kategorija:Badajoz]] [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] 7fkm7oqtx1zqqfs0xav6o9mkev0nnx0 6771148 6771145 2026-10-27T17:34:35Z JoMK 240261 JoMK je prestavil stran [[Stolnica v Badajozu]] na [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz]]: standardizacija 6771145 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Badajozu | full_name = Metropolitanska stolnica sv. Janeza Krstnika | other_name = {{lang|es|Catedral Metropolitana de San Juan Bautista}} | image = Badajoz Cathedral 2024 - West Façade.jpg | caption = Zahodna fasada leta 2024 | coordinates = {{coord|38|52|42.40|N|6|58|9.89|W|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Badajoz]] | country = Španija | denomination = [[rimskokatoliška]] | address = 1, Plaza España | website = {{URL|catedraldebadajoz.es}} | former_name = | status = Metropolitanska stolnica | dedication = [[Janez Krstnik]] | dedicated = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years_built = | groundbreaking = 15. stoletje | completed = | capacity = | length = 70 m | width = 40 m | height = | materials = | parish = | benefice = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = Mérida–Badajoz | metropolis = | diocese = | province = | district = | division = | archbishop = | bishop = | embedded = {{designation list | embed = yes | designation1 = | designation1_partof = | designation1_date = | designation1_criteria = | designation1_number = | designation2 = Španija | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | designation2_number = RI-51-0000394<ref>{{cite web|title=Iglesia Catedral de San Juan Bautista |url=http://www.mcu.es/bienes/buscarDetalleBienesInmuebles.do?brscgi_DOCN=000005639&brscgi_BCSID=4227c192&language=es&prev_layout=bienesInmueblesResultado&layout=bienesInmueblesDetalle|work=Patrimonio Historico - Base de datos de bienes inmuebles|publisher=Ministerio de Cultura|access-date=10 January 2011|language=es}}</ref> }} }} '''Metropolitanska stolnica sv. Janeza Krstnika''' ({{langx|es|Catedral Metropolitana de San Juan Bautista}}) je katoliška [[stolnica]] v [[Badajoz]]u v [[Estremadura|Estremaduri]], v zahodni [[Španija|Španiji]]. Od leta 1994 je skupaj s [[Sostolnica v Méridi, Španija|sostolnico sv. Marije Velike]] v Méridi<ref>[http://catedraldemerida.webnode.com Official website of the co-cathedral of Mérida] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110128210814/http://catedraldemerida.webnode.com/ |date=2011-01-28 }}</ref> sedež nadškofije Mérida-Badajoz. == Zgodovina == Po ponovnem zavzetju mesta Badajoz leta 1230, ki ga je izvedel leonski kralj Alfonz IX., je novi škof Pedro Pérez sprva preuredil nekdanjo [[mošeja|mošejo]] v citadeli ([[Alcazaba Badajoz|alcazabi]]) v Badajozu v stolnico. Z gradnjo nove stolnice so začeli šele sredi 13. stoletja. Za lokacijo so izbrali prostor, kjer je že prej stala vizigotska in mozarabska cerkev na območju Campo de San Juan, zunaj citadele. [[File:Coro de la S.I. Catedral Metropolitana de Badajoz.jpg|left|thumb|Pogled na kor]] Leta 1270, čeprav gradnja še ni bila dokončana, so novo stolnico posvetili in jo namenili sv. [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]]. Različna dela na stavbi so potekala vse do 15. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa so sledile še nekatere predelave in prenove. Cerkev je bila leta 1931 razglašena za nacionalni zgodovinski spomenik. [[Papež Janez Pavel II.]] je 28. julija 1994 ustanovil nadškofijo Mérida-Badajoz, cerkev sv. Janeza Krstnika pa določil za njeno metropolitansko stolnico.<ref>{{citation|author=Pope John Paul II|author-link=|title=Constitutiones Apostolicae - Emeritensis Augustana |publisher=Congregation for Bishops|journal= Acta Apostolicae Sedis|volume=86 |location=Vatican|language=la|pages=936–937|url=https://www.vatican.va/archive/aas/documents/AAS%2086%20%5B1994%5D%20-%20ocr.pdf|date=28 July 1994}}.</ref> Med letoma 1587 in 1596 je Cristóbal de Medrano v stolnici v Badajozu opravljal službo vodje kora (maestro de capilla).<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/diccionariodelam0008unse/mode/2up |title=Diccionario de la música española e hispanoamericana |date=1999 |publisher=[Madrid?] : Sociedad General de Autores y Editores |others=Internet Archive |isbn=978-84-8048-303-2}}</ref> == Opis == [[File:Crucero con lámpara de araña. Catedral de Badajoz. España. Spain.jpg|thumb|Lestenec v prečni ladji]] Zaradi lege zunaj citadele ima cerkev videz trdnjave; odlikujejo jo mogočno [[obzidje]], [[bastijon]]i in čvrst kvadraten stolp. Stolp meri 11 metrov v širino na vsaki strani in je visok 14 metrov; sestavljen je iz štirih delov, pri čemer so v najvišjem nameščeni [[zvon]]ovi. Prvotna zasnova je predvidevala dva takšna stolpa. Cerkev ima preprosto pravokotno glavno pročelje z enim marmornim [[portal]]om, zgrajenim leta 1619. Portal obdajata dva [[jonski slog|jonska]] stebra, nad njim pa je niša s kipom sv. Janeza Krstnika. Portal sv. Blaža na južni strani je najverjetneje najstarejši; obdajata ga dva [[pilaster|pilastra]], krasi pa ga majhna podoba svetnika, ki mu je posvečen. Vse stene, vključno s stolpom, so zaključene z gotskimi zobci. === Notranjost === Notranjščina stolnice je zasnovana v poznogotskem arhitekturnem slogu. Tloris sledi obliki [[latinski križ|latinskega križa]]; sestavljajo ga tri ladje, prečna ladja ([[transept]]) in dve dodatni vrsti kapel. Glavna ladja in prečna ladja sta višji, kar omogoča osvetlitev notranjosti skozi velika okna; stavba nima galerij. Ladje so prekrite s preprostimi rebrastimi oboki, z izjemo polja pred [[prezbiterij]]em, kjer najdemo bolj nenavaden vzorec dvojnih reber – zasnovo, katere namen je bil temu osrednjemu prostoru podeliti razkošnejši videz. Nekateri oboki v kapelah so še bolj dodelani in razkošni, bodisi zato, ker so nastali v zadnji, bolj dekorativni fazi gotike, bodisi zato, ker so njihovo gradnjo financirali zasebni meceni. V prečni ladji visi velika svetilka, visoka 6,5 ​​metra in s premerom 3,8 metra. Ima 102 kraka in tehta skupno 3750 kilogramov; v stolnico jo je iz madridske palače kongresa prinesel Adelardo López de Ayala, ki je leta 1878 opravljal funkcijo predsednika te ustanove. Nosilno konstrukcijo sestavljajo križni stebri s prislonjenimi stebriči, ki prek gotskih reber prevzemajo težo obokov. Na stebrih so opazni določeni romanski elementi, kar se kaže v izrazitih podstavkih in kapitelih – nekateri so celo okrašeni s figuralnimi motivi, ki so bolj značilni za predhodni slog. === Prezbiterij === [[Slika:Badajoz - Catedral de San Juan Bautista, Capilla Mayor 02.jpg|thumb|Baročni retabel]] Prtezbiterij, ki je bil prvotno sestavljen iz treh poligonalnih apsid, pokritih z gotskimi rebrastimi oboki, in ni imel [[ambulatorij]]a, je bil med letoma 1681 in 1706 prenovljen pod vodstvom škofa Marína de Rodezna. Prenova je vključevala razširitev; prvi del je bil pokrit s kupolo, drugi del pa s sodčastim obokom z lunetami. Okrepljeni so bili tudi vzhodni zaključki stranskih ladij; tako kot v glavni kapeli so bile poligonalne apside nadomeščene z ravnimi zaključnimi stenami, prostori pa so bili pokriti s križnimi oboki. Glavni oltar krasi baročna oltarna podoba iz pozlačenega lesa, delo Ginésa Lópeza (1715–1717). Sestavljena je iz podnožja ([[Predela (oltar)|predela]]), dveh glavnih etaž, treh navpičnih polj in zaključnega elementa. Bogato je okrašena z rastlinskimi motivi in ​​značilnimi slogovnimi elementi, kot so solomonovi (spiralasti) stebri v prvi etaži ter ''estípites'' (zoženi pilastri v obliki obrnjene piramide) v drugi etaži. Kovinska pregrada – še eden od zakladov stolnice – izvira iz poznega 17. stoletja in sledi zasnovam iz portugalske pokrajine Alentejo. [[Kor (arhitektura)|Kor]] velja za enega od umetniških biserov stolnice v Badajozu. Je v glavni ladji in zavzema dve njeni obočni poli, kar je značilno tudi za druge španske gotske stolnice. Oblikuje pravokotnik z merami 14,8 krat 7,8 metra. Korne klopi so razporejene v dveh vrstah (43 zgornjih in 36 spodnjih) okoli škofovskega prestola. Strukturo na obeh straneh zaključujeta galeriji. Delo je med letoma 1555 in 1559 ustvaril Jerónimo de Valencia, učenec Berrugueteja. Umetnina je izvedena v [[Plateresco|platereskem]] slogu in prikazuje like iz Stare in Nove zaveze ter svetnike in cerkvene učitelje. Poleg tega jo bogatijo raznoliki okrasni motivi, kot so stebrički v obliki balustrov, kerubi, girlande, zaključni okraski, kartuše in medaljoni. Na stranskih galerijah kora so med jonskimi pilastri nameščene alegorične figure iz 18. stoletja, ki predstavljajo različne kreposti. === Križni hodnik === [[Križni hodnik]] je zgrajen v portugalskem [[Manuelinska arhitektura|manuelinskem slogu]] in je del Stolničnega muzeja in si ga je mogoče ogledati v sklopu obiska muzeja. Zgrajen je bil med letoma 1509 in 1520 in je nadomestil starejšo zgradbo iz druge polovice 14. stoletja. Ima štirikotno zasnovo z galerijami (ali ''crujías''), od katerih vsaka obsega pet polj, poleg tega pa še kotne dele. Te galerije so pokrite z gotskimi oboki, pri čemer imajo oboki v kotih diagonalna rebra. Koničasti loki, ki se odpirajo na dvorišče, so razdeljeni na dva dela: spodnji del krasijo kamniti okenski členi (''[[krogovičje]]''), ki jih podpirajo zaviti (spiralni) stebri, zgornji del pa vsebuje [[vitraj]]e iz 19. stoletja – elementi, ki tako kot keramične ploščice na hodniku izvirajo iz prenove v 19. stoletju. V kotih križnega hodnika so postavljeni štirje poslikani oltarji, ki so nadomestili starejše oltarje iz 16. stoletja. Trije so delo Alonsa Garcíe Muresa, četrti pa je delo Antonia Lucenquija (1804); upodabljajo Marijo na prestolu z Detetom, sv. Sebastijana, sv. Fabijana, sv. Brigito in sv. Janeza Krstnika. === Zakristija in kripta === Zakristijo, ki je ob vzhodnem delu cerkve, je leta 1697 naročil Marín de Rodezno, sočasno z glavno kapelo. Ima kvadraten tloris in je pokrita s kupolo. Prostor krasijo orehovo pohištvo in ogledala z okvirji iz ebenovine. Na sredini stoji marmorna miza – ''mesa calicera'' –, namenjena liturgičnemu posodju. Na stenah visi osem tapiserij iz volne in svile, ki pripadajo flamski šoli iz 16. stoletja. Upodabljajo mitološke prizore, na katerih so denimo Kupid, Dafne, Diana in drugi liki. V prostoru je tudi polikromiran lesen križ. Med zakristijo in kapelo sv. Magdalene se nahaja manjša kapela oziroma oratorij, posvečen sv. Janezu de Ribera. Predprostor zakristije (''antesacristía'') je pokrit s preprostim opečnim rebrastim obokom. Z zakristijo ga povezuje prehod s preklado, ki ga obdajajo jonski pilastri, prekinjen [[arhitrav]] in krožen [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] z [[relief (umetnost)|reliefom]] Jagnjeta – vse to izvira iz začetka 16. stoletja. Vhod v kripto je za korom (''trascoro''), leta 1693 pa ga je naročil Marín de Rodezno. Domneva se, da je bil zgrajen prav na tem mestu, ker je tu morda nekoč stala starejša mozarabska cerkev. == Muzej metropolitanske stolnice == Muzej metropolitanske stolnice v Badajozu je muzej, ki deluje v prostorih metropolitanske stolnice sv. Janeza Krstnika. Uvrščen je med kulturne spomenike. Muzej je bil prvič odprt leta 1992, leta 2003 ponovno odprt, leta 2017 pa zaradi nadaljnjih prenovitvenih del zaprt. Ponovno so ga odprli januarja 2020.<ref>http://www.grada.es/el-museo-catedralicio-de-badajoz-vuelve-a-abrir-con-un-concepto-novedoso-y-accesible/cultura/mas-cultura/</ref> Obiskovalci si lahko ogledajo islamsko lončarsko peč iz 10. stoletja, zgodovinske dokumente o ustanovitvi škofije Badajoz in gradnji stolnice, pa tudi obredne predmete, umetniške kovinske izdelke, dragocene slike – med katerimi izstopajo pet del Luisa de Moralesa in eno delo El Greca – ter zgodovinske tapiserije.<ref>http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/badajoz/museo-catedral-badajoz-ampliara-incorporara-nuevas-tecnologias_1028834.html</ref><ref>http://www.hoy.es/badajoz/201607/22/catedral-ampliara-museo-incorporara-20160722221313.html</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{citation|author=Pope John Paul II|author-link= |title=Constitutiones Apostolicae - Emeritensis Augustana-Pacensis|quote= ''Nova constituitur in Hispania Provincia ecclesiastica Emeritensis Augustana - Pacensis et Sedes ad Metropolitanae Ecclesiae statum attollitur'' |publisher=Congregation for Bishops|journal= Acta Apostolicae Sedis|volume=86 |location=Vatican|language=la |pages=936–937| url=https://www.vatican.va/archive/aas/documents/AAS%2086%20%5B1994%5D%20-%20ocr.pdf|date=28 July 1994}}. == Zunanje povezave == {{commons category|Badajoz Cathedral}} * [https://web.archive.org/web/20101223035013/http://www3.archimeridabadajoz.org/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=51 Page with history and a video of the construction phases] * [https://web.archive.org/web/20110725173431/http://www.ciudadescatedralicias.org/portal/catedral.php?Id_catedral=4 Page at Ciudades Catedrals website] {{in lang|es}} * [http://www.badajozjoven.com/paginas/turismo/monumentos/mon4.asp Detailed guide of the Catedral of Badajoz] {{in lang|es}} [[Kategorija:Badajoz]] [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] 7fkm7oqtx1zqqfs0xav6o9mkev0nnx0 Stolnica v Badajozu 0 610397 6771149 2026-10-27T17:34:36Z JoMK 240261 JoMK je prestavil stran [[Stolnica v Badajozu]] na [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz]]: standardizacija 6771149 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz]] m74rvmu9czne1u74fbk1tg067mapdvj Metropolitanska stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz 0 610398 6771151 2026-10-27T17:36:01Z JoMK 240261 preusmeritev na [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz]] 6771151 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Badajoz]] m74rvmu9czne1u74fbk1tg067mapdvj Bembibre 0 610399 6771153 2026-10-27T17:53:32Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Bembibre */ 6771153 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bembibre | native_name = Bienvibre | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Bembibre (50251300792).jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Bembibre 504 290.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Silvia María Cao Fornís (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 63,42 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 8041 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|36|55|N|6|25|01|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 644 | website = https://www.aytobembibre.es/ | footnotes = }} [[Slika:Plaza de Santa Bárbara - Bembibre.jpg|thumb|desno|Trg sv. Barbare v Bembibreju]] '''Bembibre''' ([[leonščina|leonsko]] ''Bienvibre'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 97 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 195 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Noceda del Bierzo|Nocedo del Bierzo]], na severozahodu na [[Toreno]], na zahodu na [[Congosto]], na jugozahodu na [[Castropodame]], na jugovzhodu na [[Torre del Bierzo]] in na vzhodu na [[Folgoso de la Ribera]]. Občina je uvrščena kot naselje izjemnega kulturnozgodovinskega pomena.<ref>{{navedi novice|title=La Junta declara la villa de Bembibre, en León, Bien de Interés Cultural con categoría de Conjunto Histórico |work=Comunicación de la Junta de Castilla y León |url=https://comunicacion.jcyl.es/web/jcyl/Comunicacion/es/Plantilla100Detalle/1284663638052/1284663638052/1285257647852/Comunicacion |date=16.3.2023 |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Etimologija == Ime občine izvira iz naselbinskega imena ''Paemeióbriga'' iz [[rimsko cesarstvo|predrimljanskega]] obdobja. V [[bronasta doba|bronasti dobi]] je bilo na območju gradišče, njegovi prebivalci pa so se imenovali ''castelani paemeiobrigenses ex gente susarrorum'' (Paemeiobrigenčani, prebivalci gradišča plemena Susarjev) v rimskih virih.<ref>{{navedi novice|title=Bembibre, la joya de El Bierzo que esconde historia y naturaleza |work=Huffpost |url=https://www.huffingtonpost.es/life/viajes/bembibre-joya-bierzo-esconde-historia-naturaleza.html |date=8.7.2024 |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Bronce de Bembibre.jpg|thumb|desno|Avgustova bembibrejska odredba za Susarje]] Prve sledi človeške prisotnosti v občini Bembibre so iz spodnjega [[paleolitik]]a. V najdišču El Parral v San Románu so odkrili različna kamnita orodja od [[Homo heidelbergensis|heidelberškega človeka]].<ref>{{navedi novice|title=Bembibre |work=Castizo Spain |url=https://castizospain.com/castilla-y-leon/leon/bembibre/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=en}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] so naseljevala pokrajino [[Kelti|keltska]] asturska plemena (Susarji). V Santibáñezu del Toral so odkrili puščice iz tega obdobja, medtem ko so odkrili v naseljih El Majuelo ali Gelón tudi veliko sulic iz bronaste dobe, iz 8. stoletje pred našim štetjem. V dolini Boeze je bilo veliko gradišč Castrove kulture. Po nekaj znakih se je na tem kraju nahajalo rimsko mesto ''Interamnium Flavium'', čeprav to še ni dokazano brez dvoma.<ref name="bembibre">{{navedi novice|title=El nombre procede del prerromano Paemeiobriga 'el oppidum entre ríos', hay indicios que indican la ciudad romana de Interamnium Flavium se encontraba en lo que hoy es Bembibre o sus cercanías |work=Bembibre |url=https://www.bembibre.com/turismo/interamnium-flavium/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> Leta 15 pred našim šestjem je [[seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] izdal bembibrejsko odredbo za Susarje, v kateri je potrdil njihove predpravice, ker so bili zvesti Rimljanom in niso podpirali drugih asturskih plemen v [[kantabrijske vojne|kantabrijskih vojnah]].<ref name="bembibre" /> Današnji Bembibre so ustanovili v [[srednji vek|srednjem veku]], ki je 910 postal del [[kraljevina Leon|kraljevine Leon]]. 1170 je kralj [[Ferdinand II. Leonski]] daroval različna zemljišča v občini škofiji v [[Astorga|Astorgi]].<ref>{{cite journal|last1=Durany Castrillo |first1=Mercedes |last2=Rodríguez González |first2=Carmen |year=2005 |title=El Valle del Boeza en los siglos X al XII |journal=Minius: Revista do Departamento de Historia, Arte e Xeografía |number=13 |volume= |pages=155-170 |cobiss= |issn=1131-5989}}</ref> Bembibre je 1198 dobil posebne mestne predpravice od kralja [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]], kar ni bilo všeč škofu v Astorgi, saj je imela škofija veliko posesti v občini. 1490 so [[Judje]] v Bembibreju postavili sinagogo. Župnik Diego González je organiziral pogrom zoper Jude in je sodrga napadla molilnico. Nato so sinagogo prezidali v krščansko cerkev, čeprav je kraljev svet odredil, da mesto mora zidati drugo sinagogo. Ni znano kaj se je zgodilo s tisto stavbo, ker so 1492 izgnali Jude iz Španije.<ref>{{cite journal|last=Beinart |first=Haim |year=2001 |title=The Expulsion of the Jews from Spain |journal=Littman Library of Jewish Civilization 1. |location=Oxford |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |pages=86-87 |issn= |cobiss=}}</ref> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] sta se [[Angleži|angleški]] Sir John Moore in njegova vojska borila proti [[Francozi|francoskim]] dragoncem Auguste-a François-a-Marie-a de Colberta, ker je Bembibre zagotovil povezavo z Astorgo. V teh bojih je mesto utrpelo veliko škod.<ref>{{navedi novice|last1=Tomé |first1=Javier |last2=Muñiz |first2=José María |date=23.4.2008 |accessdate=27.10.2026 |title=La Guerra de la Independencia en León (6) La Junta Superior del Reino de León. Mañana llegan los franceses |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/cultura/80423/593464/guerra-independencia-leon-6-junta-superior-reino-leon-manana-llegan-franceses.html}}</ref> 1917 je bila velika delavska stavka v mestu, ki so jo krvavo zadušili. Po razglasitvi [[Druga španska republika|Druge španske republike]] so se zaostrili odnosi. Pod vplivom oktobrske revolucije v [[Asturija|Asturiji]] so 7. oktobra 1934 tudi [[anarhizem|anarhisti]] in [[komunizem|komunisti]] v Bembibreju poskusili izbruhniti podobno vstajo. Zjutraj so rudarji zasedli mesto in so napadli domove, podjetja, trgovine ter druge javne in zasebne ustanovam, medtem ko so poškodovali verske objekte ter arhiva občine in sodišča. Vstaja je povzročila nepopravljivo uničenje kulturne in zgodovinške dediščine v Bembibreju in okoliških naseljih. == Geografija == [[Slika:Karte Gemeinde Bembibre 2022.png|thumb|desno|Občina Bembibre na zemljevidu province Leon]] Biembre se nahaja v dolini ob reki Boeza, reka, ki teče iz vzhoda proti zahodu vzdolž južnega roba občine in gorá, ki jo obdajajo na severu. Tudi skozi Bembibre teče reka Noceda, ki izvira iz mesta in se izliva v Boezo pri San Románu de Bembibre. Kraj na severu se postopoma vzpenja proti gorovju Sierra de Gistredo, ki je bogato z rudnimi bogastvi. Najvišji vrh je Alto de Valdegalén (959 m). == Gospodarstvo == Premogništvo je začelo upadati na koncu 20. stoletja. Le v nekaj jaških poteka še delo. == Kultura == Cerkve in drugi sakralni objekti v občini Bembibre: * [[Romanska arhitektura|Romanska]] župnijska cerkev sv. Petra * Svetišče Ecce Homo (Glej, človek) iz 19. stoletja * Župnijska cerkev sv. Štefana v San Estebanu del Toral * Dvorec družine Rodríguez * Cerkev sv. Jakoba v Labaniegu * Cerkev sv. Antona v Rodanillu * Cerkev sv. Romana v San Románu de Bembibre 2008 so otvorili Dvorano kultur ({{jezik-es|Villa Casa de las Culturas}}) v Bembibreju, v kateri so knjižnica, razstave, zbirke in administrativni oddelki ministrstva za kulturo.<ref>{{navedi novice|title=Centro Cultural de la Villa "Casa de las Culturas" (Bembibre) |work=Cultura de Castilla y León |url=https://cultura.jcyl.es/web/jcyl/Cultura/es/Plantilla100Detalle/1284282053297/_/1284257113455/DirectorioPadre |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> V dvorani je tudi muzej ''Museo Alto Bierzo'', ki predstavi narodoslovne in arheološke zbirke o El Bierzu.<ref>{{navedi novice|title=Museum of the Alto Bierzo |work=Portal de Turismo de Castilla y León |url=https://www.turismocastillayleon.com/en/heritage-culture/museum-alto-bierzo |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> Muzej sakralne umetnosti ({{jezik-es|Museo de Arte Sacro de Bembibre}}) predstavi versko kulturno dediščino občine.<ref>{{navedi novice|title=Museo de Arte Sacro de Bembibre |work=Tierra Luma |url=https://tierraluma.com/en/places/museo-de-arte-sacro-de-bembibre |date= |accessdate=27.10.2026 |language=en}}</ref> <gallery> Slika:Bembibre - 2015-10-24.jpg|Župnijska cerkev sv. Petra Slika:Santo Ecce-Homo - Santuario - Detalle.jpg|Svetišče Ecce Homo Slika:Santo Ecce-Homo - Nave, retablos y artesonado.jpg|Notranjost svetišča Ecce Homo Slika:Museo "Alto Bierzo" – Etnografía.jpg|Narodoslovna zbirka v muzeju Alto Bierzo Slika:Museo de Arte Sacro de Bembibre - Espacio de fondo.jpg|Muzej verske umetnosti Slika:Plaza del Palacio - Bembibre.jpg|Trg Palače ({{jezik-es|Plaza del Palacio}}) Slika:Iglesia de Santiago en Labaniego portada.jpg|Cerkev sv. Jakoba v Labaniegu Slika:Rodanillo - Iglesia de San Antolín.jpg|Cerkev sv. Antona v Rodanillu Slika:Iglesia de San Antolín - Rodanillo - Retablo.jpg|Notranjost cerkve sv. Antona v Rodanillu Slika:Iglesia San Román.jpg|Cerkev sv. Romana v San Románu de Bembibre Slika:Retablo principal y retablo derecho de la iglesia de San Román de Bembibre.jpg|Notranjost cerkve sv. Romana Slika:Torre mirador el centinela de Viñales.jpg|Stolp v Viñalesu </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] h4vysz2x272ceslhx4d2o0kevt5v031 Pogovor:Nagrada hugo 1 610400 6771154 2026-10-27T17:54:53Z Yerpo 8417 /* Velika ali mala začetnica? */ nov razdelek 6771154 wikitext text/x-wiki == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) 4crtifkpvr5522598dqfoq7uzvqcrs0 6771161 6771154 2026-10-27T18:36:12Z TadejM 738 mnenje 6771161 wikitext text/x-wiki == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) :Pmm gre to po zgledu nagrade Avsenik in se Hugo piše z veliko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:36, 27. oktober 2026 (CET) nam4dyoybs5tn2raxunj2dxen4mhxfp 6771164 6771161 2026-10-27T18:45:14Z TadejM 738 dopolnitev 6771164 wikitext text/x-wiki == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) :Pmm gre to po zgledu nagrade Avsenik ali nagrade Vilenica in se Hugo piše z veliko. Skratka, podpiram vrnitev na prvotni naslov. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:36, 27. oktober 2026 (CET) ajw3q4snygohx8ndupf24uey2yvfoyk 6771167 6771164 2026-10-27T18:54:27Z TadejM 738 popravek komentarja 6771167 wikitext text/x-wiki lej == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) :Sem domneval, da se piše po zgledu nagrade Avsenik z veliko, ampak glej [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3083/kako-zapisati-ime-nagrade-nagrada-avsenik odgovor tukaj]: "Če je prilastek v imenovalniku, ga lahko v besedilu zapišemo tudi samostojno (avsenik, tako še vilenica, vesna, bert). Čeprav je poimenovanje nagrade (avsenik) motivirano iz lastnega imena (Avsenik), v poimenovanju nagrade izgubi lastnoimensko funkcijo, zato tovrstna poimenovanja nagrad pišemo z malo začetnico." --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:54, 27. oktober 2026 (CET) pwuazqswkfped18b42yo3fs5vw5f9cr 6771170 6771167 2026-10-27T18:58:36Z TadejM 738 april 2023 6771170 wikitext text/x-wiki == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) :Sem domneval, da se piše po zgledu nagrade Avsenik z veliko, ampak glej [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3083/kako-zapisati-ime-nagrade-nagrada-avsenik odgovor tukaj]: "Če je prilastek v imenovalniku, ga lahko v besedilu zapišemo tudi samostojno (avsenik, tako še vilenica, vesna, bert). Čeprav je poimenovanje nagrade (avsenik) motivirano iz lastnega imena (Avsenik), v poimenovanju nagrade izgubi lastnoimensko funkcijo, zato tovrstna poimenovanja nagrad pišemo z malo začetnico." Do spremembe je prišlo aprila 2023. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:54, 27. oktober 2026 (CET) 9g9oww75rbq9ghjmiz11cevobnsugve 6771196 6771170 2026-10-27T19:40:58Z Yerpo 8417 /* Velika ali mala začetnica? */ ok 6771196 wikitext text/x-wiki == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) :Sem domneval, da se piše po zgledu nagrade Avsenik z veliko, ampak glej [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3083/kako-zapisati-ime-nagrade-nagrada-avsenik odgovor tukaj]: "Če je prilastek v imenovalniku, ga lahko v besedilu zapišemo tudi samostojno (avsenik, tako še vilenica, vesna, bert). Čeprav je poimenovanje nagrade (avsenik) motivirano iz lastnega imena (Avsenik), v poimenovanju nagrade izgubi lastnoimensko funkcijo, zato tovrstna poimenovanja nagrad pišemo z malo začetnico." Do spremembe je prišlo aprila 2023. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:54, 27. oktober 2026 (CET) ::Vzeto na znanje, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:40, 27. oktober 2026 (CET) cmnrb6uxdj9m4e605z6c26o853yq0ah 6771212 6771196 2026-10-27T20:04:53Z Marko3 1829 6771212 wikitext text/x-wiki == Velika ali mala začetnica? == Šele zdaj sem opazil, da sta me {{u|Upwinxp}} in {{u|Marko3}} popravljala glede zapisa velike začetnice v imenu Hugo, češ da nagrade pišemo z malo. Toda to ne velja za večbesedna poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom, kamor spada tudi Hugo, ki je poimenovan po osebi (glej [https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2025/01/ViM.pdf str. 30]). Je še kak argument za malo začetnico ali lahko prestavim nazaj? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 27. oktober 2026 (CET) :Sem domneval, da se piše po zgledu nagrade Avsenik z veliko, ampak glej [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3083/kako-zapisati-ime-nagrade-nagrada-avsenik odgovor tukaj]: "Če je prilastek v imenovalniku, ga lahko v besedilu zapišemo tudi samostojno (avsenik, tako še vilenica, vesna, bert). Čeprav je poimenovanje nagrade (avsenik) motivirano iz lastnega imena (Avsenik), v poimenovanju nagrade izgubi lastnoimensko funkcijo, zato tovrstna poimenovanja nagrad pišemo z malo začetnico." Do spremembe je prišlo aprila 2023. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:54, 27. oktober 2026 (CET) ::Vzeto na znanje, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:40, 27. oktober 2026 (CET) ::In tudi navedena pravila niso iz veljavnega pravopisa, temveč iz še ne potrjenega pravopisa 8.0. Lp. [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 21:04, 27. oktober 2026 (CET) 5uhaumphhygchkf36s5qq7ze3ksszxf Berlanga del Bierzo 0 610401 6771159 2026-10-27T18:24:22Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Berlanga del Bierzo */ 6771159 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Berlanga del Bierzo | native_name = Berllanga | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Berlanga del Bierzo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = César Álvarez Rodríguez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 27,89 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 311 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|43|52|N|6|36|15|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 805 | website = | footnotes = }} '''Berlanga del Bierzo''' ([[leonščina|leonsko]] ''Berllanga'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 30 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 220 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severozahodu meji na [[Páramo del Sil]], na jugozahodu na [[Toreno]], na jugu na [[Cubillos del Sil]], na jugovzhodu na [[Sancedo]], na zahodu na [[Vega de Espinareda|Vego de Espinaredo]] in na severu na [[Fabero]]. V občini govorijo [[leonščina|leoneški jezik]].<ref>{{navedi novice|title=Recolectores de palabras en Berlanga del Bierzo |work=El Bierzo Digital |url=https://www.elbierzodigital.com/recolectores-palabras-berlanga-bierzo/ |date=22.6.2024 |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Etimologija == Ime Berlange izvira iz jezika [[keltski jeziki|keltskih]] Asturcev, iz besed "Berg" (trdnjava) in "Lágara" (višinsko območje).<ref name="informacion">{{navedi novice|title=Información General |work=Berlanga del Bierzo |url=https://web.archive.org/web/20180710013422/http://berlanga.ccbierzo.net/portalBierzo/p_20_contenedor1.jsp?seccion=s_fdes_d4_v2.jsp&codbusqueda=568&language=es&codResi=7&codMenuPN=798&codMenu=842&layout=p_20_contenedor1.jsp&layout=p_20_contenedor1.jsp |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es</ref> == Zgodovina == Na območju so bila gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v [[stari vek|starem veku]].<ref name="informacion" /> V [[srednji vek|srednjem veku]] je Berlanga pripadala [[kraljevina Leon|kraljevini Leon]]. Občino omenijo prvič 918 v listinah kralja [[Ordoño II. Leonski|Ordoñuja II. Leonskega]].<ref>{{navedi novice|url=https://web.archive.org/web/20180710011216/http://turismodelbierzo.es/visita/berlanga |title=Turismo de El Bierzo: Berlanga del Bierzo |work=Patronato de Turismo del Bierzo |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> V [[fevdalnizem|fevdalizmu]] je bila Berlanga odvisna od samostana v Vegi de Espinaredi, ta odvisnost pa je trajala do 19. stoletja, ko je Berlanga postala samostojna občina. Občini so pripadala naselja Langre, San Miguel de Langre, Barrio de Langre, Berlango in Castellanos. Ocero in Tombrio de Arriba so pozneje priključili k Sancedu Torenu. Občina se je do 1916 imenovala preprosto Berlanga. V 20. stoletju so odprli prve premogovnike v občini, zato se je lokalno gospodarstvo temeljilo na rudarstvu. == Gospodarstvo == V občini se še danes ukvarjajo z rudarstvom in tudi kmetijstvom. Razvija se storitveni sektor, polega ima občina tovarno zdravil. == Kultura == * Župnijska cerkev sv. Evlalije v Langreju * Župnijska cerkev sv. Mihaela v Langreju * Razgledni stolp La Portiella * Cerkev sv. Katarine v Berlangi * Cerkev Janeza Krstnika == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] kgqr0w06y4hdbnwpfag5qxwvwp9exhq 6771160 6771159 2026-10-27T18:25:23Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Etimologija */ 6771160 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Berlanga del Bierzo | native_name = Berllanga | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Berlanga del Bierzo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = César Álvarez Rodríguez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 27,89 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 311 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|43|52|N|6|36|15|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 805 | website = | footnotes = }} '''Berlanga del Bierzo''' ([[leonščina|leonsko]] ''Berllanga'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 30 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 220 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severozahodu meji na [[Páramo del Sil]], na jugozahodu na [[Toreno]], na jugu na [[Cubillos del Sil]], na jugovzhodu na [[Sancedo]], na zahodu na [[Vega de Espinareda|Vego de Espinaredo]] in na severu na [[Fabero]]. V občini govorijo [[leonščina|leoneški jezik]].<ref>{{navedi novice|title=Recolectores de palabras en Berlanga del Bierzo |work=El Bierzo Digital |url=https://www.elbierzodigital.com/recolectores-palabras-berlanga-bierzo/ |date=22.6.2024 |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Etimologija == Ime Berlange izvira iz jezika [[keltski jeziki|keltskih]] Asturcev, iz besed "Berg" (trdnjava) in "Lágara" (višinsko območje).<ref name="informacion">{{navedi novice|title=Información General |work=Berlanga del Bierzo |url=https://web.archive.org/web/20180710013422/http://berlanga.ccbierzo.net/portalBierzo/p_20_contenedor1.jsp?seccion=s_fdes_d4_v2.jsp&codbusqueda=568&language=es&codResi=7&codMenuPN=798&codMenu=842&layout=p_20_contenedor1.jsp&layout=p_20_contenedor1.jsp |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Na območju so bila gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v [[stari vek|starem veku]].<ref name="informacion" /> V [[srednji vek|srednjem veku]] je Berlanga pripadala [[kraljevina Leon|kraljevini Leon]]. Občino omenijo prvič 918 v listinah kralja [[Ordoño II. Leonski|Ordoñuja II. Leonskega]].<ref>{{navedi novice|url=https://web.archive.org/web/20180710011216/http://turismodelbierzo.es/visita/berlanga |title=Turismo de El Bierzo: Berlanga del Bierzo |work=Patronato de Turismo del Bierzo |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> V [[fevdalnizem|fevdalizmu]] je bila Berlanga odvisna od samostana v Vegi de Espinaredi, ta odvisnost pa je trajala do 19. stoletja, ko je Berlanga postala samostojna občina. Občini so pripadala naselja Langre, San Miguel de Langre, Barrio de Langre, Berlango in Castellanos. Ocero in Tombrio de Arriba so pozneje priključili k Sancedu Torenu. Občina se je do 1916 imenovala preprosto Berlanga. V 20. stoletju so odprli prve premogovnike v občini, zato se je lokalno gospodarstvo temeljilo na rudarstvu. == Gospodarstvo == V občini se še danes ukvarjajo z rudarstvom in tudi kmetijstvom. Razvija se storitveni sektor, polega ima občina tovarno zdravil. == Kultura == * Župnijska cerkev sv. Evlalije v Langreju * Župnijska cerkev sv. Mihaela v Langreju * Razgledni stolp La Portiella * Cerkev sv. Katarine v Berlangi * Cerkev Janeza Krstnika == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] fmb0gjdr94rnygbn9g5s2ylp4jsms08 Borrenes 0 610402 6771168 2026-10-27T18:54:41Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Borrenes */ 6771168 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Borrenes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Borrenes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Eduardo Prada Blanco (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 36,38 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 297 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|29|29|N|6|43|34|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 556 | website = | footnotes = }} '''Borrenes''' ([[leonščina|leonsko]] ''Berllanga'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem tobu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], ne daleč od meje [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 88 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 220 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na vzhodu meji na [[Carucedo]], na severu na [[Carracedelo]], na severovzhodu na [[Ponferrada|Ponferrado]] in [[Priaranza del Bierzo|Priaranzo del Bierzo]], na jugu na [[Benuza|Benuzo]] in na jugozahodu na [[Puente de Domingo Flórez]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijski jezik]], a lokalno narečje je močno prepletano z [[leonščina|leoneščino]]. == Zgodovina == V [[Rimsko cesarstvo|predrimljanskem obdobju]] so bila gradišča [[Kelti|keltskih]] Asturcev [[kultura Castro|kulture Catro]] v Castrelínu de San Juan de Paluezas in Borrenesu.<ref>{{navedi novice|title=Castro de Borrenes |work=Ayuntamiento de Borrenes |url=https://www.borrenes.org/turismo/las-medulas/castro-de-borrenes/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> Borreneško gradišče je imelo ogromno obzidje, ki so ga verjetno Rimljani uničili. Rimljani so izkopali zlato na Las Médulasu in so gradili vodovod, katerega ostanki so tudi ohranjeni.<ref>{{navedi novice|title=Borrenes (León) |work=Guía Repsol |url=https://www.guiarepsol.com/es/fichas/localidad/borrenes-1339/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] je pripadalo ozemlje [[kraljevina Leon|leoneški kraljevini]], ki je ponovno naselilo območje po [[islam|muslimanskih]] vpadih. == Geografija == Občina se nahaja ob zgodovinskem nahajališču zlata [[Las Médulas]], ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi novice|title=Las Médulas : La gran Mina Romana |work=Terra Nostrum |url=https://www.terranostrum.es/turismo/monumento-natural-de-las-medulas |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] hh4o97dgihb385c7t46raynem1ucll9 6771169 6771168 2026-10-27T18:55:42Z Doncsecz~slwiki 9581 6771169 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Borrenes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Borrenes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Eduardo Prada Blanco (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 36,38 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 297 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|29|29|N|6|43|34|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 556 | website = | footnotes = }} '''Borrenes''' je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem tobu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], ne daleč od meje [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 88 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 220 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na vzhodu meji na [[Carucedo]], na severu na [[Carracedelo]], na severovzhodu na [[Ponferrada|Ponferrado]] in [[Priaranza del Bierzo|Priaranzo del Bierzo]], na jugu na [[Benuza|Benuzo]] in na jugozahodu na [[Puente de Domingo Flórez]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijski jezik]], a lokalno narečje je močno prepletano z [[leonščina|leoneščino]]. == Zgodovina == V [[Rimsko cesarstvo|predrimljanskem obdobju]] so bila gradišča [[Kelti|keltskih]] Asturcev [[kultura Castro|kulture Catro]] v Castrelínu de San Juan de Paluezas in Borrenesu.<ref>{{navedi novice|title=Castro de Borrenes |work=Ayuntamiento de Borrenes |url=https://www.borrenes.org/turismo/las-medulas/castro-de-borrenes/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> Borreneško gradišče je imelo ogromno obzidje, ki so ga verjetno Rimljani uničili. Rimljani so izkopali zlato na Las Médulasu in so gradili vodovod, katerega ostanki so tudi ohranjeni.<ref>{{navedi novice|title=Borrenes (León) |work=Guía Repsol |url=https://www.guiarepsol.com/es/fichas/localidad/borrenes-1339/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] je pripadalo ozemlje [[kraljevina Leon|leoneški kraljevini]], ki je ponovno naselilo območje po [[islam|muslimanskih]] vpadih. == Geografija == Občina se nahaja ob zgodovinskem nahajališču zlata [[Las Médulas]], ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi novice|title=Las Médulas : La gran Mina Romana |work=Terra Nostrum |url=https://www.terranostrum.es/turismo/monumento-natural-de-las-medulas |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] gylwe9tksgdk29qu6riwkxwd61nn52n 6771343 6771169 2026-10-28T07:45:16Z Doncsecz~slwiki 9581 6771343 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Borrenes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Borrenes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Eduardo Prada Blanco (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 36,38 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 297 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|29|29|N|6|43|34|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 556 | website = | footnotes = }} '''Borrenes''' je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], ne daleč od meje [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 88 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 220 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na vzhodu meji na [[Carucedo]], na severu na [[Carracedelo]], na severovzhodu na [[Ponferrada|Ponferrado]] in [[Priaranza del Bierzo|Priaranzo del Bierzo]], na jugu na [[Benuza|Benuzo]] in na jugozahodu na [[Puente de Domingo Flórez]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijski jezik]], a lokalno narečje je močno prepletano z [[leonščina|leoneščino]]. == Zgodovina == V [[Rimsko cesarstvo|predrimljanskem obdobju]] so bila gradišča [[Kelti|keltskih]] Asturcev [[kultura Castro|kulture Catro]] v Castrelínu de San Juan de Paluezas in Borrenesu.<ref>{{navedi novice|title=Castro de Borrenes |work=Ayuntamiento de Borrenes |url=https://www.borrenes.org/turismo/las-medulas/castro-de-borrenes/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> Borreneško gradišče je imelo ogromno obzidje, ki so ga verjetno Rimljani uničili. Rimljani so izkopali zlato na Las Médulasu in so gradili vodovod, katerega ostanki so tudi ohranjeni.<ref>{{navedi novice|title=Borrenes (León) |work=Guía Repsol |url=https://www.guiarepsol.com/es/fichas/localidad/borrenes-1339/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] je pripadalo ozemlje [[kraljevina Leon|leoneški kraljevini]], ki je ponovno naselilo območje po [[islam|muslimanskih]] vpadih. == Geografija == Občina se nahaja ob zgodovinskem nahajališču zlata [[Las Médulas]], ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi novice|title=Las Médulas : La gran Mina Romana |work=Terra Nostrum |url=https://www.terranostrum.es/turismo/monumento-natural-de-las-medulas |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] hozidhx32t8dlfj6gnd04qa2odvey12 Srbske parlamentarne volitve 2026 0 610403 6771183 2026-10-27T19:27:09Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Srbske parlamentarne volitve 2026]] na [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] prek preusmeritve: slogovno ustreznejše je pred letnico zapisati besedo 'leta' 6771183 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] 6bctyiyrrixx514cykddw8gm924kf01 Pogovor:Srbske parlamentarne volitve 2026 1 610404 6771185 2026-10-27T19:27:09Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Srbske parlamentarne volitve 2026]] na [[Pogovor:Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] prek preusmeritve: slogovno ustreznejše je pred letnico zapisati besedo 'leta' 6771185 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Srbske parlamentarne volitve leta 2026]] l7yt6m6o9zwr3xiqb69qu2rga94zdk1 Modul:Infobox election 828 610405 6771194 2026-10-27T19:37:33Z TadejM 738 ustvarjena stran po en. 6771194 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Leader's&nbsp;seat") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Current&nbsp;seats' or 'Seats&nbsp;before') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Seats&nbsp;won') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Counties&nbsp;with&nbsp;25%&nbsp;vote') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 7r5z7y06b2psxckjf51waxw6w1ndqe6 6771208 6771194 2026-10-27T19:59:23Z TadejM 738 prevod 6771208 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Seats&nbsp;won') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p e1954eo2dw3b0ssrwvxzpx3che5xlvy 6771210 6771208 2026-10-27T20:00:43Z TadejM 738 prevod 6771210 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p t15o09zymeebua8eo0oj1kj4qeddep5 6771211 6771210 2026-10-27T20:01:59Z TadejM 738 prevod 6771211 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominiranec', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('kandidat') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('Voditelj') end -- Party name -- threeCells('stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 99f4esp3g7mmlih1xscxgvkomzjcavw 6771213 6771211 2026-10-27T20:07:51Z TadejM 738 rv 6771213 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p t15o09zymeebua8eo0oj1kj4qeddep5 6771215 6771213 2026-10-27T20:10:41Z TadejM 738 prevod 6771215 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('Odstotek') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p o2lan44mnihi2o1j7axphtaimve0fvz 6771217 6771215 2026-10-27T20:16:30Z TadejM 738 rv 6771217 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p t15o09zymeebua8eo0oj1kj4qeddep5 6771222 6771217 2026-10-27T20:24:55Z TadejM 738 prevod 6771222 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p sx1dh7fxeonc36md4fzgrxr3fuyo7z6 6771223 6771222 2026-10-27T20:25:57Z TadejM 738 rv 6771223 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p t15o09zymeebua8eo0oj1kj4qeddep5 6771224 6771223 2026-10-27T20:27:19Z TadejM 738 6771224 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p h4y1ddmmlyv2ghssotwon3b123854sy 6771225 6771224 2026-10-27T20:31:49Z TadejM 738 prevod 6771225 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p kj1dbtjq0h5kq8ympauy5vfd283wzvw 6771227 6771225 2026-10-27T20:33:08Z TadejM 738 popravek kode 6771227 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka') -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 95z9m3hh0eam2b5vyqbe5yncqq60d58 6771230 6771227 2026-10-27T20:34:55Z TadejM 738 test 6771230 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Stranka'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 3b0p0q8ekkza6zc6d5i1yyautkbrn8m 6771231 6771230 2026-10-27T20:35:46Z TadejM 738 test 6771231 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p skb7bznhtcgthg23cifokc2k0l59akk 6771233 6771231 2026-10-27T20:40:00Z TadejM 738 6771233 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p kj1dbtjq0h5kq8ympauy5vfd283wzvw 6771234 6771233 2026-10-27T20:42:20Z TadejM 738 prevod 6771234 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election', 'Zadnje&nbsp;volitve') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 0tztgmp1cd2pwfxiowyslt06zl3crix 6771235 6771234 2026-10-27T20:43:21Z TadejM 738 prevod 6771235 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election', 'Zadnje&nbsp;volitve') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change', 'Sprememba&nbsp;sedežev') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Popular') .. '&nbsp;vote') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p g99vvt0e7jww5r997lybwduiydyosmb 6771236 6771235 2026-10-27T20:44:18Z TadejM 738 prevod 6771236 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election', 'Zadnje&nbsp;volitve') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change', 'Sprememba&nbsp;sedežev') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&nbsp;glasov') -- Percentage -- threeCells('percentage') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p hckw1zsqjkcdwrdihqbiui8yr0wst9q 6771240 6771236 2026-10-27T20:45:51Z TadejM 738 prevod 6771240 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', 'Stranka', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election', 'Zadnje&nbsp;volitve') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change', 'Sprememba&nbsp;sedežev') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&nbsp;glasov') -- Percentage -- threeCells('percentage', 'Odstotek') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 0ulwo8qam8559n2oh7yhcg4hwidxcol 6771243 6771240 2026-10-27T20:49:45Z TadejM 738 popravek kode 6771243 Scribunto text/plain local p = {} local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage local delink = require('Module:Delink')._delink local fetch = require('Module:Political party')._fetch -- Helper functions -- local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or "") ~= "") end local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&nbsp;') end local function export(func, frame) -- Read args from input -- local args = {} local frameArgs = false for k,v in pairs(frame.args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) frameArgs = true end end if not frameArgs then for k,v in pairs(frame:getParent().args) do if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end end end return p[func](args, frame) end -- Template:Infobox election/shortname -- function p._shortname(sargs) local link = sargs.link local name = sargs.name if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then -- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's' local names = { independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]', miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]', -- the 's' is intentionally left off other = 'Others', ['other parties and independent'] = 'Others & [[Independent politician|IND]]', regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]', tbc = '[[To be announced|TBC]]', tbd = '[[To be announced|TBD]]', vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]' } return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or ('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'}) .. ']]') end return name or '' end p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end -- Template:Infobox election/row -- function p._row(rargs, frame) local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '') local ongoing = rargs.ongoing == 'yes' local output = {'|-'} setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end }) -- Append to array by calling it local function threeCells(cellType, title, always, shortname) local centeredCell = function (key) local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '') return ('| style="' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center" | ' .. name ) end if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then output('|-') output('! style="width:75px;text-align:left" |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or '')))) output(centeredCell(cellType .. '1')) output(centeredCell(cellType .. '2')) if always or notblank(rargs.col3) then output(centeredCell(cellType .. '3')) end end end if notblank(rargs.divider) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3) ) then output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider) end output('|- class="sr-only"') if not ongoing and ( rtype == "parliamentary" or rtype == "legislative" ) and ( notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2) ) then output('! style="text-align:left;" | &nbsp;') output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or '')) output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or '')) if notblank(rargs.col3) then output('! style="text-align:center" | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or '')) end end -- Images -- output('|-') if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then if notblank(rargs.filler) then output('! <br />' .. rargs.filler) else output('| &nbsp;') end local image = {} for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do image[i] = '| class="notheme" style="text-align:center;' if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then image[i] = image[i] .. 'width:0;' end if notblank(rargs['color' .. i]) then local color = mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i])) if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, "^[0-9a-fA-F]*$") then color = '#' .. color end image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1') color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'}) color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'}) if color ~= 'NOTHERE' then image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color end end image[i] = image[i] .. ';" | ' .. InfoboxImage( frame:newChild{ title = frame:getTitle(), args = { image = rargs['image' .. i] or '', size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''), alt = rargs['alt' .. i] or '', upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or ( (notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6' ), suppressplaceholder = 'yes', class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize', } } ) output(image[i]) end end -- Presidential & by-election nominee -- if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then threeCells('nominee', '', true) -- nominee, no alternative title, always show end else threeCells('candidate') -- nominee end -- Party leader -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then threeCells('leader', 'Voditelj') end -- Party name -- threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname -- Alliance name -- threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname -- Primary or presidential if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Home state -- threeCells('home_state') -- Running mate -- if rtype == 'presidential' then threeCells('running_mate') -- Electoral vote -- if not ongoing then threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&nbsp;vote') end end -- Delegate count -- threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&nbsp;count') -- Primary only -- if rtype == 'primary' then -- Contests won threeCells('states_carried', 'Contests&nbsp;won') -- Presidential not ongoing -- elseif not ongoing then -- States carried -- threeCells('states_carried', 'States&nbsp;carried') end end -- Parliamentary or legislative -- if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then -- Leader since -- threeCells('leader_since') -- Leader's seat -- threeCells('leaders_seat', "Voditeljev&nbsp;sedež") -- Last election -- threeCells('last_election', 'Zadnje&nbsp;volitve') -- Seats before -- threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&nbsp;sedeži' or 'Sedeži&nbsp;prej') -- Ongoing -- if ongoing then -- Seats needed -- threeCells('seats_needed') -- Not ongoing -- else -- Seats won -- threeCells('seats', 'Dobljenih&nbsp;sedežev') -- Seats after -- threeCells('seats_after') -- Seat change -- threeCells('seat_change', 'Sprememba&nbsp;sedežev') end end -- Primary or not ongoing -- if not ongoing or rtype == 'primary' then -- Popular vote -- threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&nbsp;glasov') -- Percentage -- threeCells('percentage', 'Odstotek') -- First round -- threeCells('first_round') -- Final round -- threeCells('final_round') -- Primary or presidential -- if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then -- Counties won -- threeCells('counties_won') -- Counties 25% threshold -- threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&nbsp;s&nbsp;25&nbsp;%&nbsp;glasov') end end -- Swing -- if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then threeCells('swing') end -- Blank fields -- for i = 1,6,1 do if notblank(rargs[i .. 'blank']) then threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank']) end end return table.concat(output, '\n') end p.row = function (frame) return export('_row', frame) end return p 0ln39tmikxiyxfptcre49snxhs00xdk Predloga:Infobox election/styles.css 10 610406 6771197 2026-10-27T19:41:53Z TadejM 738 skopirano iz en. 6771197 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-election { line-height: 1.5em; } .ib-election .infobox-data { text-align: center; } .ib-election .infobox-label { width: 5em; white-space: nowrap; } .ib-election .infobox-subheader { line-height: 130%; } .ib-election .infobox-header { font-weight: normal; } /* To avoid seeming biased on responsive skins - make sure all images are the * same width and displayed e.g. not hidden by a scrollable element * use !important for both of these to override any widths or heights provided by * templates, otherwise these will squish. */ @media ( max-width: 640px ) { body.skin--responsive:not( .skin-monobook ):not( .skin-timeless ) .ib-election .notpageimage.noresize img { height: 80px !important; width: auto !important; } } /* always light mode for the images */ @media screen { html.skin-theme-clientpref-night .ib-election .mw-file-description img { background-color: #f8f9fa; color:inherit; } } @media screen and (prefers-color-scheme: dark) { html.skin-theme-clientpref-os .ib-election .mw-file-description img { background-color: #f8f9fa; color:inherit; } } oqm2iksus3vgauflrfk3v5zs8nj2t90 6771198 6771197 2026-10-27T19:42:38Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Peskovnik TemplateStyles/TadejM/styles.css]] na [[Predloga:Template:Infobox election/styles.css]] brez preusmeritve 6771197 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-election { line-height: 1.5em; } .ib-election .infobox-data { text-align: center; } .ib-election .infobox-label { width: 5em; white-space: nowrap; } .ib-election .infobox-subheader { line-height: 130%; } .ib-election .infobox-header { font-weight: normal; } /* To avoid seeming biased on responsive skins - make sure all images are the * same width and displayed e.g. not hidden by a scrollable element * use !important for both of these to override any widths or heights provided by * templates, otherwise these will squish. */ @media ( max-width: 640px ) { body.skin--responsive:not( .skin-monobook ):not( .skin-timeless ) .ib-election .notpageimage.noresize img { height: 80px !important; width: auto !important; } } /* always light mode for the images */ @media screen { html.skin-theme-clientpref-night .ib-election .mw-file-description img { background-color: #f8f9fa; color:inherit; } } @media screen and (prefers-color-scheme: dark) { html.skin-theme-clientpref-os .ib-election .mw-file-description img { background-color: #f8f9fa; color:inherit; } } oqm2iksus3vgauflrfk3v5zs8nj2t90 6771199 6771198 2026-10-27T19:43:07Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Template:Infobox election/styles.css]] na [[Predloga:Infobox election/styles.css]] brez preusmeritve 6771197 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-election { line-height: 1.5em; } .ib-election .infobox-data { text-align: center; } .ib-election .infobox-label { width: 5em; white-space: nowrap; } .ib-election .infobox-subheader { line-height: 130%; } .ib-election .infobox-header { font-weight: normal; } /* To avoid seeming biased on responsive skins - make sure all images are the * same width and displayed e.g. not hidden by a scrollable element * use !important for both of these to override any widths or heights provided by * templates, otherwise these will squish. */ @media ( max-width: 640px ) { body.skin--responsive:not( .skin-monobook ):not( .skin-timeless ) .ib-election .notpageimage.noresize img { height: 80px !important; width: auto !important; } } /* always light mode for the images */ @media screen { html.skin-theme-clientpref-night .ib-election .mw-file-description img { background-color: #f8f9fa; color:inherit; } } @media screen and (prefers-color-scheme: dark) { html.skin-theme-clientpref-os .ib-election .mw-file-description img { background-color: #f8f9fa; color:inherit; } } oqm2iksus3vgauflrfk3v5zs8nj2t90 Predloga:Infopolje Zakonodajne volitve 10 610407 6771248 2026-10-27T20:59:19Z TadejM 738 skopirano iz en. 6771248 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | templatestyles = Infobox_legislative_election/styles.css | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-legis-elect {{#if:{{{election_date|}}}|vevent}} | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div class="ib-legis-elect-embed">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}}}} | subheader2 = {{#if:{{{previous_election|}}}{{{next_election|}}} |{{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left = {{{previous_election|}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} | right = {{{next_election|}}} }} |{{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} }} | subheader3 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|noarrows=yes|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | data1 = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} seats needed for a majority}}}} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Opinion&nbsp;polls]] }} | label3 = Turnout | data3 = {{{turnout|}}} | label4 = Reporting | data4 = {{#if:{{{reporting|}}}|{{center|{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}}}as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data5 = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}{{{party4|}}}{{{party5|}}}|<nowiki /> {{(!}} class="wikitable ib-legis-elect-results plainrowheaders" {{!-}} !colspan=2 {{!}} {{if empty|{{{party_title|}}}|Party}} {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes|| !{{if empty|{{{leadertitle|}}}|Leader}}}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes= {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|counting|Seats before|{{if empty|{{{seats_title|}}}|Current seats}}}}}} |#default= {{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||! Vote %}} ! {{if empty|{{{seats_title|}}}|Seats }} {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! +/– }} }} {{!-}} {{#if:{{{party1|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading1|}}} | party = {{{party1|}}} | party_link = {{{party1_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader1|}}}|{{{leader1|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour1|}}}|{{{color1|}}}}} | percentage = {{{percentage1|}}} | seats = {{{seats1|}}} | last_election = {{{last_election1|}}} | current_seats = {{{current_seats1|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party2|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading2|}}} | party = {{{party2|}}} | party_link = {{{party2_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader2|}}}|{{{leader2|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour2|}}}|{{{color2|}}}}} | percentage = {{{percentage2|}}} | seats = {{{seats2|}}} | last_election = {{{last_election2|}}} | current_seats = {{{current_seats2|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party3|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading3|}}} | party = {{{party3|}}} | party_link = {{{party3_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader3|}}}|{{{leader3|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour3|}}}|{{{color3|}}}}} | percentage = {{{percentage3|}}} | seats = {{{seats3|}}} | last_election = {{{last_election3|}}} | current_seats = {{{current_seats3|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party4|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading4|}}} | party = {{{party4|}}} | party_link = {{{party4_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader4|}}}|{{{leader4|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour4|}}}|{{{color4|}}}}} | percentage = {{{percentage4|}}} | seats = {{{seats4|}}} | last_election = {{{last_election4|}}} | current_seats = {{{current_seats4|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party5|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading5|}}} | party = {{{party5|}}} | party_link = {{{party5_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader5|}}}|{{{leader5|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour5|}}}|{{{color5|}}}}} | percentage = {{{percentage5|}}} | seats = {{{seats5|}}} | last_election = {{{last_election5|}}} | current_seats = {{{current_seats5|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party6|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading6|}}} | party = {{{party6|}}} | party_link = {{{party6_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader6|}}}|{{{leader6|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour6|}}}|{{{color6|}}}}} | percentage = {{{percentage6|}}} | seats = {{{seats6|}}} | last_election = {{{last_election6|}}} | current_seats = {{{current_seats6|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party7|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading7|}}} | party = {{{party7|}}} | party_link = {{{party7_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader7|}}}|{{{leader7|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour7|}}}|{{{color7|}}}}} | percentage = {{{percentage7|}}} | seats = {{{seats7|}}} | last_election = {{{last_election7|}}} | current_seats = {{{current_seats7|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party8|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading8|}}} | party = {{{party8|}}} | party_link = {{{party8_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader8|}}}|{{{leader8|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour8|}}}|{{{color8|}}}}} | percentage = {{{percentage8|}}} | seats = {{{seats8|}}} | last_election = {{{last_election8|}}} | current_seats = {{{current_seats8|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party9|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading9|}}} | party = {{{party9|}}} | party_link = {{{party9_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader9|}}}|{{{leader9|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour9|}}}|{{{color9|}}}}} | percentage = {{{percentage9|}}} | seats = {{{seats9|}}} | last_election = {{{last_election9|}}} | current_seats = {{{current_seats9|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party10|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading10|}}} | party = {{{party10|}}} | party_link = {{{party10_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader10|}}}|{{{leader10|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour10|}}}|{{{color10|}}}}} | percentage = {{{percentage10|}}} | seats = {{{seats10|}}} | last_election = {{{last_election10|}}} | current_seats = {{{current_seats10|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party11|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading11|}}} | party = {{{party11|}}} | party_link = {{{party11_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader11|}}}|{{{leader11|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour11|}}}|{{{color11|}}}}} | percentage = {{{percentage11|}}} | seats = {{{seats11|}}} | last_election = {{{last_election11|}}} | current_seats = {{{current_seats11|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party12|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading12|}}} | party = {{{party12|}}} | party_link = {{{party12_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader12|}}}|{{{leader12|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour12|}}}|{{{color12|}}}}} | percentage = {{{percentage12|}}} | seats = {{{seats12|}}} | last_election = {{{last_election12|}}} | current_seats = {{{current_seats12|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party13|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading13|}}} | party = {{{party13|}}} | party_link = {{{party13_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader13|}}}|{{{leader13|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour13|}}}|{{{color13|}}}}} | percentage = {{{percentage13|}}} | seats = {{{seats13|}}} | last_election = {{{last_election13|}}} | current_seats = {{{current_seats13|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party14|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading14|}}} | party = {{{party14|}}} | party_link = {{{party14_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader14|}}}|{{{leader14|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour14|}}}|{{{color14|}}}}} | percentage = {{{percentage14|}}} | seats = {{{seats14|}}} | last_election = {{{last_election14|}}} | current_seats = {{{current_seats14|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party15|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading15|}}} | party = {{{party15|}}} | party_link = {{{party15_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader15|}}}|{{{leader15|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour15|}}}|{{{color15|}}}}} | percentage = {{{percentage15|}}} | seats = {{{seats15|}}} | last_election = {{{last_election15|}}} | current_seats = {{{current_seats15|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party16|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading16|}}} | party = {{{party16|}}} | party_link = {{{party16_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader16|}}}|{{{leader16|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour16|}}}|{{{color16|}}}}} | percentage = {{{percentage16|}}} | seats = {{{seats16|}}} | last_election = {{{last_election16|}}} | current_seats = {{{current_seats16|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party17|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading17|}}} | party = {{{party17|}}} | party_link = {{{party17_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader17|}}}|{{{leader17|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour17|}}}|{{{color17|}}}}} | percentage = {{{percentage17|}}} | seats = {{{seats17|}}} | last_election = {{{last_election17|}}} | current_seats = {{{current_seats17|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party18|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading18|}}} | party = {{{party18|}}} | party_link = {{{party18_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader18|}}}|{{{leader18|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour18|}}}|{{{color18|}}}}} | percentage = {{{percentage18|}}} | seats = {{{seats18|}}} | last_election = {{{last_election18|}}} | current_seats = {{{current_seats18|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party19|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading19|}}} | party = {{{party19|}}} | party_link = {{{party19_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader19|}}}|{{{leader19|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour19|}}}|{{{color19|}}}}} | percentage = {{{percentage19|}}} | seats = {{{seats19|}}} | last_election = {{{last_election19|}}} | current_seats = {{{current_seats19|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party20|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading20|}}} | party = {{{party20|}}} | party_link = {{{party20_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader20|}}}|{{{leader20|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour20|}}}|{{{color20|}}}}} | percentage = {{{percentage20|}}} | seats = {{{seats20|}}} | last_election = {{{last_election20|}}} | current_seats = {{{current_seats20|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party21|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading21|}}} | party = {{{party21|}}} | party_link = {{{party21_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader21|}}}|{{{leader21|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour21|}}}|{{{color21|}}}}} | percentage = {{{percentage21|}}} | seats = {{{seats21|}}} | last_election = {{{last_election21|}}} | current_seats = {{{current_seats21|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party22|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading22|}}} | party = {{{party22|}}} | party_link = {{{party22_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader22|}}}|{{{leader22|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour22|}}}|{{{color22|}}}}} | percentage = {{{percentage22|}}} | seats = {{{seats22|}}} | last_election = {{{last_election22|}}} | current_seats = {{{current_seats22|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party23|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading23|}}} | party = {{{party23|}}} | party_link = {{{party23_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader23|}}}|{{{leader23|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour23|}}}|{{{color23|}}}}} | percentage = {{{percentage23|}}} | seats = {{{seats23|}}} | last_election = {{{last_election23|}}} | current_seats = {{{current_seats23|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party24|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading24|}}} | party = {{{party24|}}} | party_link = {{{party24_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader24|}}}|{{{leader24|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour24|}}}|{{{color24|}}}}} | percentage = {{{percentage24|}}} | seats = {{{seats24|}}} | last_election = {{{last_election24|}}} | current_seats = {{{current_seats24|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party25|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading25|}}} | party = {{{party25|}}} | party_link = {{{party25_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader25|}}}|{{{leader25|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour25|}}}|{{{color25|}}}}} | percentage = {{{percentage25|}}} | seats = {{{seats25|}}} | last_election = {{{last_election25|}}} | current_seats = {{{current_seats25|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party26|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading26|}}} | party = {{{party26|}}} | party_link = {{{party26_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader26|}}}|{{{leader26|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour26|}}}|{{{color26|}}}}} | percentage = {{{percentage26|}}} | seats = {{{seats26|}}} | last_election = {{{last_election26|}}} | current_seats = {{{current_seats26|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party27|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading27|}}} | party = {{{party27|}}} | party_link = {{{party27_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader27|}}}|{{{leader27|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour27|}}}|{{{color27|}}}}} | percentage = {{{percentage27|}}} | seats = {{{seats27|}}} | last_election = {{{last_election27|}}} | current_seats = {{{current_seats27|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party28|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading28|}}} | party = {{{party28|}}} | party_link = {{{party28_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader28|}}}|{{{leader28|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour28|}}}|{{{color28|}}}}} | percentage = {{{percentage28|}}} | seats = {{{seats28|}}} | last_election = {{{last_election28|}}} | current_seats = {{{current_seats28|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party29|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading29|}}} | party = {{{party29|}}} | party_link = {{{party29_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader29|}}}|{{{leader29|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour29|}}}|{{{color29|}}}}} | percentage = {{{percentage29|}}} | seats = {{{seats29|}}} | last_election = {{{last_election29|}}} | current_seats = {{{current_seats29|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party30|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading30|}}} | party = {{{party30|}}} | party_link = {{{party30_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader30|}}}|{{{leader30|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour30|}}}|{{{color30|}}}}} | percentage = {{{percentage30|}}} | seats = {{{seats30|}}} | last_election = {{{last_election30|}}} | current_seats = {{{current_seats30|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party31|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading31|}}} | party = {{{party31|}}} | party_link = {{{party31_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader31|}}}|{{{leader31|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour31|}}}|{{{color31|}}}}} | percentage = {{{percentage31|}}} | seats = {{{seats31|}}} | last_election = {{{last_election31|}}} | current_seats = {{{current_seats31|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party32|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading32|}}} | party = {{{party32|}}} | party_link = {{{party32_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader32|}}}|{{{leader32|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour32|}}}|{{{color32|}}}}} | percentage = {{{percentage32|}}} | seats = {{{seats32|}}} | last_election = {{{last_election32|}}} | current_seats = {{{current_seats32|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party33|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading33|}}} | party = {{{party33|}}} | party_link = {{{party33_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader33|}}}|{{{leader33|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour33|}}}|{{{color33|}}}}} | percentage = {{{percentage33|}}} | seats = {{{seats33|}}} | last_election = {{{last_election33|}}} | current_seats = {{{current_seats33|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party34|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading34|}}} | party = {{{party34|}}} | party_link = {{{party34_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader34|}}}|{{{leader34|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour34|}}}|{{{color34|}}}}} | percentage = {{{percentage34|}}} | seats = {{{seats34|}}} | last_election = {{{last_election34|}}} | current_seats = {{{current_seats34|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party35|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading35|}}} | party = {{{party35|}}} | party_link = {{{party35_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader35|}}}|{{{leader35|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour35|}}}|{{{color35|}}}}} | percentage = {{{percentage35|}}} | seats = {{{seats35|}}} | last_election = {{{last_election35|}}} | current_seats = {{{current_seats35|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party36|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading36|}}} | party = {{{party36|}}} | party_link = {{{party36_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader36|}}}|{{{leader36|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour36|}}}|{{{color36|}}}}} | percentage = {{{percentage36|}}} | seats = {{{seats36|}}} | last_election = {{{last_election36|}}} | current_seats = {{{current_seats36|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party37|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading37|}}} | party = {{{party37|}}} | party_link = {{{party37_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader37|}}}|{{{leader37|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour37|}}}|{{{color37|}}}}} | percentage = {{{percentage37|}}} | seats = {{{seats37|}}} | last_election = {{{last_election37|}}} | current_seats = {{{current_seats37|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party38|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading38|}}} | party = {{{party38|}}} | party_link = {{{party38_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader38|}}}|{{{leader38|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour38|}}}|{{{color38|}}}}} | percentage = {{{percentage38|}}} | seats = {{{seats38|}}} | last_election = {{{last_election38|}}} | current_seats = {{{current_seats38|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party39|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading39|}}} | party = {{{party39|}}} | party_link = {{{party39_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader39|}}}|{{{leader39|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour39|}}}|{{{color39|}}}}} | percentage = {{{percentage39|}}} | seats = {{{seats39|}}} | last_election = {{{last_election39|}}} | current_seats = {{{current_seats39|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party40|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading40|}}} | party = {{{party40|}}} | party_link = {{{party40_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader40|}}}|{{{leader40|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour40|}}}|{{{color40|}}}}} | percentage = {{{percentage40|}}} | seats = {{{seats40|}}} | last_election = {{{last_election40|}}} | current_seats = {{{current_seats40|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party41|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading41|}}} | party = {{{party41|}}} | party_link = {{{party41_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader41|}}}|{{{leader41|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour41|}}}|{{{color41|}}}}} | percentage = {{{percentage41|}}} | seats = {{{seats41|}}} | last_election = {{{last_election41|}}} | current_seats = {{{current_seats41|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party42|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading42|}}} | party = {{{party42|}}} | party_link = {{{party42_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader42|}}}|{{{leader42|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour42|}}}|{{{color42|}}}}} | percentage = {{{percentage42|}}} | seats = {{{seats42|}}} | last_election = {{{last_election42|}}} | current_seats = {{{current_seats42|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party43|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading43|}}} | party = {{{party43|}}} | party_link = {{{party43_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader43|}}}|{{{leader43|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour43|}}}|{{{color43|}}}}} | percentage = {{{percentage43|}}} | seats = {{{seats43|}}} | last_election = {{{last_election43|}}} | current_seats = {{{current_seats43|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party44|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading44|}}} | party = {{{party44|}}} | party_link = {{{party44_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader44|}}}|{{{leader44|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour44|}}}|{{{color44|}}}}} | percentage = {{{percentage44|}}} | seats = {{{seats44|}}} | last_election = {{{last_election44|}}} | current_seats = {{{current_seats44|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party45|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading45|}}} | party = {{{party45|}}} | party_link = {{{party45_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader45|}}}|{{{leader45|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour45|}}}|{{{color45|}}}}} | percentage = {{{percentage45|}}} | seats = {{{seats45|}}} | last_election = {{{last_election45|}}} | current_seats = {{{current_seats45|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party46|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading46|}}} | party = {{{party46|}}} | party_link = {{{party46_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader46|}}}|{{{leader46|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour46|}}}|{{{color46|}}}}} | percentage = {{{percentage46|}}} | seats = {{{seats46|}}} | last_election = {{{last_election46|}}} | current_seats = {{{current_seats46|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party47|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading47|}}} | party = {{{party47|}}} | party_link = {{{party47_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader47|}}}|{{{leader47|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour47|}}}|{{{color47|}}}}} | percentage = {{{percentage47|}}} | seats = {{{seats47|}}} | last_election = {{{last_election47|}}} | current_seats = {{{current_seats47|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party48|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading48|}}} | party = {{{party48|}}} | party_link = {{{party48_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader48|}}}|{{{leader48|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour48|}}}|{{{color48|}}}}} | percentage = {{{percentage48|}}} | seats = {{{seats48|}}} | last_election = {{{last_election48|}}} | current_seats = {{{current_seats48|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party49|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading49|}}} | party = {{{party49|}}} | party_link = {{{party49_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader49|}}}|{{{leader49|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour49|}}}|{{{color49|}}}}} | percentage = {{{percentage49|}}} | seats = {{{seats49|}}} | last_election = {{{last_election49|}}} | current_seats = {{{current_seats49|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party50|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading50|}}} | party = {{{party50|}}} | party_link = {{{party50_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader50|}}}|{{{leader50|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour50|}}}|{{{color50|}}}}} | percentage = {{{percentage50|}}} | seats = {{{seats50|}}} | last_election = {{{last_election50|}}} | current_seats = {{{current_seats50|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party51|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading51|}}} | party = {{{party51|}}} | party_link = {{{party51_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader51|}}}|{{{leader51|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour51|}}}|{{{color51|}}}}} | percentage = {{{percentage51|}}} | seats = {{{seats51|}}} | last_election = {{{last_election51|}}} | current_seats = {{{current_seats51|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party52|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading52|}}} | party = {{{party52|}}} | party_link = {{{party52_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader52|}}}|{{{leader52|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour52|}}}|{{{color52|}}}}} | percentage = {{{percentage52|}}} | seats = {{{seats52|}}} | last_election = {{{last_election52|}}} | current_seats = {{{current_seats52|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party53|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading53|}}} | party = {{{party53|}}} | party_link = {{{party53_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader53|}}}|{{{leader53|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour53|}}}|{{{color53|}}}}} | percentage = {{{percentage53|}}} | seats = {{{seats53|}}} | last_election = {{{last_election53|}}} | current_seats = {{{current_seats53|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party54|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading54|}}} | party = {{{party54|}}} | party_link = {{{party54_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader54|}}}|{{{leader54|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour54|}}}|{{{color54|}}}}} | percentage = {{{percentage54|}}} | seats = {{{seats54|}}} | last_election = {{{last_election54|}}} | current_seats = {{{current_seats54|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party55|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading55|}}} | party = {{{party55|}}} | party_link = {{{party55_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader55|}}}|{{{leader55|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour55|}}}|{{{color55|}}}}} | percentage = {{{percentage55|}}} | seats = {{{seats55|}}} | last_election = {{{last_election55|}}} | current_seats = {{{current_seats55|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party56|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading56|}}} | party = {{{party56|}}} | party_link = {{{party56_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader56|}}}|{{{leader56|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour56|}}}|{{{color56|}}}}} | percentage = {{{percentage56|}}} | seats = {{{seats56|}}} | last_election = {{{last_election56|}}} | current_seats = {{{current_seats56|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party57|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading57|}}} | party = {{{party57|}}} | party_link = {{{party57_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader57|}}}|{{{leader57|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour57|}}}|{{{color57|}}}}} | percentage = {{{percentage57|}}} | seats = {{{seats57|}}} | last_election = {{{last_election57|}}} | current_seats = {{{current_seats57|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party58|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading58|}}} | party = {{{party58|}}} | party_link = {{{party58_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader58|}}}|{{{leader58|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour58|}}}|{{{color58|}}}}} | percentage = {{{percentage58|}}} | seats = {{{seats58|}}} | last_election = {{{last_election58|}}} | current_seats = {{{current_seats58|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party59|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading59|}}} | party = {{{party59|}}} | party_link = {{{party59_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader59|}}}|{{{leader59|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour59|}}}|{{{color59|}}}}} | percentage = {{{percentage59|}}} | seats = {{{seats59|}}} | last_election = {{{last_election59|}}} | current_seats = {{{current_seats59|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party60|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading60|}}} | party = {{{party60|}}} | party_link = {{{party60_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader60|}}}|{{{leader60|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour60|}}}|{{{color60|}}}}} | percentage = {{{percentage60|}}} | seats = {{{seats60|}}} | last_election = {{{last_election60|}}} | current_seats = {{{current_seats60|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party61|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading61|}}} | party = {{{party61|}}} | party_link = {{{party61_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader61|}}}|{{{leader61|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour61|}}}|{{{color61|}}}}} | percentage = {{{percentage61|}}} | seats = {{{seats61|}}} | last_election = {{{last_election61|}}} | current_seats = {{{current_seats61|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party62|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading62|}}} | party = {{{party62|}}} | party_link = {{{party62_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader62|}}}|{{{leader62|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour62|}}}|{{{color62|}}}}} | percentage = {{{percentage62|}}} | seats = {{{seats62|}}} | last_election = {{{last_election62|}}} | current_seats = {{{current_seats62|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party63|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading63|}}} | party = {{{party63|}}} | party_link = {{{party63_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader63|}}}|{{{leader63|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour63|}}}|{{{color63|}}}}} | percentage = {{{percentage63|}}} | seats = {{{seats63|}}} | last_election = {{{last_election63|}}} | current_seats = {{{current_seats63|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party64|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading64|}}} | party = {{{party64|}}} | party_link = {{{party64_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader64|}}}|{{{leader64|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour64|}}}|{{{color64|}}}}} | percentage = {{{percentage64|}}} | seats = {{{seats64|}}} | last_election = {{{last_election64|}}} | current_seats = {{{current_seats64|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party65|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading65|}}} | party = {{{party65|}}} | party_link = {{{party65_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader65|}}}|{{{leader65|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour65|}}}|{{{color65|}}}}} | percentage = {{{percentage65|}}} | seats = {{{seats65|}}} | last_election = {{{last_election65|}}} | current_seats = {{{current_seats65|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party66|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading66|}}} | party = {{{party66|}}} | party_link = {{{party66_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader66|}}}|{{{leader66|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour66|}}}|{{{color66|}}}}} | percentage = {{{percentage66|}}} | seats = {{{seats66|}}} | last_election = {{{last_election66|}}} | current_seats = {{{current_seats66|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party67|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading67|}}} | party = {{{party67|}}} | party_link = {{{party67_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader67|}}}|{{{leader67|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour67|}}}|{{{color67|}}}}} | percentage = {{{percentage67|}}} | seats = {{{seats67|}}} | last_election = {{{last_election67|}}} | current_seats = {{{current_seats67|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party68|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading68|}}} | party = {{{party68|}}} | party_link = {{{party68_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader68|}}}|{{{leader68|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour68|}}}|{{{color68|}}}}} | percentage = {{{percentage68|}}} | seats = {{{seats68|}}} | last_election = {{{last_election68|}}} | current_seats = {{{current_seats68|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party69|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading69|}}} | party = {{{party69|}}} | party_link = {{{party69_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader69|}}}|{{{leader69|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour69|}}}|{{{color69|}}}}} | percentage = {{{percentage69|}}} | seats = {{{seats69|}}} | last_election = {{{last_election69|}}} | current_seats = {{{current_seats69|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party70|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading70|}}} | party = {{{party70|}}} | party_link = {{{party70_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader70|}}}|{{{leader70|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour70|}}}|{{{color70|}}}}} | percentage = {{{percentage70|}}} | seats = {{{seats70|}}} | last_election = {{{last_election70|}}} | current_seats = {{{current_seats70|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!)}} <div class="ib-legis-elect-disclaimer">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=This lists parties that won seats. See the complete results below.}}</div>}}<!-- -->{{#if:{{{map|}}}{{{map_image|}}}|<table class="ib-legis-elect-map"><tr><td class="infobox-image">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{{map_size|}}}|upright={{if empty|{{{map_upright|}}}|1.3}}|alt={{{map_alt|}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div class="infobox-caption">{{{map_caption|}}}</div>}}</td></tr></table> }}{{#if:{{{before_election|}}}{{{after_election|}}}|<table class="ib-legis-elect-befaft"> <tr> <th {{#if:{{{before_image|}}}|colspan="2"}} scope="col">{{#if:{{{before_election|}}}|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=Incumbent {{{title}}}|#default={{{title}}} before}}}}</th> <th {{#if:{{{after_image|}}}|colspan="2"}} scope="col" class="ib-legis-elect-befaft-right">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{If empty|{{{posttitle|}}}|{{Delink|1={{{title}}}}} after}}}}}}</th> </tr> <tr>{{#if:{{{before_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-befimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{before_image|}}}|size={{{before_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} <td class="ib-legis-elect-50">{{{before_election|}}}{{#if:{{{before_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{before_party_link|}}}|name={{{before_party}}}}}}}</td> <td class="ib-legis-elect-befaft-right ib-legis-elect-50">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{{after_election}}}{{#if:{{{after_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{after_party_link|}}}|name={{{after_party}}}}}}}}}}}</td>{{#if:{{{after_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-aftimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{after_image|}}}|size={{{after_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} </tr> </table>}} | data6 = {{{module|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox legislative election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox legislative election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| after_election | after_image | after_image_size | after_party | after_party_link | before_election | before_image | before_image_size | before_party | before_party_link | child | color1 | color2 | color3 | color4 | color5 | color6 | color7 | color8 | color9 | color10 | color11 | color12 | color13 | color14 | color15 | color16 | color17 | color18 | color19 | color20 | color21 | color22 | color23 | color24 | color25 | color26 | color27 | color28 | color29 | color30 | color31 | color32 | color33 | color34 | color35 | color36 | color37 | color38 | color39 | color40 | color41 | color42 | color43 | color44 | color45 | color46 | color47 | color48 | color49 | color50 | color51 | color52 | color53 | color54 | color55 | color56 | color57 | color58 | color59 | color60 | color61 | color62 | color63 | color64 | color65 | color66 | color67 | color68 | color69 | color70 | colour1 | colour2 | colour3 | colour4 | colour5 | colour6 | colour7 | colour8 | colour9 | colour10 | colour11 | colour12 | colour13 | colour14 | colour15 | colour16 | colour17 | colour18 | colour19 | colour20 | colour21 | colour22 | colour23 | colour24 | colour25 | colour26 | colour27 | colour28 | colour29 | colour30 | colour31 | colour32 | colour33 | colour34 | colour35 | colour36 | colour37 | colour38 | colour39 | colour40 | colour41 | colour42 | colour43 | colour44 | colour45 | colour46 | colour47 | colour48 | colour49 | colour50 | colour51 | colour52 | colour53 | colour54 | colour55 | colour56 | colour57 | colour58 | colour59 | colour60 | colour61 | colour62 | colour63 | colour64 | colour65 | colour66 | colour67 | colour68 | colour69 | colour70 | country | current_seats1 | current_seats2 | current_seats3 | current_seats4 | current_seats5 | current_seats6 | current_seats7 | current_seats8 | current_seats9 | current_seats10 | current_seats11 | current_seats12 | current_seats13 | current_seats14 | current_seats15 | current_seats16 | current_seats17 | current_seats18 | current_seats19 | current_seats20 | current_seats21 | current_seats22 | current_seats23 | current_seats24 | current_seats25 | current_seats26 | current_seats27 | current_seats28 | current_seats29 | current_seats30 | current_seats31 | current_seats32 | current_seats33 | current_seats34 | current_seats35 | current_seats36 | current_seats37 | current_seats38 | current_seats39 | current_seats40 | current_seats41 | current_seats42 | current_seats43 | current_seats44 | current_seats45 | current_seats46 | current_seats47 | current_seats48 | current_seats49 | current_seats50 | current_seats51 | current_seats52 | current_seats53 | current_seats54 | current_seats55 | current_seats56 | current_seats57 | current_seats58 | current_seats59 | current_seats60 | current_seats61 | current_seats62 | current_seats63 | current_seats64 | current_seats65 | current_seats66 | current_seats67 | current_seats68 | current_seats69 | current_seats70 | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | embed | first_election | flag_image | flag_year | heading1 | heading2 | heading3 | heading4 | heading5 | heading6 | heading7 | heading8 | heading9 | heading10 | heading11 | heading12 | heading13 | heading14 | heading15 | heading16 | heading17 | heading18 | heading19 | heading20 | heading21 | heading22 | heading23 | heading24 | heading25 | heading26 | heading27 | heading28 | heading29 | heading30 | heading31 | heading32 | heading33 | heading34 | heading35 | heading36 | heading37 | heading38 | heading39 | heading40 | heading41 | heading42 | heading43 | heading44 | heading45 | heading46 | heading47 | heading48 | heading49 | heading50 | heading51 | heading52 | heading53 | heading54 | heading55 | heading56 | heading57 | heading58 | heading59 | heading60 | heading61 | heading62 | heading63 | heading64 | heading65 | heading66 | heading67 | heading68 | heading69 | heading70 | last_election1 | last_election2 | last_election3 | last_election4 | last_election5 | last_election6 | last_election7 | last_election8 | last_election9 | last_election10 | last_election11 | last_election12 | last_election13 | last_election14 | last_election15 | last_election16 | last_election17 | last_election18 | last_election19 | last_election20 | last_election21 | last_election22 | last_election23 | last_election24 | last_election25 | last_election26 | last_election27 | last_election28 | last_election29 | last_election30 | last_election31 | last_election32 | last_election33 | last_election34 | last_election35 | last_election36 | last_election37 | last_election38 | last_election39 | last_election40 | last_election41 | last_election42 | last_election43 | last_election44 | last_election45 | last_election46 | last_election47 | last_election48 | last_election49 | last_election50 | last_election51 | last_election52 | last_election53 | last_election54 | last_election55 | last_election56 | last_election57 | last_election58 | last_election59 | last_election60 | last_election61 | last_election62 | last_election63 | last_election64 | last_election65 | last_election66 | last_election67 | last_election68 | last_election69 | last_election70 | last_update | leader1 | leader2 | leader3 | leader4 | leader5 | leader6 | leader7 | leader8 | leader9 | leader10 | leader11 | leader12 | leader13 | leader14 | leader15 | leader16 | leader17 | leader18 | leader19 | leader20 | leader21 | leader22 | leader23 | leader24 | leader25 | leader26 | leader27 | leader28 | leader29 | leader30 | leader31 | leader32 | leader33 | leader34 | leader35 | leader36 | leader37 | leader38 | leader39 | leader40 | leader41 | leader42 | leader43 | leader44 | leader45 | leader46 | leader47 | leader48 | leader49 | leader50 | leader51 | leader52 | leader53 | leader54 | leader55 | leader56 | leader57 | leader58 | leader59 | leader60 | leader61 | leader62 | leader63 | leader64 | leader65 | leader66 | leader67 | leader68 | leader69 | leader70 | leadertitle | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_upright | module | next_election | noleader | nopercentage | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_leader1 | party_leader2 | party_leader3 | party_leader4 | party_leader5 | party_leader6 | party_leader7 | party_leader8 | party_leader9 | party_leader10 | party_leader11 | party_leader12 | party_leader13 | party_leader14 | party_leader15 | party_leader16 | party_leader17 | party_leader18 | party_leader19 | party_leader20 | party_leader21 | party_leader22 | party_leader23 | party_leader24 | party_leader25 | party_leader26 | party_leader27 | party_leader28 | party_leader29 | party_leader30 | party_leader31 | party_leader32 | party_leader33 | party_leader34 | party_leader35 | party_leader36 | party_leader37 | party_leader38 | party_leader39 | party_leader40 | party_leader41 | party_leader42 | party_leader43 | party_leader44 | party_leader45 | party_leader46 | party_leader47 | party_leader48 | party_leader49 | party_leader50 | party_leader51 | party_leader52 | party_leader53 | party_leader54 | party_leader55 | party_leader56 | party_leader57 | party_leader58 | party_leader59 | party_leader60 | party_leader61 | party_leader62 | party_leader63 | party_leader64 | party_leader65 | party_leader66 | party_leader67 | party_leader68 | party_leader69 | party_leader70 | party_title | party1 | party1_link | party2 | party2_link | party3 | party3_link | party4 | party4_link | party5 | party5_link | party6 | party6_link | party7 | party7_link | party8 | party8_link | party9 | party9_link | party10 | party10_link | party11 | party11_link | party12 | party12_link | party13 | party13_link | party14 | party14_link | party15 | party15_link | party16 | party16_link | party17 | party17_link | party18 | party18_link | party19 | party19_link | party20 | party20_link | party21 | party21_link | party22 | party22_link | party23 | party23_link | party24 | party24_link | party25 | party25_link | party26 | party26_link | party27 | party27_link | party28 | party28_link | party29 | party29_link | party30 | party30_link | party31 | party31_link | party32 | party32_link | party33 | party33_link | party34 | party34_link | party35 | party35_link | party36 | party36_link | party37 | party37_link | party38 | party38_link | party39 | party39_link | party40 | party40_link | party41 | party41_link | party42 | party42_link | party43 | party43_link | party44 | party44_link | party45 | party45_link | party46 | party46_link | party47 | party47_link | party48 | party48_link | party49 | party49_link | party50 | party50_link | party51 | party51_link | party52 | party52_link | party53 | party53_link | party54 | party54_link | party55 | party55_link | party56 | party56_link | party57 | party57_link | party58 | party58_link | party59 | party59_link | party60 | party60_link | party61 | party61_link | party62 | party62_link | party63 | party63_link | party64 | party64_link | party65 | party65_link | party66 | party66_link | party67 | party67_link | party68 | party68_link | party69 | party69_link | party70 | party70_link | percentage1 | percentage2 | percentage3 | percentage4 | percentage5 | percentage6 | percentage7 | percentage8 | percentage9 | percentage10 | percentage11 | percentage12 | percentage13 | percentage14 | percentage15 | percentage16 | percentage17 | percentage18 | percentage19 | percentage20 | percentage21 | percentage22 | percentage23 | percentage24 | percentage25 | percentage26 | percentage27 | percentage28 | percentage29 | percentage30 | percentage31 | percentage32 | percentage33 | percentage34 | percentage35 | percentage36 | percentage37 | percentage38 | percentage39 | percentage40 | percentage41 | percentage42 | percentage43 | percentage44 | percentage45 | percentage46 | percentage47 | percentage48 | percentage49 | percentage50 | percentage51 | percentage52 | percentage53 | percentage54 | percentage55 | percentage56 | percentage57 | percentage58 | percentage59 | percentage60 | percentage61 | percentage62 | percentage63 | percentage64 | percentage65 | percentage66 | percentage67 | percentage68 | percentage69 | percentage70 | posttitle | previous_election | previous_mps | reporting | seats_for_election | seats_title | seats1 | seats2 | seats3 | seats4 | seats5 | seats6 | seats7 | seats8 | seats9 | seats10 | seats11 | seats12 | seats13 | seats14 | seats15 | seats16 | seats17 | seats18 | seats19 | seats20 | seats21 | seats22 | seats23 | seats24 | seats25 | seats26 | seats27 | seats28 | seats29 | seats30 | seats31 | seats32 | seats33 | seats34 | seats35 | seats36 | seats37 | seats38 | seats39 | seats40 | seats41 | seats42 | seats43 | seats44 | seats45 | seats46 | seats47 | seats48 | seats49 | seats50 | seats51 | seats52 | seats53 | seats54 | seats55 | seats56 | seats57 | seats58 | seats59 | seats60 | seats61 | seats62 | seats63 | seats64 | seats65 | seats66 | seats67 | seats68 | seats69 | seats70 | time_zone | title | turnout }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox legislative election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox legislative election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party_leader1; leader1 | colour1; color1 | party_leader2; leader2 | colour2; color2 | party_leader3; leader3 | colour3; color3 | party_leader4; leader4 | colour4; color4 | party_leader5; leader5 | colour5; color5 | party_leader6; leader6 | colour6; color6 | party_leader7; leader7 | colour7; color7 | party_leader8; leader8 | colour8; color8 | party_leader9; leader9 | colour9; color9 | party_leader10; leader10 | colour10; color10 | party_leader11; leader11 | colour11; color11 | party_leader12; leader12 | colour12; color12 | party_leader13; leader13 | colour13; color13 | party_leader14; leader14 | colour14; color14 | party_leader15; leader15 | colour15; color15 | party_leader16; leader16 | colour16; color16 | party_leader17; leader17 | colour17; color17 | party_leader18; leader18 | colour18; color18 | party_leader19; leader19 | colour19; color19 | party_leader20; leader20 | colour20; color20 | party_leader21; leader21 | colour21; color21 | party_leader22; leader22 | colour22; color22 | party_leader23; leader23 | colour23; color23 | party_leader24; leader24 | colour24; color24 | party_leader25; leader25 | colour25; color25 | party_leader26; leader26 | colour26; color26 | party_leader27; leader27 | colour27; color27 | party_leader28; leader28 | colour28; color28 | party_leader29; leader29 | colour29; color29 | party_leader30; leader30 | colour30; color30 | party_leader31; leader31 | colour31; color31 | party_leader32; leader32 | colour32; color32 | party_leader33; leader33 | colour33; color33 | party_leader34; leader34 | colour34; color34 | party_leader35; leader35 | colour35; color35 | party_leader36; leader36 | colour36; color36 | party_leader37; leader37 | colour37; color37 | party_leader38; leader38 | colour38; color38 | party_leader39; leader39 | colour39; color39 | party_leader40; leader40 | colour40; color40 | party_leader41; leader41 | colour41; color41 | party_leader42; leader42 | colour42; color42 | party_leader43; leader43 | colour43; color43 | party_leader44; leader44 | colour44; color44 | party_leader45; leader45 | colour45; color45 | party_leader46; leader46 | colour46; color46 | party_leader47; leader47 | colour47; color47 | party_leader48; leader48 | colour48; color48 | party_leader49; leader49 | colour49; color49 | party_leader50; leader50 | colour50; color50 | party_leader51; leader51 | colour51; color51 | party_leader52; leader52 | colour52; color52 | party_leader53; leader53 | colour53; color53 | party_leader54; leader54 | colour54; color54 | party_leader55; leader55 | colour55; color55 | party_leader56; leader56 | colour56; color56 | party_leader57; leader57 | colour57; color57 | party_leader58; leader58 | colour58; color58 | party_leader59; leader59 | colour59; color59 | party_leader60; leader60 | colour60; color60 | party_leader61; leader61 | colour61; color61 | party_leader62; leader62 | colour62; color62 | party_leader63; leader63 | colour63; color63 | party_leader64; leader64 | colour64; color64 | party_leader65; leader65 | colour65; color65 | party_leader66; leader66 | colour66; color66 | party_leader67; leader67 | colour67; color67 | party_leader68; leader68 | colour68; color68 | party_leader69; leader69 | colour69; color69 | party_leader70; leader70 | colour70; color70 | map; map_image }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> gi4q8hodposck5nai7dorpn948hp32p 6771249 6771248 2026-10-27T20:59:42Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox legislative election]] na [[Predloga:Infopolje Zakonodajne volitve]] 6771248 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | templatestyles = Infobox_legislative_election/styles.css | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-legis-elect {{#if:{{{election_date|}}}|vevent}} | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div class="ib-legis-elect-embed">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}}}} | subheader2 = {{#if:{{{previous_election|}}}{{{next_election|}}} |{{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left = {{{previous_election|}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} | right = {{{next_election|}}} }} |{{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} }} | subheader3 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|noarrows=yes|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | data1 = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} seats needed for a majority}}}} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Opinion&nbsp;polls]] }} | label3 = Turnout | data3 = {{{turnout|}}} | label4 = Reporting | data4 = {{#if:{{{reporting|}}}|{{center|{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}}}as of '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data5 = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}{{{party4|}}}{{{party5|}}}|<nowiki /> {{(!}} class="wikitable ib-legis-elect-results plainrowheaders" {{!-}} !colspan=2 {{!}} {{if empty|{{{party_title|}}}|Party}} {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes|| !{{if empty|{{{leadertitle|}}}|Leader}}}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes= {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|counting|Seats before|{{if empty|{{{seats_title|}}}|Current seats}}}}}} |#default= {{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||! Vote %}} ! {{if empty|{{{seats_title|}}}|Seats }} {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! +/– }} }} {{!-}} {{#if:{{{party1|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading1|}}} | party = {{{party1|}}} | party_link = {{{party1_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader1|}}}|{{{leader1|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour1|}}}|{{{color1|}}}}} | percentage = {{{percentage1|}}} | seats = {{{seats1|}}} | last_election = {{{last_election1|}}} | current_seats = {{{current_seats1|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party2|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading2|}}} | party = {{{party2|}}} | party_link = {{{party2_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader2|}}}|{{{leader2|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour2|}}}|{{{color2|}}}}} | percentage = {{{percentage2|}}} | seats = {{{seats2|}}} | last_election = {{{last_election2|}}} | current_seats = {{{current_seats2|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party3|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading3|}}} | party = {{{party3|}}} | party_link = {{{party3_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader3|}}}|{{{leader3|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour3|}}}|{{{color3|}}}}} | percentage = {{{percentage3|}}} | seats = {{{seats3|}}} | last_election = {{{last_election3|}}} | current_seats = {{{current_seats3|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party4|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading4|}}} | party = {{{party4|}}} | party_link = {{{party4_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader4|}}}|{{{leader4|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour4|}}}|{{{color4|}}}}} | percentage = {{{percentage4|}}} | seats = {{{seats4|}}} | last_election = {{{last_election4|}}} | current_seats = {{{current_seats4|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party5|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading5|}}} | party = {{{party5|}}} | party_link = {{{party5_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader5|}}}|{{{leader5|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour5|}}}|{{{color5|}}}}} | percentage = {{{percentage5|}}} | seats = {{{seats5|}}} | last_election = {{{last_election5|}}} | current_seats = {{{current_seats5|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party6|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading6|}}} | party = {{{party6|}}} | party_link = {{{party6_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader6|}}}|{{{leader6|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour6|}}}|{{{color6|}}}}} | percentage = {{{percentage6|}}} | seats = {{{seats6|}}} | last_election = {{{last_election6|}}} | current_seats = {{{current_seats6|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party7|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading7|}}} | party = {{{party7|}}} | party_link = {{{party7_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader7|}}}|{{{leader7|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour7|}}}|{{{color7|}}}}} | percentage = {{{percentage7|}}} | seats = {{{seats7|}}} | last_election = {{{last_election7|}}} | current_seats = {{{current_seats7|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party8|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading8|}}} | party = {{{party8|}}} | party_link = {{{party8_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader8|}}}|{{{leader8|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour8|}}}|{{{color8|}}}}} | percentage = {{{percentage8|}}} | seats = {{{seats8|}}} | last_election = {{{last_election8|}}} | current_seats = {{{current_seats8|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party9|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading9|}}} | party = {{{party9|}}} | party_link = {{{party9_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader9|}}}|{{{leader9|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour9|}}}|{{{color9|}}}}} | percentage = {{{percentage9|}}} | seats = {{{seats9|}}} | last_election = {{{last_election9|}}} | current_seats = {{{current_seats9|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party10|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading10|}}} | party = {{{party10|}}} | party_link = {{{party10_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader10|}}}|{{{leader10|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour10|}}}|{{{color10|}}}}} | percentage = {{{percentage10|}}} | seats = {{{seats10|}}} | last_election = {{{last_election10|}}} | current_seats = {{{current_seats10|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party11|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading11|}}} | party = {{{party11|}}} | party_link = {{{party11_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader11|}}}|{{{leader11|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour11|}}}|{{{color11|}}}}} | percentage = {{{percentage11|}}} | seats = {{{seats11|}}} | last_election = {{{last_election11|}}} | current_seats = {{{current_seats11|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party12|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading12|}}} | party = {{{party12|}}} | party_link = {{{party12_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader12|}}}|{{{leader12|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour12|}}}|{{{color12|}}}}} | percentage = {{{percentage12|}}} | seats = {{{seats12|}}} | last_election = {{{last_election12|}}} | current_seats = {{{current_seats12|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party13|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading13|}}} | party = {{{party13|}}} | party_link = {{{party13_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader13|}}}|{{{leader13|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour13|}}}|{{{color13|}}}}} | percentage = {{{percentage13|}}} | seats = {{{seats13|}}} | last_election = {{{last_election13|}}} | current_seats = {{{current_seats13|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party14|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading14|}}} | party = {{{party14|}}} | party_link = {{{party14_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader14|}}}|{{{leader14|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour14|}}}|{{{color14|}}}}} | percentage = {{{percentage14|}}} | seats = {{{seats14|}}} | last_election = {{{last_election14|}}} | current_seats = {{{current_seats14|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party15|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading15|}}} | party = {{{party15|}}} | party_link = {{{party15_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader15|}}}|{{{leader15|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour15|}}}|{{{color15|}}}}} | percentage = {{{percentage15|}}} | seats = {{{seats15|}}} | last_election = {{{last_election15|}}} | current_seats = {{{current_seats15|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party16|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading16|}}} | party = {{{party16|}}} | party_link = {{{party16_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader16|}}}|{{{leader16|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour16|}}}|{{{color16|}}}}} | percentage = {{{percentage16|}}} | seats = {{{seats16|}}} | last_election = {{{last_election16|}}} | current_seats = {{{current_seats16|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party17|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading17|}}} | party = {{{party17|}}} | party_link = {{{party17_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader17|}}}|{{{leader17|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour17|}}}|{{{color17|}}}}} | percentage = {{{percentage17|}}} | seats = {{{seats17|}}} | last_election = {{{last_election17|}}} | current_seats = {{{current_seats17|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party18|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading18|}}} | party = {{{party18|}}} | party_link = {{{party18_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader18|}}}|{{{leader18|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour18|}}}|{{{color18|}}}}} | percentage = {{{percentage18|}}} | seats = {{{seats18|}}} | last_election = {{{last_election18|}}} | current_seats = {{{current_seats18|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party19|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading19|}}} | party = {{{party19|}}} | party_link = {{{party19_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader19|}}}|{{{leader19|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour19|}}}|{{{color19|}}}}} | percentage = {{{percentage19|}}} | seats = {{{seats19|}}} | last_election = {{{last_election19|}}} | current_seats = {{{current_seats19|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party20|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading20|}}} | party = {{{party20|}}} | party_link = {{{party20_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader20|}}}|{{{leader20|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour20|}}}|{{{color20|}}}}} | percentage = {{{percentage20|}}} | seats = {{{seats20|}}} | last_election = {{{last_election20|}}} | current_seats = {{{current_seats20|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party21|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading21|}}} | party = {{{party21|}}} | party_link = {{{party21_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader21|}}}|{{{leader21|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour21|}}}|{{{color21|}}}}} | percentage = {{{percentage21|}}} | seats = {{{seats21|}}} | last_election = {{{last_election21|}}} | current_seats = {{{current_seats21|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party22|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading22|}}} | party = {{{party22|}}} | party_link = {{{party22_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader22|}}}|{{{leader22|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour22|}}}|{{{color22|}}}}} | percentage = {{{percentage22|}}} | seats = {{{seats22|}}} | last_election = {{{last_election22|}}} | current_seats = {{{current_seats22|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party23|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading23|}}} | party = {{{party23|}}} | party_link = {{{party23_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader23|}}}|{{{leader23|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour23|}}}|{{{color23|}}}}} | percentage = {{{percentage23|}}} | seats = {{{seats23|}}} | last_election = {{{last_election23|}}} | current_seats = {{{current_seats23|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party24|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading24|}}} | party = {{{party24|}}} | party_link = {{{party24_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader24|}}}|{{{leader24|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour24|}}}|{{{color24|}}}}} | percentage = {{{percentage24|}}} | seats = {{{seats24|}}} | last_election = {{{last_election24|}}} | current_seats = {{{current_seats24|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party25|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading25|}}} | party = {{{party25|}}} | party_link = {{{party25_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader25|}}}|{{{leader25|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour25|}}}|{{{color25|}}}}} | percentage = {{{percentage25|}}} | seats = {{{seats25|}}} | last_election = {{{last_election25|}}} | current_seats = {{{current_seats25|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party26|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading26|}}} | party = {{{party26|}}} | party_link = {{{party26_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader26|}}}|{{{leader26|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour26|}}}|{{{color26|}}}}} | percentage = {{{percentage26|}}} | seats = {{{seats26|}}} | last_election = {{{last_election26|}}} | current_seats = {{{current_seats26|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party27|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading27|}}} | party = {{{party27|}}} | party_link = {{{party27_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader27|}}}|{{{leader27|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour27|}}}|{{{color27|}}}}} | percentage = {{{percentage27|}}} | seats = {{{seats27|}}} | last_election = {{{last_election27|}}} | current_seats = {{{current_seats27|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party28|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading28|}}} | party = {{{party28|}}} | party_link = {{{party28_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader28|}}}|{{{leader28|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour28|}}}|{{{color28|}}}}} | percentage = {{{percentage28|}}} | seats = {{{seats28|}}} | last_election = {{{last_election28|}}} | current_seats = {{{current_seats28|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party29|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading29|}}} | party = {{{party29|}}} | party_link = {{{party29_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader29|}}}|{{{leader29|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour29|}}}|{{{color29|}}}}} | percentage = {{{percentage29|}}} | seats = {{{seats29|}}} | last_election = {{{last_election29|}}} | current_seats = {{{current_seats29|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party30|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading30|}}} | party = {{{party30|}}} | party_link = {{{party30_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader30|}}}|{{{leader30|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour30|}}}|{{{color30|}}}}} | percentage = {{{percentage30|}}} | seats = {{{seats30|}}} | last_election = {{{last_election30|}}} | current_seats = {{{current_seats30|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party31|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading31|}}} | party = {{{party31|}}} | party_link = {{{party31_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader31|}}}|{{{leader31|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour31|}}}|{{{color31|}}}}} | percentage = {{{percentage31|}}} | seats = {{{seats31|}}} | last_election = {{{last_election31|}}} | current_seats = {{{current_seats31|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party32|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading32|}}} | party = {{{party32|}}} | party_link = {{{party32_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader32|}}}|{{{leader32|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour32|}}}|{{{color32|}}}}} | percentage = {{{percentage32|}}} | seats = {{{seats32|}}} | last_election = {{{last_election32|}}} | current_seats = {{{current_seats32|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party33|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading33|}}} | party = {{{party33|}}} | party_link = {{{party33_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader33|}}}|{{{leader33|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour33|}}}|{{{color33|}}}}} | percentage = {{{percentage33|}}} | seats = {{{seats33|}}} | last_election = {{{last_election33|}}} | current_seats = {{{current_seats33|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party34|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading34|}}} | party = {{{party34|}}} | party_link = {{{party34_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader34|}}}|{{{leader34|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour34|}}}|{{{color34|}}}}} | percentage = {{{percentage34|}}} | seats = {{{seats34|}}} | last_election = {{{last_election34|}}} | current_seats = {{{current_seats34|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party35|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading35|}}} | party = {{{party35|}}} | party_link = {{{party35_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader35|}}}|{{{leader35|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour35|}}}|{{{color35|}}}}} | percentage = {{{percentage35|}}} | seats = {{{seats35|}}} | last_election = {{{last_election35|}}} | current_seats = {{{current_seats35|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party36|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading36|}}} | party = {{{party36|}}} | party_link = {{{party36_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader36|}}}|{{{leader36|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour36|}}}|{{{color36|}}}}} | percentage = {{{percentage36|}}} | seats = {{{seats36|}}} | last_election = {{{last_election36|}}} | current_seats = {{{current_seats36|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party37|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading37|}}} | party = {{{party37|}}} | party_link = {{{party37_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader37|}}}|{{{leader37|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour37|}}}|{{{color37|}}}}} | percentage = {{{percentage37|}}} | seats = {{{seats37|}}} | last_election = {{{last_election37|}}} | current_seats = {{{current_seats37|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party38|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading38|}}} | party = {{{party38|}}} | party_link = {{{party38_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader38|}}}|{{{leader38|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour38|}}}|{{{color38|}}}}} | percentage = {{{percentage38|}}} | seats = {{{seats38|}}} | last_election = {{{last_election38|}}} | current_seats = {{{current_seats38|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party39|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading39|}}} | party = {{{party39|}}} | party_link = {{{party39_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader39|}}}|{{{leader39|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour39|}}}|{{{color39|}}}}} | percentage = {{{percentage39|}}} | seats = {{{seats39|}}} | last_election = {{{last_election39|}}} | current_seats = {{{current_seats39|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party40|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading40|}}} | party = {{{party40|}}} | party_link = {{{party40_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader40|}}}|{{{leader40|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour40|}}}|{{{color40|}}}}} | percentage = {{{percentage40|}}} | seats = {{{seats40|}}} | last_election = {{{last_election40|}}} | current_seats = {{{current_seats40|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party41|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading41|}}} | party = {{{party41|}}} | party_link = {{{party41_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader41|}}}|{{{leader41|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour41|}}}|{{{color41|}}}}} | percentage = {{{percentage41|}}} | seats = {{{seats41|}}} | last_election = {{{last_election41|}}} | current_seats = {{{current_seats41|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party42|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading42|}}} | party = {{{party42|}}} | party_link = {{{party42_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader42|}}}|{{{leader42|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour42|}}}|{{{color42|}}}}} | percentage = {{{percentage42|}}} | seats = {{{seats42|}}} | last_election = {{{last_election42|}}} | current_seats = {{{current_seats42|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party43|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading43|}}} | party = {{{party43|}}} | party_link = {{{party43_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader43|}}}|{{{leader43|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour43|}}}|{{{color43|}}}}} | percentage = {{{percentage43|}}} | seats = {{{seats43|}}} | last_election = {{{last_election43|}}} | current_seats = {{{current_seats43|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party44|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading44|}}} | party = {{{party44|}}} | party_link = {{{party44_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader44|}}}|{{{leader44|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour44|}}}|{{{color44|}}}}} | percentage = {{{percentage44|}}} | seats = {{{seats44|}}} | last_election = {{{last_election44|}}} | current_seats = {{{current_seats44|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party45|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading45|}}} | party = {{{party45|}}} | party_link = {{{party45_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader45|}}}|{{{leader45|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour45|}}}|{{{color45|}}}}} | percentage = {{{percentage45|}}} | seats = {{{seats45|}}} | last_election = {{{last_election45|}}} | current_seats = {{{current_seats45|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party46|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading46|}}} | party = {{{party46|}}} | party_link = {{{party46_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader46|}}}|{{{leader46|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour46|}}}|{{{color46|}}}}} | percentage = {{{percentage46|}}} | seats = {{{seats46|}}} | last_election = {{{last_election46|}}} | current_seats = {{{current_seats46|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party47|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading47|}}} | party = {{{party47|}}} | party_link = {{{party47_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader47|}}}|{{{leader47|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour47|}}}|{{{color47|}}}}} | percentage = {{{percentage47|}}} | seats = {{{seats47|}}} | last_election = {{{last_election47|}}} | current_seats = {{{current_seats47|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party48|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading48|}}} | party = {{{party48|}}} | party_link = {{{party48_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader48|}}}|{{{leader48|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour48|}}}|{{{color48|}}}}} | percentage = {{{percentage48|}}} | seats = {{{seats48|}}} | last_election = {{{last_election48|}}} | current_seats = {{{current_seats48|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party49|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading49|}}} | party = {{{party49|}}} | party_link = {{{party49_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader49|}}}|{{{leader49|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour49|}}}|{{{color49|}}}}} | percentage = {{{percentage49|}}} | seats = {{{seats49|}}} | last_election = {{{last_election49|}}} | current_seats = {{{current_seats49|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party50|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading50|}}} | party = {{{party50|}}} | party_link = {{{party50_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader50|}}}|{{{leader50|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour50|}}}|{{{color50|}}}}} | percentage = {{{percentage50|}}} | seats = {{{seats50|}}} | last_election = {{{last_election50|}}} | current_seats = {{{current_seats50|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party51|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading51|}}} | party = {{{party51|}}} | party_link = {{{party51_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader51|}}}|{{{leader51|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour51|}}}|{{{color51|}}}}} | percentage = {{{percentage51|}}} | seats = {{{seats51|}}} | last_election = {{{last_election51|}}} | current_seats = {{{current_seats51|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party52|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading52|}}} | party = {{{party52|}}} | party_link = {{{party52_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader52|}}}|{{{leader52|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour52|}}}|{{{color52|}}}}} | percentage = {{{percentage52|}}} | seats = {{{seats52|}}} | last_election = {{{last_election52|}}} | current_seats = {{{current_seats52|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party53|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading53|}}} | party = {{{party53|}}} | party_link = {{{party53_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader53|}}}|{{{leader53|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour53|}}}|{{{color53|}}}}} | percentage = {{{percentage53|}}} | seats = {{{seats53|}}} | last_election = {{{last_election53|}}} | current_seats = {{{current_seats53|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party54|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading54|}}} | party = {{{party54|}}} | party_link = {{{party54_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader54|}}}|{{{leader54|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour54|}}}|{{{color54|}}}}} | percentage = {{{percentage54|}}} | seats = {{{seats54|}}} | last_election = {{{last_election54|}}} | current_seats = {{{current_seats54|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party55|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading55|}}} | party = {{{party55|}}} | party_link = {{{party55_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader55|}}}|{{{leader55|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour55|}}}|{{{color55|}}}}} | percentage = {{{percentage55|}}} | seats = {{{seats55|}}} | last_election = {{{last_election55|}}} | current_seats = {{{current_seats55|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party56|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading56|}}} | party = {{{party56|}}} | party_link = {{{party56_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader56|}}}|{{{leader56|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour56|}}}|{{{color56|}}}}} | percentage = {{{percentage56|}}} | seats = {{{seats56|}}} | last_election = {{{last_election56|}}} | current_seats = {{{current_seats56|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party57|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading57|}}} | party = {{{party57|}}} | party_link = {{{party57_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader57|}}}|{{{leader57|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour57|}}}|{{{color57|}}}}} | percentage = {{{percentage57|}}} | seats = {{{seats57|}}} | last_election = {{{last_election57|}}} | current_seats = {{{current_seats57|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party58|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading58|}}} | party = {{{party58|}}} | party_link = {{{party58_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader58|}}}|{{{leader58|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour58|}}}|{{{color58|}}}}} | percentage = {{{percentage58|}}} | seats = {{{seats58|}}} | last_election = {{{last_election58|}}} | current_seats = {{{current_seats58|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party59|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading59|}}} | party = {{{party59|}}} | party_link = {{{party59_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader59|}}}|{{{leader59|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour59|}}}|{{{color59|}}}}} | percentage = {{{percentage59|}}} | seats = {{{seats59|}}} | last_election = {{{last_election59|}}} | current_seats = {{{current_seats59|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party60|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading60|}}} | party = {{{party60|}}} | party_link = {{{party60_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader60|}}}|{{{leader60|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour60|}}}|{{{color60|}}}}} | percentage = {{{percentage60|}}} | seats = {{{seats60|}}} | last_election = {{{last_election60|}}} | current_seats = {{{current_seats60|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party61|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading61|}}} | party = {{{party61|}}} | party_link = {{{party61_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader61|}}}|{{{leader61|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour61|}}}|{{{color61|}}}}} | percentage = {{{percentage61|}}} | seats = {{{seats61|}}} | last_election = {{{last_election61|}}} | current_seats = {{{current_seats61|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party62|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading62|}}} | party = {{{party62|}}} | party_link = {{{party62_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader62|}}}|{{{leader62|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour62|}}}|{{{color62|}}}}} | percentage = {{{percentage62|}}} | seats = {{{seats62|}}} | last_election = {{{last_election62|}}} | current_seats = {{{current_seats62|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party63|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading63|}}} | party = {{{party63|}}} | party_link = {{{party63_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader63|}}}|{{{leader63|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour63|}}}|{{{color63|}}}}} | percentage = {{{percentage63|}}} | seats = {{{seats63|}}} | last_election = {{{last_election63|}}} | current_seats = {{{current_seats63|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party64|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading64|}}} | party = {{{party64|}}} | party_link = {{{party64_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader64|}}}|{{{leader64|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour64|}}}|{{{color64|}}}}} | percentage = {{{percentage64|}}} | seats = {{{seats64|}}} | last_election = {{{last_election64|}}} | current_seats = {{{current_seats64|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party65|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading65|}}} | party = {{{party65|}}} | party_link = {{{party65_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader65|}}}|{{{leader65|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour65|}}}|{{{color65|}}}}} | percentage = {{{percentage65|}}} | seats = {{{seats65|}}} | last_election = {{{last_election65|}}} | current_seats = {{{current_seats65|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party66|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading66|}}} | party = {{{party66|}}} | party_link = {{{party66_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader66|}}}|{{{leader66|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour66|}}}|{{{color66|}}}}} | percentage = {{{percentage66|}}} | seats = {{{seats66|}}} | last_election = {{{last_election66|}}} | current_seats = {{{current_seats66|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party67|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading67|}}} | party = {{{party67|}}} | party_link = {{{party67_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader67|}}}|{{{leader67|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour67|}}}|{{{color67|}}}}} | percentage = {{{percentage67|}}} | seats = {{{seats67|}}} | last_election = {{{last_election67|}}} | current_seats = {{{current_seats67|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party68|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading68|}}} | party = {{{party68|}}} | party_link = {{{party68_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader68|}}}|{{{leader68|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour68|}}}|{{{color68|}}}}} | percentage = {{{percentage68|}}} | seats = {{{seats68|}}} | last_election = {{{last_election68|}}} | current_seats = {{{current_seats68|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party69|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading69|}}} | party = {{{party69|}}} | party_link = {{{party69_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader69|}}}|{{{leader69|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour69|}}}|{{{color69|}}}}} | percentage = {{{percentage69|}}} | seats = {{{seats69|}}} | last_election = {{{last_election69|}}} | current_seats = {{{current_seats69|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party70|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading70|}}} | party = {{{party70|}}} | party_link = {{{party70_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader70|}}}|{{{leader70|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour70|}}}|{{{color70|}}}}} | percentage = {{{percentage70|}}} | seats = {{{seats70|}}} | last_election = {{{last_election70|}}} | current_seats = {{{current_seats70|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!)}} <div class="ib-legis-elect-disclaimer">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=This lists parties that won seats. See the complete results below.}}</div>}}<!-- -->{{#if:{{{map|}}}{{{map_image|}}}|<table class="ib-legis-elect-map"><tr><td class="infobox-image">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{{map_size|}}}|upright={{if empty|{{{map_upright|}}}|1.3}}|alt={{{map_alt|}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div class="infobox-caption">{{{map_caption|}}}</div>}}</td></tr></table> }}{{#if:{{{before_election|}}}{{{after_election|}}}|<table class="ib-legis-elect-befaft"> <tr> <th {{#if:{{{before_image|}}}|colspan="2"}} scope="col">{{#if:{{{before_election|}}}|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=Incumbent {{{title}}}|#default={{{title}}} before}}}}</th> <th {{#if:{{{after_image|}}}|colspan="2"}} scope="col" class="ib-legis-elect-befaft-right">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{If empty|{{{posttitle|}}}|{{Delink|1={{{title}}}}} after}}}}}}</th> </tr> <tr>{{#if:{{{before_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-befimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{before_image|}}}|size={{{before_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} <td class="ib-legis-elect-50">{{{before_election|}}}{{#if:{{{before_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{before_party_link|}}}|name={{{before_party}}}}}}}</td> <td class="ib-legis-elect-befaft-right ib-legis-elect-50">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{{after_election}}}{{#if:{{{after_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{after_party_link|}}}|name={{{after_party}}}}}}}}}}}</td>{{#if:{{{after_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-aftimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{after_image|}}}|size={{{after_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} </tr> </table>}} | data6 = {{{module|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox legislative election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox legislative election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| after_election | after_image | after_image_size | after_party | after_party_link | before_election | before_image | before_image_size | before_party | before_party_link | child | color1 | color2 | color3 | color4 | color5 | color6 | color7 | color8 | color9 | color10 | color11 | color12 | color13 | color14 | color15 | color16 | color17 | color18 | color19 | color20 | color21 | color22 | color23 | color24 | color25 | color26 | color27 | color28 | color29 | color30 | color31 | color32 | color33 | color34 | color35 | color36 | color37 | color38 | color39 | color40 | color41 | color42 | color43 | color44 | color45 | color46 | color47 | color48 | color49 | color50 | color51 | color52 | color53 | color54 | color55 | color56 | color57 | color58 | color59 | color60 | color61 | color62 | color63 | color64 | color65 | color66 | color67 | color68 | color69 | color70 | colour1 | colour2 | colour3 | colour4 | colour5 | colour6 | colour7 | colour8 | colour9 | colour10 | colour11 | colour12 | colour13 | colour14 | colour15 | colour16 | colour17 | colour18 | colour19 | colour20 | colour21 | colour22 | colour23 | colour24 | colour25 | colour26 | colour27 | colour28 | colour29 | colour30 | colour31 | colour32 | colour33 | colour34 | colour35 | colour36 | colour37 | colour38 | colour39 | colour40 | colour41 | colour42 | colour43 | colour44 | colour45 | colour46 | colour47 | colour48 | colour49 | colour50 | colour51 | colour52 | colour53 | colour54 | colour55 | colour56 | colour57 | colour58 | colour59 | colour60 | colour61 | colour62 | colour63 | colour64 | colour65 | colour66 | colour67 | colour68 | colour69 | colour70 | country | current_seats1 | current_seats2 | current_seats3 | current_seats4 | current_seats5 | current_seats6 | current_seats7 | current_seats8 | current_seats9 | current_seats10 | current_seats11 | current_seats12 | current_seats13 | current_seats14 | current_seats15 | current_seats16 | current_seats17 | current_seats18 | current_seats19 | current_seats20 | current_seats21 | current_seats22 | current_seats23 | current_seats24 | current_seats25 | current_seats26 | current_seats27 | current_seats28 | current_seats29 | current_seats30 | current_seats31 | current_seats32 | current_seats33 | current_seats34 | current_seats35 | current_seats36 | current_seats37 | current_seats38 | current_seats39 | current_seats40 | current_seats41 | current_seats42 | current_seats43 | current_seats44 | current_seats45 | current_seats46 | current_seats47 | current_seats48 | current_seats49 | current_seats50 | current_seats51 | current_seats52 | current_seats53 | current_seats54 | current_seats55 | current_seats56 | current_seats57 | current_seats58 | current_seats59 | current_seats60 | current_seats61 | current_seats62 | current_seats63 | current_seats64 | current_seats65 | current_seats66 | current_seats67 | current_seats68 | current_seats69 | current_seats70 | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | embed | first_election | flag_image | flag_year | heading1 | heading2 | heading3 | heading4 | heading5 | heading6 | heading7 | heading8 | heading9 | heading10 | heading11 | heading12 | heading13 | heading14 | heading15 | heading16 | heading17 | heading18 | heading19 | heading20 | heading21 | heading22 | heading23 | heading24 | heading25 | heading26 | heading27 | heading28 | heading29 | heading30 | heading31 | heading32 | heading33 | heading34 | heading35 | heading36 | heading37 | heading38 | heading39 | heading40 | heading41 | heading42 | heading43 | heading44 | heading45 | heading46 | heading47 | heading48 | heading49 | heading50 | heading51 | heading52 | heading53 | heading54 | heading55 | heading56 | heading57 | heading58 | heading59 | heading60 | heading61 | heading62 | heading63 | heading64 | heading65 | heading66 | heading67 | heading68 | heading69 | heading70 | last_election1 | last_election2 | last_election3 | last_election4 | last_election5 | last_election6 | last_election7 | last_election8 | last_election9 | last_election10 | last_election11 | last_election12 | last_election13 | last_election14 | last_election15 | last_election16 | last_election17 | last_election18 | last_election19 | last_election20 | last_election21 | last_election22 | last_election23 | last_election24 | last_election25 | last_election26 | last_election27 | last_election28 | last_election29 | last_election30 | last_election31 | last_election32 | last_election33 | last_election34 | last_election35 | last_election36 | last_election37 | last_election38 | last_election39 | last_election40 | last_election41 | last_election42 | last_election43 | last_election44 | last_election45 | last_election46 | last_election47 | last_election48 | last_election49 | last_election50 | last_election51 | last_election52 | last_election53 | last_election54 | last_election55 | last_election56 | last_election57 | last_election58 | last_election59 | last_election60 | last_election61 | last_election62 | last_election63 | last_election64 | last_election65 | last_election66 | last_election67 | last_election68 | last_election69 | last_election70 | last_update | leader1 | leader2 | leader3 | leader4 | leader5 | leader6 | leader7 | leader8 | leader9 | leader10 | leader11 | leader12 | leader13 | leader14 | leader15 | leader16 | leader17 | leader18 | leader19 | leader20 | leader21 | leader22 | leader23 | leader24 | leader25 | leader26 | leader27 | leader28 | leader29 | leader30 | leader31 | leader32 | leader33 | leader34 | leader35 | leader36 | leader37 | leader38 | leader39 | leader40 | leader41 | leader42 | leader43 | leader44 | leader45 | leader46 | leader47 | leader48 | leader49 | leader50 | leader51 | leader52 | leader53 | leader54 | leader55 | leader56 | leader57 | leader58 | leader59 | leader60 | leader61 | leader62 | leader63 | leader64 | leader65 | leader66 | leader67 | leader68 | leader69 | leader70 | leadertitle | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_upright | module | next_election | noleader | nopercentage | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_leader1 | party_leader2 | party_leader3 | party_leader4 | party_leader5 | party_leader6 | party_leader7 | party_leader8 | party_leader9 | party_leader10 | party_leader11 | party_leader12 | party_leader13 | party_leader14 | party_leader15 | party_leader16 | party_leader17 | party_leader18 | party_leader19 | party_leader20 | party_leader21 | party_leader22 | party_leader23 | party_leader24 | party_leader25 | party_leader26 | party_leader27 | party_leader28 | party_leader29 | party_leader30 | party_leader31 | party_leader32 | party_leader33 | party_leader34 | party_leader35 | party_leader36 | party_leader37 | party_leader38 | party_leader39 | party_leader40 | party_leader41 | party_leader42 | party_leader43 | party_leader44 | party_leader45 | party_leader46 | party_leader47 | party_leader48 | party_leader49 | party_leader50 | party_leader51 | party_leader52 | party_leader53 | party_leader54 | party_leader55 | party_leader56 | party_leader57 | party_leader58 | party_leader59 | party_leader60 | party_leader61 | party_leader62 | party_leader63 | party_leader64 | party_leader65 | party_leader66 | party_leader67 | party_leader68 | party_leader69 | party_leader70 | party_title | party1 | party1_link | party2 | party2_link | party3 | party3_link | party4 | party4_link | party5 | party5_link | party6 | party6_link | party7 | party7_link | party8 | party8_link | party9 | party9_link | party10 | party10_link | party11 | party11_link | party12 | party12_link | party13 | party13_link | party14 | party14_link | party15 | party15_link | party16 | party16_link | party17 | party17_link | party18 | party18_link | party19 | party19_link | party20 | party20_link | party21 | party21_link | party22 | party22_link | party23 | party23_link | party24 | party24_link | party25 | party25_link | party26 | party26_link | party27 | party27_link | party28 | party28_link | party29 | party29_link | party30 | party30_link | party31 | party31_link | party32 | party32_link | party33 | party33_link | party34 | party34_link | party35 | party35_link | party36 | party36_link | party37 | party37_link | party38 | party38_link | party39 | party39_link | party40 | party40_link | party41 | party41_link | party42 | party42_link | party43 | party43_link | party44 | party44_link | party45 | party45_link | party46 | party46_link | party47 | party47_link | party48 | party48_link | party49 | party49_link | party50 | party50_link | party51 | party51_link | party52 | party52_link | party53 | party53_link | party54 | party54_link | party55 | party55_link | party56 | party56_link | party57 | party57_link | party58 | party58_link | party59 | party59_link | party60 | party60_link | party61 | party61_link | party62 | party62_link | party63 | party63_link | party64 | party64_link | party65 | party65_link | party66 | party66_link | party67 | party67_link | party68 | party68_link | party69 | party69_link | party70 | party70_link | percentage1 | percentage2 | percentage3 | percentage4 | percentage5 | percentage6 | percentage7 | percentage8 | percentage9 | percentage10 | percentage11 | percentage12 | percentage13 | percentage14 | percentage15 | percentage16 | percentage17 | percentage18 | percentage19 | percentage20 | percentage21 | percentage22 | percentage23 | percentage24 | percentage25 | percentage26 | percentage27 | percentage28 | percentage29 | percentage30 | percentage31 | percentage32 | percentage33 | percentage34 | percentage35 | percentage36 | percentage37 | percentage38 | percentage39 | percentage40 | percentage41 | percentage42 | percentage43 | percentage44 | percentage45 | percentage46 | percentage47 | percentage48 | percentage49 | percentage50 | percentage51 | percentage52 | percentage53 | percentage54 | percentage55 | percentage56 | percentage57 | percentage58 | percentage59 | percentage60 | percentage61 | percentage62 | percentage63 | percentage64 | percentage65 | percentage66 | percentage67 | percentage68 | percentage69 | percentage70 | posttitle | previous_election | previous_mps | reporting | seats_for_election | seats_title | seats1 | seats2 | seats3 | seats4 | seats5 | seats6 | seats7 | seats8 | seats9 | seats10 | seats11 | seats12 | seats13 | seats14 | seats15 | seats16 | seats17 | seats18 | seats19 | seats20 | seats21 | seats22 | seats23 | seats24 | seats25 | seats26 | seats27 | seats28 | seats29 | seats30 | seats31 | seats32 | seats33 | seats34 | seats35 | seats36 | seats37 | seats38 | seats39 | seats40 | seats41 | seats42 | seats43 | seats44 | seats45 | seats46 | seats47 | seats48 | seats49 | seats50 | seats51 | seats52 | seats53 | seats54 | seats55 | seats56 | seats57 | seats58 | seats59 | seats60 | seats61 | seats62 | seats63 | seats64 | seats65 | seats66 | seats67 | seats68 | seats69 | seats70 | time_zone | title | turnout }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox legislative election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox legislative election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party_leader1; leader1 | colour1; color1 | party_leader2; leader2 | colour2; color2 | party_leader3; leader3 | colour3; color3 | party_leader4; leader4 | colour4; color4 | party_leader5; leader5 | colour5; color5 | party_leader6; leader6 | colour6; color6 | party_leader7; leader7 | colour7; color7 | party_leader8; leader8 | colour8; color8 | party_leader9; leader9 | colour9; color9 | party_leader10; leader10 | colour10; color10 | party_leader11; leader11 | colour11; color11 | party_leader12; leader12 | colour12; color12 | party_leader13; leader13 | colour13; color13 | party_leader14; leader14 | colour14; color14 | party_leader15; leader15 | colour15; color15 | party_leader16; leader16 | colour16; color16 | party_leader17; leader17 | colour17; color17 | party_leader18; leader18 | colour18; color18 | party_leader19; leader19 | colour19; color19 | party_leader20; leader20 | colour20; color20 | party_leader21; leader21 | colour21; color21 | party_leader22; leader22 | colour22; color22 | party_leader23; leader23 | colour23; color23 | party_leader24; leader24 | colour24; color24 | party_leader25; leader25 | colour25; color25 | party_leader26; leader26 | colour26; color26 | party_leader27; leader27 | colour27; color27 | party_leader28; leader28 | colour28; color28 | party_leader29; leader29 | colour29; color29 | party_leader30; leader30 | colour30; color30 | party_leader31; leader31 | colour31; color31 | party_leader32; leader32 | colour32; color32 | party_leader33; leader33 | colour33; color33 | party_leader34; leader34 | colour34; color34 | party_leader35; leader35 | colour35; color35 | party_leader36; leader36 | colour36; color36 | party_leader37; leader37 | colour37; color37 | party_leader38; leader38 | colour38; color38 | party_leader39; leader39 | colour39; color39 | party_leader40; leader40 | colour40; color40 | party_leader41; leader41 | colour41; color41 | party_leader42; leader42 | colour42; color42 | party_leader43; leader43 | colour43; color43 | party_leader44; leader44 | colour44; color44 | party_leader45; leader45 | colour45; color45 | party_leader46; leader46 | colour46; color46 | party_leader47; leader47 | colour47; color47 | party_leader48; leader48 | colour48; color48 | party_leader49; leader49 | colour49; color49 | party_leader50; leader50 | colour50; color50 | party_leader51; leader51 | colour51; color51 | party_leader52; leader52 | colour52; color52 | party_leader53; leader53 | colour53; color53 | party_leader54; leader54 | colour54; color54 | party_leader55; leader55 | colour55; color55 | party_leader56; leader56 | colour56; color56 | party_leader57; leader57 | colour57; color57 | party_leader58; leader58 | colour58; color58 | party_leader59; leader59 | colour59; color59 | party_leader60; leader60 | colour60; color60 | party_leader61; leader61 | colour61; color61 | party_leader62; leader62 | colour62; color62 | party_leader63; leader63 | colour63; color63 | party_leader64; leader64 | colour64; color64 | party_leader65; leader65 | colour65; color65 | party_leader66; leader66 | colour66; color66 | party_leader67; leader67 | colour67; color67 | party_leader68; leader68 | colour68; color68 | party_leader69; leader69 | colour69; color69 | party_leader70; leader70 | colour70; color70 | map; map_image }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> gi4q8hodposck5nai7dorpn948hp32p 6771260 6771249 2026-10-27T21:28:07Z TadejM 738 prevod 6771260 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | templatestyles = Infobox_legislative_election/styles.css | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-legis-elect {{#if:{{{election_date|}}}|vevent}} | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div class="ib-legis-elect-embed">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}}}} | subheader2 = {{#if:{{{previous_election|}}}{{{next_election|}}} |{{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left = {{{previous_election|}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} | right = {{{next_election|}}} }} |{{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} }} | subheader3 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|noarrows=yes|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | data1 = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}}}} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Udeležba | data3 = {{{turnout|}}} | label4 = Poročanje | data4 = {{#if:{{{reporting|}}}|{{center|{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}}}datum: '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data5 = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}{{{party4|}}}{{{party5|}}}|<nowiki /> {{(!}} class="wikitable ib-legis-elect-results plainrowheaders" {{!-}} !colspan=2 {{!}} {{if empty|{{{party_title|}}}|Party}} {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes|| !{{if empty|{{{leadertitle|}}}|Voditelj}}}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes= {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|counting|Seats before|{{if empty|{{{seats_title|}}}|Trenutno sedežev}}}}}} |#default= {{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||! % glasov}} ! {{if empty|{{{seats_title|}}}|Sedeži }} {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! +/– }} }} {{!-}} {{#if:{{{party1|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading1|}}} | party = {{{party1|}}} | party_link = {{{party1_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader1|}}}|{{{leader1|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour1|}}}|{{{color1|}}}}} | percentage = {{{percentage1|}}} | seats = {{{seats1|}}} | last_election = {{{last_election1|}}} | current_seats = {{{current_seats1|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party2|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading2|}}} | party = {{{party2|}}} | party_link = {{{party2_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader2|}}}|{{{leader2|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour2|}}}|{{{color2|}}}}} | percentage = {{{percentage2|}}} | seats = {{{seats2|}}} | last_election = {{{last_election2|}}} | current_seats = {{{current_seats2|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party3|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading3|}}} | party = {{{party3|}}} | party_link = {{{party3_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader3|}}}|{{{leader3|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour3|}}}|{{{color3|}}}}} | percentage = {{{percentage3|}}} | seats = {{{seats3|}}} | last_election = {{{last_election3|}}} | current_seats = {{{current_seats3|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party4|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading4|}}} | party = {{{party4|}}} | party_link = {{{party4_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader4|}}}|{{{leader4|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour4|}}}|{{{color4|}}}}} | percentage = {{{percentage4|}}} | seats = {{{seats4|}}} | last_election = {{{last_election4|}}} | current_seats = {{{current_seats4|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party5|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading5|}}} | party = {{{party5|}}} | party_link = {{{party5_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader5|}}}|{{{leader5|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour5|}}}|{{{color5|}}}}} | percentage = {{{percentage5|}}} | seats = {{{seats5|}}} | last_election = {{{last_election5|}}} | current_seats = {{{current_seats5|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party6|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading6|}}} | party = {{{party6|}}} | party_link = {{{party6_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader6|}}}|{{{leader6|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour6|}}}|{{{color6|}}}}} | percentage = {{{percentage6|}}} | seats = {{{seats6|}}} | last_election = {{{last_election6|}}} | current_seats = {{{current_seats6|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party7|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading7|}}} | party = {{{party7|}}} | party_link = {{{party7_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader7|}}}|{{{leader7|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour7|}}}|{{{color7|}}}}} | percentage = {{{percentage7|}}} | seats = {{{seats7|}}} | last_election = {{{last_election7|}}} | current_seats = {{{current_seats7|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party8|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading8|}}} | party = {{{party8|}}} | party_link = {{{party8_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader8|}}}|{{{leader8|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour8|}}}|{{{color8|}}}}} | percentage = {{{percentage8|}}} | seats = {{{seats8|}}} | last_election = {{{last_election8|}}} | current_seats = {{{current_seats8|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party9|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading9|}}} | party = {{{party9|}}} | party_link = {{{party9_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader9|}}}|{{{leader9|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour9|}}}|{{{color9|}}}}} | percentage = {{{percentage9|}}} | seats = {{{seats9|}}} | last_election = {{{last_election9|}}} | current_seats = {{{current_seats9|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party10|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading10|}}} | party = {{{party10|}}} | party_link = {{{party10_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader10|}}}|{{{leader10|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour10|}}}|{{{color10|}}}}} | percentage = {{{percentage10|}}} | seats = {{{seats10|}}} | last_election = {{{last_election10|}}} | current_seats = {{{current_seats10|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party11|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading11|}}} | party = {{{party11|}}} | party_link = {{{party11_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader11|}}}|{{{leader11|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour11|}}}|{{{color11|}}}}} | percentage = {{{percentage11|}}} | seats = {{{seats11|}}} | last_election = {{{last_election11|}}} | current_seats = {{{current_seats11|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party12|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading12|}}} | party = {{{party12|}}} | party_link = {{{party12_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader12|}}}|{{{leader12|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour12|}}}|{{{color12|}}}}} | percentage = {{{percentage12|}}} | seats = {{{seats12|}}} | last_election = {{{last_election12|}}} | current_seats = {{{current_seats12|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party13|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading13|}}} | party = {{{party13|}}} | party_link = {{{party13_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader13|}}}|{{{leader13|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour13|}}}|{{{color13|}}}}} | percentage = {{{percentage13|}}} | seats = {{{seats13|}}} | last_election = {{{last_election13|}}} | current_seats = {{{current_seats13|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party14|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading14|}}} | party = {{{party14|}}} | party_link = {{{party14_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader14|}}}|{{{leader14|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour14|}}}|{{{color14|}}}}} | percentage = {{{percentage14|}}} | seats = {{{seats14|}}} | last_election = {{{last_election14|}}} | current_seats = {{{current_seats14|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party15|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading15|}}} | party = {{{party15|}}} | party_link = {{{party15_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader15|}}}|{{{leader15|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour15|}}}|{{{color15|}}}}} | percentage = {{{percentage15|}}} | seats = {{{seats15|}}} | last_election = {{{last_election15|}}} | current_seats = {{{current_seats15|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party16|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading16|}}} | party = {{{party16|}}} | party_link = {{{party16_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader16|}}}|{{{leader16|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour16|}}}|{{{color16|}}}}} | percentage = {{{percentage16|}}} | seats = {{{seats16|}}} | last_election = {{{last_election16|}}} | current_seats = {{{current_seats16|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party17|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading17|}}} | party = {{{party17|}}} | party_link = {{{party17_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader17|}}}|{{{leader17|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour17|}}}|{{{color17|}}}}} | percentage = {{{percentage17|}}} | seats = {{{seats17|}}} | last_election = {{{last_election17|}}} | current_seats = {{{current_seats17|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party18|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading18|}}} | party = {{{party18|}}} | party_link = {{{party18_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader18|}}}|{{{leader18|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour18|}}}|{{{color18|}}}}} | percentage = {{{percentage18|}}} | seats = {{{seats18|}}} | last_election = {{{last_election18|}}} | current_seats = {{{current_seats18|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party19|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading19|}}} | party = {{{party19|}}} | party_link = {{{party19_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader19|}}}|{{{leader19|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour19|}}}|{{{color19|}}}}} | percentage = {{{percentage19|}}} | seats = {{{seats19|}}} | last_election = {{{last_election19|}}} | current_seats = {{{current_seats19|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party20|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading20|}}} | party = {{{party20|}}} | party_link = {{{party20_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader20|}}}|{{{leader20|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour20|}}}|{{{color20|}}}}} | percentage = {{{percentage20|}}} | seats = {{{seats20|}}} | last_election = {{{last_election20|}}} | current_seats = {{{current_seats20|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party21|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading21|}}} | party = {{{party21|}}} | party_link = {{{party21_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader21|}}}|{{{leader21|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour21|}}}|{{{color21|}}}}} | percentage = {{{percentage21|}}} | seats = {{{seats21|}}} | last_election = {{{last_election21|}}} | current_seats = {{{current_seats21|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party22|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading22|}}} | party = {{{party22|}}} | party_link = {{{party22_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader22|}}}|{{{leader22|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour22|}}}|{{{color22|}}}}} | percentage = {{{percentage22|}}} | seats = {{{seats22|}}} | last_election = {{{last_election22|}}} | current_seats = {{{current_seats22|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party23|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading23|}}} | party = {{{party23|}}} | party_link = {{{party23_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader23|}}}|{{{leader23|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour23|}}}|{{{color23|}}}}} | percentage = {{{percentage23|}}} | seats = {{{seats23|}}} | last_election = {{{last_election23|}}} | current_seats = {{{current_seats23|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party24|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading24|}}} | party = {{{party24|}}} | party_link = {{{party24_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader24|}}}|{{{leader24|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour24|}}}|{{{color24|}}}}} | percentage = {{{percentage24|}}} | seats = {{{seats24|}}} | last_election = {{{last_election24|}}} | current_seats = {{{current_seats24|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party25|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading25|}}} | party = {{{party25|}}} | party_link = {{{party25_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader25|}}}|{{{leader25|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour25|}}}|{{{color25|}}}}} | percentage = {{{percentage25|}}} | seats = {{{seats25|}}} | last_election = {{{last_election25|}}} | current_seats = {{{current_seats25|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party26|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading26|}}} | party = {{{party26|}}} | party_link = {{{party26_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader26|}}}|{{{leader26|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour26|}}}|{{{color26|}}}}} | percentage = {{{percentage26|}}} | seats = {{{seats26|}}} | last_election = {{{last_election26|}}} | current_seats = {{{current_seats26|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party27|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading27|}}} | party = {{{party27|}}} | party_link = {{{party27_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader27|}}}|{{{leader27|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour27|}}}|{{{color27|}}}}} | percentage = {{{percentage27|}}} | seats = {{{seats27|}}} | last_election = {{{last_election27|}}} | current_seats = {{{current_seats27|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party28|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading28|}}} | party = {{{party28|}}} | party_link = {{{party28_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader28|}}}|{{{leader28|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour28|}}}|{{{color28|}}}}} | percentage = {{{percentage28|}}} | seats = {{{seats28|}}} | last_election = {{{last_election28|}}} | current_seats = {{{current_seats28|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party29|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading29|}}} | party = {{{party29|}}} | party_link = {{{party29_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader29|}}}|{{{leader29|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour29|}}}|{{{color29|}}}}} | percentage = {{{percentage29|}}} | seats = {{{seats29|}}} | last_election = {{{last_election29|}}} | current_seats = {{{current_seats29|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party30|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading30|}}} | party = {{{party30|}}} | party_link = {{{party30_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader30|}}}|{{{leader30|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour30|}}}|{{{color30|}}}}} | percentage = {{{percentage30|}}} | seats = {{{seats30|}}} | last_election = {{{last_election30|}}} | current_seats = {{{current_seats30|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party31|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading31|}}} | party = {{{party31|}}} | party_link = {{{party31_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader31|}}}|{{{leader31|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour31|}}}|{{{color31|}}}}} | percentage = {{{percentage31|}}} | seats = {{{seats31|}}} | last_election = {{{last_election31|}}} | current_seats = {{{current_seats31|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party32|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading32|}}} | party = {{{party32|}}} | party_link = {{{party32_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader32|}}}|{{{leader32|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour32|}}}|{{{color32|}}}}} | percentage = {{{percentage32|}}} | seats = {{{seats32|}}} | last_election = {{{last_election32|}}} | current_seats = {{{current_seats32|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party33|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading33|}}} | party = {{{party33|}}} | party_link = {{{party33_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader33|}}}|{{{leader33|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour33|}}}|{{{color33|}}}}} | percentage = {{{percentage33|}}} | seats = {{{seats33|}}} | last_election = {{{last_election33|}}} | current_seats = {{{current_seats33|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party34|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading34|}}} | party = {{{party34|}}} | party_link = {{{party34_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader34|}}}|{{{leader34|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour34|}}}|{{{color34|}}}}} | percentage = {{{percentage34|}}} | seats = {{{seats34|}}} | last_election = {{{last_election34|}}} | current_seats = {{{current_seats34|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party35|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading35|}}} | party = {{{party35|}}} | party_link = {{{party35_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader35|}}}|{{{leader35|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour35|}}}|{{{color35|}}}}} | percentage = {{{percentage35|}}} | seats = {{{seats35|}}} | last_election = {{{last_election35|}}} | current_seats = {{{current_seats35|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party36|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading36|}}} | party = {{{party36|}}} | party_link = {{{party36_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader36|}}}|{{{leader36|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour36|}}}|{{{color36|}}}}} | percentage = {{{percentage36|}}} | seats = {{{seats36|}}} | last_election = {{{last_election36|}}} | current_seats = {{{current_seats36|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party37|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading37|}}} | party = {{{party37|}}} | party_link = {{{party37_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader37|}}}|{{{leader37|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour37|}}}|{{{color37|}}}}} | percentage = {{{percentage37|}}} | seats = {{{seats37|}}} | last_election = {{{last_election37|}}} | current_seats = {{{current_seats37|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party38|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading38|}}} | party = {{{party38|}}} | party_link = {{{party38_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader38|}}}|{{{leader38|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour38|}}}|{{{color38|}}}}} | percentage = {{{percentage38|}}} | seats = {{{seats38|}}} | last_election = {{{last_election38|}}} | current_seats = {{{current_seats38|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party39|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading39|}}} | party = {{{party39|}}} | party_link = {{{party39_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader39|}}}|{{{leader39|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour39|}}}|{{{color39|}}}}} | percentage = {{{percentage39|}}} | seats = {{{seats39|}}} | last_election = {{{last_election39|}}} | current_seats = {{{current_seats39|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party40|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading40|}}} | party = {{{party40|}}} | party_link = {{{party40_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader40|}}}|{{{leader40|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour40|}}}|{{{color40|}}}}} | percentage = {{{percentage40|}}} | seats = {{{seats40|}}} | last_election = {{{last_election40|}}} | current_seats = {{{current_seats40|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party41|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading41|}}} | party = {{{party41|}}} | party_link = {{{party41_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader41|}}}|{{{leader41|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour41|}}}|{{{color41|}}}}} | percentage = {{{percentage41|}}} | seats = {{{seats41|}}} | last_election = {{{last_election41|}}} | current_seats = {{{current_seats41|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party42|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading42|}}} | party = {{{party42|}}} | party_link = {{{party42_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader42|}}}|{{{leader42|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour42|}}}|{{{color42|}}}}} | percentage = {{{percentage42|}}} | seats = {{{seats42|}}} | last_election = {{{last_election42|}}} | current_seats = {{{current_seats42|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party43|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading43|}}} | party = {{{party43|}}} | party_link = {{{party43_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader43|}}}|{{{leader43|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour43|}}}|{{{color43|}}}}} | percentage = {{{percentage43|}}} | seats = {{{seats43|}}} | last_election = {{{last_election43|}}} | current_seats = {{{current_seats43|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party44|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading44|}}} | party = {{{party44|}}} | party_link = {{{party44_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader44|}}}|{{{leader44|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour44|}}}|{{{color44|}}}}} | percentage = {{{percentage44|}}} | seats = {{{seats44|}}} | last_election = {{{last_election44|}}} | current_seats = {{{current_seats44|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party45|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading45|}}} | party = {{{party45|}}} | party_link = {{{party45_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader45|}}}|{{{leader45|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour45|}}}|{{{color45|}}}}} | percentage = {{{percentage45|}}} | seats = {{{seats45|}}} | last_election = {{{last_election45|}}} | current_seats = {{{current_seats45|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party46|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading46|}}} | party = {{{party46|}}} | party_link = {{{party46_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader46|}}}|{{{leader46|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour46|}}}|{{{color46|}}}}} | percentage = {{{percentage46|}}} | seats = {{{seats46|}}} | last_election = {{{last_election46|}}} | current_seats = {{{current_seats46|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party47|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading47|}}} | party = {{{party47|}}} | party_link = {{{party47_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader47|}}}|{{{leader47|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour47|}}}|{{{color47|}}}}} | percentage = {{{percentage47|}}} | seats = {{{seats47|}}} | last_election = {{{last_election47|}}} | current_seats = {{{current_seats47|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party48|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading48|}}} | party = {{{party48|}}} | party_link = {{{party48_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader48|}}}|{{{leader48|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour48|}}}|{{{color48|}}}}} | percentage = {{{percentage48|}}} | seats = {{{seats48|}}} | last_election = {{{last_election48|}}} | current_seats = {{{current_seats48|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party49|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading49|}}} | party = {{{party49|}}} | party_link = {{{party49_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader49|}}}|{{{leader49|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour49|}}}|{{{color49|}}}}} | percentage = {{{percentage49|}}} | seats = {{{seats49|}}} | last_election = {{{last_election49|}}} | current_seats = {{{current_seats49|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party50|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading50|}}} | party = {{{party50|}}} | party_link = {{{party50_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader50|}}}|{{{leader50|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour50|}}}|{{{color50|}}}}} | percentage = {{{percentage50|}}} | seats = {{{seats50|}}} | last_election = {{{last_election50|}}} | current_seats = {{{current_seats50|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party51|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading51|}}} | party = {{{party51|}}} | party_link = {{{party51_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader51|}}}|{{{leader51|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour51|}}}|{{{color51|}}}}} | percentage = {{{percentage51|}}} | seats = {{{seats51|}}} | last_election = {{{last_election51|}}} | current_seats = {{{current_seats51|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party52|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading52|}}} | party = {{{party52|}}} | party_link = {{{party52_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader52|}}}|{{{leader52|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour52|}}}|{{{color52|}}}}} | percentage = {{{percentage52|}}} | seats = {{{seats52|}}} | last_election = {{{last_election52|}}} | current_seats = {{{current_seats52|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party53|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading53|}}} | party = {{{party53|}}} | party_link = {{{party53_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader53|}}}|{{{leader53|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour53|}}}|{{{color53|}}}}} | percentage = {{{percentage53|}}} | seats = {{{seats53|}}} | last_election = {{{last_election53|}}} | current_seats = {{{current_seats53|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party54|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading54|}}} | party = {{{party54|}}} | party_link = {{{party54_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader54|}}}|{{{leader54|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour54|}}}|{{{color54|}}}}} | percentage = {{{percentage54|}}} | seats = {{{seats54|}}} | last_election = {{{last_election54|}}} | current_seats = {{{current_seats54|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party55|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading55|}}} | party = {{{party55|}}} | party_link = {{{party55_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader55|}}}|{{{leader55|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour55|}}}|{{{color55|}}}}} | percentage = {{{percentage55|}}} | seats = {{{seats55|}}} | last_election = {{{last_election55|}}} | current_seats = {{{current_seats55|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party56|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading56|}}} | party = {{{party56|}}} | party_link = {{{party56_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader56|}}}|{{{leader56|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour56|}}}|{{{color56|}}}}} | percentage = {{{percentage56|}}} | seats = {{{seats56|}}} | last_election = {{{last_election56|}}} | current_seats = {{{current_seats56|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party57|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading57|}}} | party = {{{party57|}}} | party_link = {{{party57_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader57|}}}|{{{leader57|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour57|}}}|{{{color57|}}}}} | percentage = {{{percentage57|}}} | seats = {{{seats57|}}} | last_election = {{{last_election57|}}} | current_seats = {{{current_seats57|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party58|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading58|}}} | party = {{{party58|}}} | party_link = {{{party58_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader58|}}}|{{{leader58|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour58|}}}|{{{color58|}}}}} | percentage = {{{percentage58|}}} | seats = {{{seats58|}}} | last_election = {{{last_election58|}}} | current_seats = {{{current_seats58|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party59|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading59|}}} | party = {{{party59|}}} | party_link = {{{party59_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader59|}}}|{{{leader59|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour59|}}}|{{{color59|}}}}} | percentage = {{{percentage59|}}} | seats = {{{seats59|}}} | last_election = {{{last_election59|}}} | current_seats = {{{current_seats59|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party60|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading60|}}} | party = {{{party60|}}} | party_link = {{{party60_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader60|}}}|{{{leader60|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour60|}}}|{{{color60|}}}}} | percentage = {{{percentage60|}}} | seats = {{{seats60|}}} | last_election = {{{last_election60|}}} | current_seats = {{{current_seats60|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party61|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading61|}}} | party = {{{party61|}}} | party_link = {{{party61_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader61|}}}|{{{leader61|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour61|}}}|{{{color61|}}}}} | percentage = {{{percentage61|}}} | seats = {{{seats61|}}} | last_election = {{{last_election61|}}} | current_seats = {{{current_seats61|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party62|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading62|}}} | party = {{{party62|}}} | party_link = {{{party62_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader62|}}}|{{{leader62|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour62|}}}|{{{color62|}}}}} | percentage = {{{percentage62|}}} | seats = {{{seats62|}}} | last_election = {{{last_election62|}}} | current_seats = {{{current_seats62|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party63|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading63|}}} | party = {{{party63|}}} | party_link = {{{party63_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader63|}}}|{{{leader63|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour63|}}}|{{{color63|}}}}} | percentage = {{{percentage63|}}} | seats = {{{seats63|}}} | last_election = {{{last_election63|}}} | current_seats = {{{current_seats63|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party64|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading64|}}} | party = {{{party64|}}} | party_link = {{{party64_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader64|}}}|{{{leader64|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour64|}}}|{{{color64|}}}}} | percentage = {{{percentage64|}}} | seats = {{{seats64|}}} | last_election = {{{last_election64|}}} | current_seats = {{{current_seats64|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party65|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading65|}}} | party = {{{party65|}}} | party_link = {{{party65_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader65|}}}|{{{leader65|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour65|}}}|{{{color65|}}}}} | percentage = {{{percentage65|}}} | seats = {{{seats65|}}} | last_election = {{{last_election65|}}} | current_seats = {{{current_seats65|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party66|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading66|}}} | party = {{{party66|}}} | party_link = {{{party66_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader66|}}}|{{{leader66|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour66|}}}|{{{color66|}}}}} | percentage = {{{percentage66|}}} | seats = {{{seats66|}}} | last_election = {{{last_election66|}}} | current_seats = {{{current_seats66|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party67|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading67|}}} | party = {{{party67|}}} | party_link = {{{party67_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader67|}}}|{{{leader67|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour67|}}}|{{{color67|}}}}} | percentage = {{{percentage67|}}} | seats = {{{seats67|}}} | last_election = {{{last_election67|}}} | current_seats = {{{current_seats67|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party68|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading68|}}} | party = {{{party68|}}} | party_link = {{{party68_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader68|}}}|{{{leader68|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour68|}}}|{{{color68|}}}}} | percentage = {{{percentage68|}}} | seats = {{{seats68|}}} | last_election = {{{last_election68|}}} | current_seats = {{{current_seats68|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party69|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading69|}}} | party = {{{party69|}}} | party_link = {{{party69_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader69|}}}|{{{leader69|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour69|}}}|{{{color69|}}}}} | percentage = {{{percentage69|}}} | seats = {{{seats69|}}} | last_election = {{{last_election69|}}} | current_seats = {{{current_seats69|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party70|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading70|}}} | party = {{{party70|}}} | party_link = {{{party70_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader70|}}}|{{{leader70|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour70|}}}|{{{color70|}}}}} | percentage = {{{percentage70|}}} | seats = {{{seats70|}}} | last_election = {{{last_election70|}}} | current_seats = {{{current_seats70|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!)}} <div class="ib-legis-elect-disclaimer">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=This lists parties that won seats. See the complete results below.}}</div>}}<!-- -->{{#if:{{{map|}}}{{{map_image|}}}|<table class="ib-legis-elect-map"><tr><td class="infobox-image">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{{map_size|}}}|upright={{if empty|{{{map_upright|}}}|1.3}}|alt={{{map_alt|}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div class="infobox-caption">{{{map_caption|}}}</div>}}</td></tr></table> }}{{#if:{{{before_election|}}}{{{after_election|}}}|<table class="ib-legis-elect-befaft"> <tr> <th {{#if:{{{before_image|}}}|colspan="2"}} scope="col">{{#if:{{{before_election|}}}|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=Incumbent {{{title}}}|#default={{{title}}} before}}}}</th> <th {{#if:{{{after_image|}}}|colspan="2"}} scope="col" class="ib-legis-elect-befaft-right">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{If empty|{{{posttitle|}}}|{{Delink|1={{{title}}}}} after}}}}}}</th> </tr> <tr>{{#if:{{{before_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-befimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{before_image|}}}|size={{{before_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} <td class="ib-legis-elect-50">{{{before_election|}}}{{#if:{{{before_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{before_party_link|}}}|name={{{before_party}}}}}}}</td> <td class="ib-legis-elect-befaft-right ib-legis-elect-50">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{{after_election}}}{{#if:{{{after_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{after_party_link|}}}|name={{{after_party}}}}}}}}}}}</td>{{#if:{{{after_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-aftimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{after_image|}}}|size={{{after_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} </tr> </table>}} | data6 = {{{module|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox legislative election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox legislative election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| after_election | after_image | after_image_size | after_party | after_party_link | before_election | before_image | before_image_size | before_party | before_party_link | child | color1 | color2 | color3 | color4 | color5 | color6 | color7 | color8 | color9 | color10 | color11 | color12 | color13 | color14 | color15 | color16 | color17 | color18 | color19 | color20 | color21 | color22 | color23 | color24 | color25 | color26 | color27 | color28 | color29 | color30 | color31 | color32 | color33 | color34 | color35 | color36 | color37 | color38 | color39 | color40 | color41 | color42 | color43 | color44 | color45 | color46 | color47 | color48 | color49 | color50 | color51 | color52 | color53 | color54 | color55 | color56 | color57 | color58 | color59 | color60 | color61 | color62 | color63 | color64 | color65 | color66 | color67 | color68 | color69 | color70 | colour1 | colour2 | colour3 | colour4 | colour5 | colour6 | colour7 | colour8 | colour9 | colour10 | colour11 | colour12 | colour13 | colour14 | colour15 | colour16 | colour17 | colour18 | colour19 | colour20 | colour21 | colour22 | colour23 | colour24 | colour25 | colour26 | colour27 | colour28 | colour29 | colour30 | colour31 | colour32 | colour33 | colour34 | colour35 | colour36 | colour37 | colour38 | colour39 | colour40 | colour41 | colour42 | colour43 | colour44 | colour45 | colour46 | colour47 | colour48 | colour49 | colour50 | colour51 | colour52 | colour53 | colour54 | colour55 | colour56 | colour57 | colour58 | colour59 | colour60 | colour61 | colour62 | colour63 | colour64 | colour65 | colour66 | colour67 | colour68 | colour69 | colour70 | country | current_seats1 | current_seats2 | current_seats3 | current_seats4 | current_seats5 | current_seats6 | current_seats7 | current_seats8 | current_seats9 | current_seats10 | current_seats11 | current_seats12 | current_seats13 | current_seats14 | current_seats15 | current_seats16 | current_seats17 | current_seats18 | current_seats19 | current_seats20 | current_seats21 | current_seats22 | current_seats23 | current_seats24 | current_seats25 | current_seats26 | current_seats27 | current_seats28 | current_seats29 | current_seats30 | current_seats31 | current_seats32 | current_seats33 | current_seats34 | current_seats35 | current_seats36 | current_seats37 | current_seats38 | current_seats39 | current_seats40 | current_seats41 | current_seats42 | current_seats43 | current_seats44 | current_seats45 | current_seats46 | current_seats47 | current_seats48 | current_seats49 | current_seats50 | current_seats51 | current_seats52 | current_seats53 | current_seats54 | current_seats55 | current_seats56 | current_seats57 | current_seats58 | current_seats59 | current_seats60 | current_seats61 | current_seats62 | current_seats63 | current_seats64 | current_seats65 | current_seats66 | current_seats67 | current_seats68 | current_seats69 | current_seats70 | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | embed | first_election | flag_image | flag_year | heading1 | heading2 | heading3 | heading4 | heading5 | heading6 | heading7 | heading8 | heading9 | heading10 | heading11 | heading12 | heading13 | heading14 | heading15 | heading16 | heading17 | heading18 | heading19 | heading20 | heading21 | heading22 | heading23 | heading24 | heading25 | heading26 | heading27 | heading28 | heading29 | heading30 | heading31 | heading32 | heading33 | heading34 | heading35 | heading36 | heading37 | heading38 | heading39 | heading40 | heading41 | heading42 | heading43 | heading44 | heading45 | heading46 | heading47 | heading48 | heading49 | heading50 | heading51 | heading52 | heading53 | heading54 | heading55 | heading56 | heading57 | heading58 | heading59 | heading60 | heading61 | heading62 | heading63 | heading64 | heading65 | heading66 | heading67 | heading68 | heading69 | heading70 | last_election1 | last_election2 | last_election3 | last_election4 | last_election5 | last_election6 | last_election7 | last_election8 | last_election9 | last_election10 | last_election11 | last_election12 | last_election13 | last_election14 | last_election15 | last_election16 | last_election17 | last_election18 | last_election19 | last_election20 | last_election21 | last_election22 | last_election23 | last_election24 | last_election25 | last_election26 | last_election27 | last_election28 | last_election29 | last_election30 | last_election31 | last_election32 | last_election33 | last_election34 | last_election35 | last_election36 | last_election37 | last_election38 | last_election39 | last_election40 | last_election41 | last_election42 | last_election43 | last_election44 | last_election45 | last_election46 | last_election47 | last_election48 | last_election49 | last_election50 | last_election51 | last_election52 | last_election53 | last_election54 | last_election55 | last_election56 | last_election57 | last_election58 | last_election59 | last_election60 | last_election61 | last_election62 | last_election63 | last_election64 | last_election65 | last_election66 | last_election67 | last_election68 | last_election69 | last_election70 | last_update | leader1 | leader2 | leader3 | leader4 | leader5 | leader6 | leader7 | leader8 | leader9 | leader10 | leader11 | leader12 | leader13 | leader14 | leader15 | leader16 | leader17 | leader18 | leader19 | leader20 | leader21 | leader22 | leader23 | leader24 | leader25 | leader26 | leader27 | leader28 | leader29 | leader30 | leader31 | leader32 | leader33 | leader34 | leader35 | leader36 | leader37 | leader38 | leader39 | leader40 | leader41 | leader42 | leader43 | leader44 | leader45 | leader46 | leader47 | leader48 | leader49 | leader50 | leader51 | leader52 | leader53 | leader54 | leader55 | leader56 | leader57 | leader58 | leader59 | leader60 | leader61 | leader62 | leader63 | leader64 | leader65 | leader66 | leader67 | leader68 | leader69 | leader70 | leadertitle | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_upright | module | next_election | noleader | nopercentage | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_leader1 | party_leader2 | party_leader3 | party_leader4 | party_leader5 | party_leader6 | party_leader7 | party_leader8 | party_leader9 | party_leader10 | party_leader11 | party_leader12 | party_leader13 | party_leader14 | party_leader15 | party_leader16 | party_leader17 | party_leader18 | party_leader19 | party_leader20 | party_leader21 | party_leader22 | party_leader23 | party_leader24 | party_leader25 | party_leader26 | party_leader27 | party_leader28 | party_leader29 | party_leader30 | party_leader31 | party_leader32 | party_leader33 | party_leader34 | party_leader35 | party_leader36 | party_leader37 | party_leader38 | party_leader39 | party_leader40 | party_leader41 | party_leader42 | party_leader43 | party_leader44 | party_leader45 | party_leader46 | party_leader47 | party_leader48 | party_leader49 | party_leader50 | party_leader51 | party_leader52 | party_leader53 | party_leader54 | party_leader55 | party_leader56 | party_leader57 | party_leader58 | party_leader59 | party_leader60 | party_leader61 | party_leader62 | party_leader63 | party_leader64 | party_leader65 | party_leader66 | party_leader67 | party_leader68 | party_leader69 | party_leader70 | party_title | party1 | party1_link | party2 | party2_link | party3 | party3_link | party4 | party4_link | party5 | party5_link | party6 | party6_link | party7 | party7_link | party8 | party8_link | party9 | party9_link | party10 | party10_link | party11 | party11_link | party12 | party12_link | party13 | party13_link | party14 | party14_link | party15 | party15_link | party16 | party16_link | party17 | party17_link | party18 | party18_link | party19 | party19_link | party20 | party20_link | party21 | party21_link | party22 | party22_link | party23 | party23_link | party24 | party24_link | party25 | party25_link | party26 | party26_link | party27 | party27_link | party28 | party28_link | party29 | party29_link | party30 | party30_link | party31 | party31_link | party32 | party32_link | party33 | party33_link | party34 | party34_link | party35 | party35_link | party36 | party36_link | party37 | party37_link | party38 | party38_link | party39 | party39_link | party40 | party40_link | party41 | party41_link | party42 | party42_link | party43 | party43_link | party44 | party44_link | party45 | party45_link | party46 | party46_link | party47 | party47_link | party48 | party48_link | party49 | party49_link | party50 | party50_link | party51 | party51_link | party52 | party52_link | party53 | party53_link | party54 | party54_link | party55 | party55_link | party56 | party56_link | party57 | party57_link | party58 | party58_link | party59 | party59_link | party60 | party60_link | party61 | party61_link | party62 | party62_link | party63 | party63_link | party64 | party64_link | party65 | party65_link | party66 | party66_link | party67 | party67_link | party68 | party68_link | party69 | party69_link | party70 | party70_link | percentage1 | percentage2 | percentage3 | percentage4 | percentage5 | percentage6 | percentage7 | percentage8 | percentage9 | percentage10 | percentage11 | percentage12 | percentage13 | percentage14 | percentage15 | percentage16 | percentage17 | percentage18 | percentage19 | percentage20 | percentage21 | percentage22 | percentage23 | percentage24 | percentage25 | percentage26 | percentage27 | percentage28 | percentage29 | percentage30 | percentage31 | percentage32 | percentage33 | percentage34 | percentage35 | percentage36 | percentage37 | percentage38 | percentage39 | percentage40 | percentage41 | percentage42 | percentage43 | percentage44 | percentage45 | percentage46 | percentage47 | percentage48 | percentage49 | percentage50 | percentage51 | percentage52 | percentage53 | percentage54 | percentage55 | percentage56 | percentage57 | percentage58 | percentage59 | percentage60 | percentage61 | percentage62 | percentage63 | percentage64 | percentage65 | percentage66 | percentage67 | percentage68 | percentage69 | percentage70 | posttitle | previous_election | previous_mps | reporting | seats_for_election | seats_title | seats1 | seats2 | seats3 | seats4 | seats5 | seats6 | seats7 | seats8 | seats9 | seats10 | seats11 | seats12 | seats13 | seats14 | seats15 | seats16 | seats17 | seats18 | seats19 | seats20 | seats21 | seats22 | seats23 | seats24 | seats25 | seats26 | seats27 | seats28 | seats29 | seats30 | seats31 | seats32 | seats33 | seats34 | seats35 | seats36 | seats37 | seats38 | seats39 | seats40 | seats41 | seats42 | seats43 | seats44 | seats45 | seats46 | seats47 | seats48 | seats49 | seats50 | seats51 | seats52 | seats53 | seats54 | seats55 | seats56 | seats57 | seats58 | seats59 | seats60 | seats61 | seats62 | seats63 | seats64 | seats65 | seats66 | seats67 | seats68 | seats69 | seats70 | time_zone | title | turnout }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox legislative election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox legislative election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party_leader1; leader1 | colour1; color1 | party_leader2; leader2 | colour2; color2 | party_leader3; leader3 | colour3; color3 | party_leader4; leader4 | colour4; color4 | party_leader5; leader5 | colour5; color5 | party_leader6; leader6 | colour6; color6 | party_leader7; leader7 | colour7; color7 | party_leader8; leader8 | colour8; color8 | party_leader9; leader9 | colour9; color9 | party_leader10; leader10 | colour10; color10 | party_leader11; leader11 | colour11; color11 | party_leader12; leader12 | colour12; color12 | party_leader13; leader13 | colour13; color13 | party_leader14; leader14 | colour14; color14 | party_leader15; leader15 | colour15; color15 | party_leader16; leader16 | colour16; color16 | party_leader17; leader17 | colour17; color17 | party_leader18; leader18 | colour18; color18 | party_leader19; leader19 | colour19; color19 | party_leader20; leader20 | colour20; color20 | party_leader21; leader21 | colour21; color21 | party_leader22; leader22 | colour22; color22 | party_leader23; leader23 | colour23; color23 | party_leader24; leader24 | colour24; color24 | party_leader25; leader25 | colour25; color25 | party_leader26; leader26 | colour26; color26 | party_leader27; leader27 | colour27; color27 | party_leader28; leader28 | colour28; color28 | party_leader29; leader29 | colour29; color29 | party_leader30; leader30 | colour30; color30 | party_leader31; leader31 | colour31; color31 | party_leader32; leader32 | colour32; color32 | party_leader33; leader33 | colour33; color33 | party_leader34; leader34 | colour34; color34 | party_leader35; leader35 | colour35; color35 | party_leader36; leader36 | colour36; color36 | party_leader37; leader37 | colour37; color37 | party_leader38; leader38 | colour38; color38 | party_leader39; leader39 | colour39; color39 | party_leader40; leader40 | colour40; color40 | party_leader41; leader41 | colour41; color41 | party_leader42; leader42 | colour42; color42 | party_leader43; leader43 | colour43; color43 | party_leader44; leader44 | colour44; color44 | party_leader45; leader45 | colour45; color45 | party_leader46; leader46 | colour46; color46 | party_leader47; leader47 | colour47; color47 | party_leader48; leader48 | colour48; color48 | party_leader49; leader49 | colour49; color49 | party_leader50; leader50 | colour50; color50 | party_leader51; leader51 | colour51; color51 | party_leader52; leader52 | colour52; color52 | party_leader53; leader53 | colour53; color53 | party_leader54; leader54 | colour54; color54 | party_leader55; leader55 | colour55; color55 | party_leader56; leader56 | colour56; color56 | party_leader57; leader57 | colour57; color57 | party_leader58; leader58 | colour58; color58 | party_leader59; leader59 | colour59; color59 | party_leader60; leader60 | colour60; color60 | party_leader61; leader61 | colour61; color61 | party_leader62; leader62 | colour62; color62 | party_leader63; leader63 | colour63; color63 | party_leader64; leader64 | colour64; color64 | party_leader65; leader65 | colour65; color65 | party_leader66; leader66 | colour66; color66 | party_leader67; leader67 | colour67; color67 | party_leader68; leader68 | colour68; color68 | party_leader69; leader69 | colour69; color69 | party_leader70; leader70 | colour70; color70 | map; map_image }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> j1ivgkn5qdsh8xis24qyrr8ksprla7v 6771261 6771260 2026-10-27T21:28:53Z TadejM 738 prevod 6771261 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | templatestyles = Infobox_legislative_election/styles.css | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-legis-elect {{#if:{{{election_date|}}}|vevent}} | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div class="ib-legis-elect-embed">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}}}} | subheader2 = {{#if:{{{previous_election|}}}{{{next_election|}}} |{{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left = {{{previous_election|}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} | right = {{{next_election|}}} }} |{{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} }} | subheader3 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|noarrows=yes|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | data1 = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}}}} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Udeležba | data3 = {{{turnout|}}} | label4 = Poročanje | data4 = {{#if:{{{reporting|}}}|{{center|{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}}}datum: '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data5 = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}{{{party4|}}}{{{party5|}}}|<nowiki /> {{(!}} class="wikitable ib-legis-elect-results plainrowheaders" {{!-}} !colspan=2 {{!}} {{if empty|{{{party_title|}}}|Party}} {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes|| !{{if empty|{{{leadertitle|}}}|Voditelj}}}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes= {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|counting|Seats before|{{if empty|{{{seats_title|}}}|Trenutno sedežev}}}}}} |#default= {{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||! % glasov}} ! {{if empty|{{{seats_title|}}}|Sedeži }} {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! +/– }} }} {{!-}} {{#if:{{{party1|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading1|}}} | party = {{{party1|}}} | party_link = {{{party1_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader1|}}}|{{{leader1|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour1|}}}|{{{color1|}}}}} | percentage = {{{percentage1|}}} | seats = {{{seats1|}}} | last_election = {{{last_election1|}}} | current_seats = {{{current_seats1|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party2|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading2|}}} | party = {{{party2|}}} | party_link = {{{party2_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader2|}}}|{{{leader2|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour2|}}}|{{{color2|}}}}} | percentage = {{{percentage2|}}} | seats = {{{seats2|}}} | last_election = {{{last_election2|}}} | current_seats = {{{current_seats2|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party3|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading3|}}} | party = {{{party3|}}} | party_link = {{{party3_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader3|}}}|{{{leader3|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour3|}}}|{{{color3|}}}}} | percentage = {{{percentage3|}}} | seats = {{{seats3|}}} | last_election = {{{last_election3|}}} | current_seats = {{{current_seats3|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party4|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading4|}}} | party = {{{party4|}}} | party_link = {{{party4_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader4|}}}|{{{leader4|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour4|}}}|{{{color4|}}}}} | percentage = {{{percentage4|}}} | seats = {{{seats4|}}} | last_election = {{{last_election4|}}} | current_seats = {{{current_seats4|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party5|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading5|}}} | party = {{{party5|}}} | party_link = {{{party5_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader5|}}}|{{{leader5|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour5|}}}|{{{color5|}}}}} | percentage = {{{percentage5|}}} | seats = {{{seats5|}}} | last_election = {{{last_election5|}}} | current_seats = {{{current_seats5|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party6|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading6|}}} | party = {{{party6|}}} | party_link = {{{party6_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader6|}}}|{{{leader6|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour6|}}}|{{{color6|}}}}} | percentage = {{{percentage6|}}} | seats = {{{seats6|}}} | last_election = {{{last_election6|}}} | current_seats = {{{current_seats6|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party7|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading7|}}} | party = {{{party7|}}} | party_link = {{{party7_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader7|}}}|{{{leader7|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour7|}}}|{{{color7|}}}}} | percentage = {{{percentage7|}}} | seats = {{{seats7|}}} | last_election = {{{last_election7|}}} | current_seats = {{{current_seats7|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party8|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading8|}}} | party = {{{party8|}}} | party_link = {{{party8_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader8|}}}|{{{leader8|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour8|}}}|{{{color8|}}}}} | percentage = {{{percentage8|}}} | seats = {{{seats8|}}} | last_election = {{{last_election8|}}} | current_seats = {{{current_seats8|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party9|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading9|}}} | party = {{{party9|}}} | party_link = {{{party9_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader9|}}}|{{{leader9|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour9|}}}|{{{color9|}}}}} | percentage = {{{percentage9|}}} | seats = {{{seats9|}}} | last_election = {{{last_election9|}}} | current_seats = {{{current_seats9|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party10|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading10|}}} | party = {{{party10|}}} | party_link = {{{party10_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader10|}}}|{{{leader10|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour10|}}}|{{{color10|}}}}} | percentage = {{{percentage10|}}} | seats = {{{seats10|}}} | last_election = {{{last_election10|}}} | current_seats = {{{current_seats10|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party11|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading11|}}} | party = {{{party11|}}} | party_link = {{{party11_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader11|}}}|{{{leader11|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour11|}}}|{{{color11|}}}}} | percentage = {{{percentage11|}}} | seats = {{{seats11|}}} | last_election = {{{last_election11|}}} | current_seats = {{{current_seats11|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party12|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading12|}}} | party = {{{party12|}}} | party_link = {{{party12_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader12|}}}|{{{leader12|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour12|}}}|{{{color12|}}}}} | percentage = {{{percentage12|}}} | seats = {{{seats12|}}} | last_election = {{{last_election12|}}} | current_seats = {{{current_seats12|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party13|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading13|}}} | party = {{{party13|}}} | party_link = {{{party13_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader13|}}}|{{{leader13|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour13|}}}|{{{color13|}}}}} | percentage = {{{percentage13|}}} | seats = {{{seats13|}}} | last_election = {{{last_election13|}}} | current_seats = {{{current_seats13|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party14|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading14|}}} | party = {{{party14|}}} | party_link = {{{party14_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader14|}}}|{{{leader14|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour14|}}}|{{{color14|}}}}} | percentage = {{{percentage14|}}} | seats = {{{seats14|}}} | last_election = {{{last_election14|}}} | current_seats = {{{current_seats14|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party15|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading15|}}} | party = {{{party15|}}} | party_link = {{{party15_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader15|}}}|{{{leader15|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour15|}}}|{{{color15|}}}}} | percentage = {{{percentage15|}}} | seats = {{{seats15|}}} | last_election = {{{last_election15|}}} | current_seats = {{{current_seats15|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party16|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading16|}}} | party = {{{party16|}}} | party_link = {{{party16_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader16|}}}|{{{leader16|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour16|}}}|{{{color16|}}}}} | percentage = {{{percentage16|}}} | seats = {{{seats16|}}} | last_election = {{{last_election16|}}} | current_seats = {{{current_seats16|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party17|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading17|}}} | party = {{{party17|}}} | party_link = {{{party17_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader17|}}}|{{{leader17|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour17|}}}|{{{color17|}}}}} | percentage = {{{percentage17|}}} | seats = {{{seats17|}}} | last_election = {{{last_election17|}}} | current_seats = {{{current_seats17|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party18|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading18|}}} | party = {{{party18|}}} | party_link = {{{party18_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader18|}}}|{{{leader18|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour18|}}}|{{{color18|}}}}} | percentage = {{{percentage18|}}} | seats = {{{seats18|}}} | last_election = {{{last_election18|}}} | current_seats = {{{current_seats18|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party19|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading19|}}} | party = {{{party19|}}} | party_link = {{{party19_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader19|}}}|{{{leader19|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour19|}}}|{{{color19|}}}}} | percentage = {{{percentage19|}}} | seats = {{{seats19|}}} | last_election = {{{last_election19|}}} | current_seats = {{{current_seats19|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party20|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading20|}}} | party = {{{party20|}}} | party_link = {{{party20_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader20|}}}|{{{leader20|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour20|}}}|{{{color20|}}}}} | percentage = {{{percentage20|}}} | seats = {{{seats20|}}} | last_election = {{{last_election20|}}} | current_seats = {{{current_seats20|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party21|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading21|}}} | party = {{{party21|}}} | party_link = {{{party21_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader21|}}}|{{{leader21|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour21|}}}|{{{color21|}}}}} | percentage = {{{percentage21|}}} | seats = {{{seats21|}}} | last_election = {{{last_election21|}}} | current_seats = {{{current_seats21|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party22|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading22|}}} | party = {{{party22|}}} | party_link = {{{party22_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader22|}}}|{{{leader22|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour22|}}}|{{{color22|}}}}} | percentage = {{{percentage22|}}} | seats = {{{seats22|}}} | last_election = {{{last_election22|}}} | current_seats = {{{current_seats22|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party23|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading23|}}} | party = {{{party23|}}} | party_link = {{{party23_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader23|}}}|{{{leader23|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour23|}}}|{{{color23|}}}}} | percentage = {{{percentage23|}}} | seats = {{{seats23|}}} | last_election = {{{last_election23|}}} | current_seats = {{{current_seats23|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party24|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading24|}}} | party = {{{party24|}}} | party_link = {{{party24_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader24|}}}|{{{leader24|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour24|}}}|{{{color24|}}}}} | percentage = {{{percentage24|}}} | seats = {{{seats24|}}} | last_election = {{{last_election24|}}} | current_seats = {{{current_seats24|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party25|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading25|}}} | party = {{{party25|}}} | party_link = {{{party25_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader25|}}}|{{{leader25|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour25|}}}|{{{color25|}}}}} | percentage = {{{percentage25|}}} | seats = {{{seats25|}}} | last_election = {{{last_election25|}}} | current_seats = {{{current_seats25|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party26|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading26|}}} | party = {{{party26|}}} | party_link = {{{party26_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader26|}}}|{{{leader26|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour26|}}}|{{{color26|}}}}} | percentage = {{{percentage26|}}} | seats = {{{seats26|}}} | last_election = {{{last_election26|}}} | current_seats = {{{current_seats26|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party27|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading27|}}} | party = {{{party27|}}} | party_link = {{{party27_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader27|}}}|{{{leader27|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour27|}}}|{{{color27|}}}}} | percentage = {{{percentage27|}}} | seats = {{{seats27|}}} | last_election = {{{last_election27|}}} | current_seats = {{{current_seats27|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party28|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading28|}}} | party = {{{party28|}}} | party_link = {{{party28_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader28|}}}|{{{leader28|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour28|}}}|{{{color28|}}}}} | percentage = {{{percentage28|}}} | seats = {{{seats28|}}} | last_election = {{{last_election28|}}} | current_seats = {{{current_seats28|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party29|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading29|}}} | party = {{{party29|}}} | party_link = {{{party29_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader29|}}}|{{{leader29|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour29|}}}|{{{color29|}}}}} | percentage = {{{percentage29|}}} | seats = {{{seats29|}}} | last_election = {{{last_election29|}}} | current_seats = {{{current_seats29|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party30|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading30|}}} | party = {{{party30|}}} | party_link = {{{party30_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader30|}}}|{{{leader30|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour30|}}}|{{{color30|}}}}} | percentage = {{{percentage30|}}} | seats = {{{seats30|}}} | last_election = {{{last_election30|}}} | current_seats = {{{current_seats30|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party31|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading31|}}} | party = {{{party31|}}} | party_link = {{{party31_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader31|}}}|{{{leader31|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour31|}}}|{{{color31|}}}}} | percentage = {{{percentage31|}}} | seats = {{{seats31|}}} | last_election = {{{last_election31|}}} | current_seats = {{{current_seats31|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party32|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading32|}}} | party = {{{party32|}}} | party_link = {{{party32_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader32|}}}|{{{leader32|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour32|}}}|{{{color32|}}}}} | percentage = {{{percentage32|}}} | seats = {{{seats32|}}} | last_election = {{{last_election32|}}} | current_seats = {{{current_seats32|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party33|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading33|}}} | party = {{{party33|}}} | party_link = {{{party33_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader33|}}}|{{{leader33|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour33|}}}|{{{color33|}}}}} | percentage = {{{percentage33|}}} | seats = {{{seats33|}}} | last_election = {{{last_election33|}}} | current_seats = {{{current_seats33|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party34|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading34|}}} | party = {{{party34|}}} | party_link = {{{party34_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader34|}}}|{{{leader34|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour34|}}}|{{{color34|}}}}} | percentage = {{{percentage34|}}} | seats = {{{seats34|}}} | last_election = {{{last_election34|}}} | current_seats = {{{current_seats34|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party35|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading35|}}} | party = {{{party35|}}} | party_link = {{{party35_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader35|}}}|{{{leader35|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour35|}}}|{{{color35|}}}}} | percentage = {{{percentage35|}}} | seats = {{{seats35|}}} | last_election = {{{last_election35|}}} | current_seats = {{{current_seats35|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party36|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading36|}}} | party = {{{party36|}}} | party_link = {{{party36_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader36|}}}|{{{leader36|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour36|}}}|{{{color36|}}}}} | percentage = {{{percentage36|}}} | seats = {{{seats36|}}} | last_election = {{{last_election36|}}} | current_seats = {{{current_seats36|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party37|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading37|}}} | party = {{{party37|}}} | party_link = {{{party37_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader37|}}}|{{{leader37|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour37|}}}|{{{color37|}}}}} | percentage = {{{percentage37|}}} | seats = {{{seats37|}}} | last_election = {{{last_election37|}}} | current_seats = {{{current_seats37|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party38|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading38|}}} | party = {{{party38|}}} | party_link = {{{party38_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader38|}}}|{{{leader38|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour38|}}}|{{{color38|}}}}} | percentage = {{{percentage38|}}} | seats = {{{seats38|}}} | last_election = {{{last_election38|}}} | current_seats = {{{current_seats38|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party39|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading39|}}} | party = {{{party39|}}} | party_link = {{{party39_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader39|}}}|{{{leader39|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour39|}}}|{{{color39|}}}}} | percentage = {{{percentage39|}}} | seats = {{{seats39|}}} | last_election = {{{last_election39|}}} | current_seats = {{{current_seats39|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party40|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading40|}}} | party = {{{party40|}}} | party_link = {{{party40_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader40|}}}|{{{leader40|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour40|}}}|{{{color40|}}}}} | percentage = {{{percentage40|}}} | seats = {{{seats40|}}} | last_election = {{{last_election40|}}} | current_seats = {{{current_seats40|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party41|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading41|}}} | party = {{{party41|}}} | party_link = {{{party41_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader41|}}}|{{{leader41|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour41|}}}|{{{color41|}}}}} | percentage = {{{percentage41|}}} | seats = {{{seats41|}}} | last_election = {{{last_election41|}}} | current_seats = {{{current_seats41|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party42|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading42|}}} | party = {{{party42|}}} | party_link = {{{party42_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader42|}}}|{{{leader42|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour42|}}}|{{{color42|}}}}} | percentage = {{{percentage42|}}} | seats = {{{seats42|}}} | last_election = {{{last_election42|}}} | current_seats = {{{current_seats42|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party43|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading43|}}} | party = {{{party43|}}} | party_link = {{{party43_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader43|}}}|{{{leader43|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour43|}}}|{{{color43|}}}}} | percentage = {{{percentage43|}}} | seats = {{{seats43|}}} | last_election = {{{last_election43|}}} | current_seats = {{{current_seats43|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party44|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading44|}}} | party = {{{party44|}}} | party_link = {{{party44_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader44|}}}|{{{leader44|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour44|}}}|{{{color44|}}}}} | percentage = {{{percentage44|}}} | seats = {{{seats44|}}} | last_election = {{{last_election44|}}} | current_seats = {{{current_seats44|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party45|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading45|}}} | party = {{{party45|}}} | party_link = {{{party45_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader45|}}}|{{{leader45|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour45|}}}|{{{color45|}}}}} | percentage = {{{percentage45|}}} | seats = {{{seats45|}}} | last_election = {{{last_election45|}}} | current_seats = {{{current_seats45|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party46|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading46|}}} | party = {{{party46|}}} | party_link = {{{party46_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader46|}}}|{{{leader46|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour46|}}}|{{{color46|}}}}} | percentage = {{{percentage46|}}} | seats = {{{seats46|}}} | last_election = {{{last_election46|}}} | current_seats = {{{current_seats46|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party47|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading47|}}} | party = {{{party47|}}} | party_link = {{{party47_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader47|}}}|{{{leader47|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour47|}}}|{{{color47|}}}}} | percentage = {{{percentage47|}}} | seats = {{{seats47|}}} | last_election = {{{last_election47|}}} | current_seats = {{{current_seats47|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party48|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading48|}}} | party = {{{party48|}}} | party_link = {{{party48_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader48|}}}|{{{leader48|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour48|}}}|{{{color48|}}}}} | percentage = {{{percentage48|}}} | seats = {{{seats48|}}} | last_election = {{{last_election48|}}} | current_seats = {{{current_seats48|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party49|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading49|}}} | party = {{{party49|}}} | party_link = {{{party49_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader49|}}}|{{{leader49|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour49|}}}|{{{color49|}}}}} | percentage = {{{percentage49|}}} | seats = {{{seats49|}}} | last_election = {{{last_election49|}}} | current_seats = {{{current_seats49|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party50|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading50|}}} | party = {{{party50|}}} | party_link = {{{party50_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader50|}}}|{{{leader50|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour50|}}}|{{{color50|}}}}} | percentage = {{{percentage50|}}} | seats = {{{seats50|}}} | last_election = {{{last_election50|}}} | current_seats = {{{current_seats50|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party51|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading51|}}} | party = {{{party51|}}} | party_link = {{{party51_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader51|}}}|{{{leader51|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour51|}}}|{{{color51|}}}}} | percentage = {{{percentage51|}}} | seats = {{{seats51|}}} | last_election = {{{last_election51|}}} | current_seats = {{{current_seats51|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party52|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading52|}}} | party = {{{party52|}}} | party_link = {{{party52_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader52|}}}|{{{leader52|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour52|}}}|{{{color52|}}}}} | percentage = {{{percentage52|}}} | seats = {{{seats52|}}} | last_election = {{{last_election52|}}} | current_seats = {{{current_seats52|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party53|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading53|}}} | party = {{{party53|}}} | party_link = {{{party53_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader53|}}}|{{{leader53|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour53|}}}|{{{color53|}}}}} | percentage = {{{percentage53|}}} | seats = {{{seats53|}}} | last_election = {{{last_election53|}}} | current_seats = {{{current_seats53|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party54|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading54|}}} | party = {{{party54|}}} | party_link = {{{party54_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader54|}}}|{{{leader54|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour54|}}}|{{{color54|}}}}} | percentage = {{{percentage54|}}} | seats = {{{seats54|}}} | last_election = {{{last_election54|}}} | current_seats = {{{current_seats54|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party55|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading55|}}} | party = {{{party55|}}} | party_link = {{{party55_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader55|}}}|{{{leader55|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour55|}}}|{{{color55|}}}}} | percentage = {{{percentage55|}}} | seats = {{{seats55|}}} | last_election = {{{last_election55|}}} | current_seats = {{{current_seats55|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party56|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading56|}}} | party = {{{party56|}}} | party_link = {{{party56_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader56|}}}|{{{leader56|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour56|}}}|{{{color56|}}}}} | percentage = {{{percentage56|}}} | seats = {{{seats56|}}} | last_election = {{{last_election56|}}} | current_seats = {{{current_seats56|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party57|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading57|}}} | party = {{{party57|}}} | party_link = {{{party57_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader57|}}}|{{{leader57|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour57|}}}|{{{color57|}}}}} | percentage = {{{percentage57|}}} | seats = {{{seats57|}}} | last_election = {{{last_election57|}}} | current_seats = {{{current_seats57|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party58|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading58|}}} | party = {{{party58|}}} | party_link = {{{party58_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader58|}}}|{{{leader58|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour58|}}}|{{{color58|}}}}} | percentage = {{{percentage58|}}} | seats = {{{seats58|}}} | last_election = {{{last_election58|}}} | current_seats = {{{current_seats58|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party59|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading59|}}} | party = {{{party59|}}} | party_link = {{{party59_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader59|}}}|{{{leader59|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour59|}}}|{{{color59|}}}}} | percentage = {{{percentage59|}}} | seats = {{{seats59|}}} | last_election = {{{last_election59|}}} | current_seats = {{{current_seats59|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party60|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading60|}}} | party = {{{party60|}}} | party_link = {{{party60_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader60|}}}|{{{leader60|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour60|}}}|{{{color60|}}}}} | percentage = {{{percentage60|}}} | seats = {{{seats60|}}} | last_election = {{{last_election60|}}} | current_seats = {{{current_seats60|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party61|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading61|}}} | party = {{{party61|}}} | party_link = {{{party61_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader61|}}}|{{{leader61|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour61|}}}|{{{color61|}}}}} | percentage = {{{percentage61|}}} | seats = {{{seats61|}}} | last_election = {{{last_election61|}}} | current_seats = {{{current_seats61|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party62|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading62|}}} | party = {{{party62|}}} | party_link = {{{party62_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader62|}}}|{{{leader62|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour62|}}}|{{{color62|}}}}} | percentage = {{{percentage62|}}} | seats = {{{seats62|}}} | last_election = {{{last_election62|}}} | current_seats = {{{current_seats62|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party63|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading63|}}} | party = {{{party63|}}} | party_link = {{{party63_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader63|}}}|{{{leader63|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour63|}}}|{{{color63|}}}}} | percentage = {{{percentage63|}}} | seats = {{{seats63|}}} | last_election = {{{last_election63|}}} | current_seats = {{{current_seats63|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party64|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading64|}}} | party = {{{party64|}}} | party_link = {{{party64_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader64|}}}|{{{leader64|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour64|}}}|{{{color64|}}}}} | percentage = {{{percentage64|}}} | seats = {{{seats64|}}} | last_election = {{{last_election64|}}} | current_seats = {{{current_seats64|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party65|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading65|}}} | party = {{{party65|}}} | party_link = {{{party65_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader65|}}}|{{{leader65|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour65|}}}|{{{color65|}}}}} | percentage = {{{percentage65|}}} | seats = {{{seats65|}}} | last_election = {{{last_election65|}}} | current_seats = {{{current_seats65|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party66|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading66|}}} | party = {{{party66|}}} | party_link = {{{party66_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader66|}}}|{{{leader66|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour66|}}}|{{{color66|}}}}} | percentage = {{{percentage66|}}} | seats = {{{seats66|}}} | last_election = {{{last_election66|}}} | current_seats = {{{current_seats66|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party67|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading67|}}} | party = {{{party67|}}} | party_link = {{{party67_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader67|}}}|{{{leader67|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour67|}}}|{{{color67|}}}}} | percentage = {{{percentage67|}}} | seats = {{{seats67|}}} | last_election = {{{last_election67|}}} | current_seats = {{{current_seats67|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party68|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading68|}}} | party = {{{party68|}}} | party_link = {{{party68_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader68|}}}|{{{leader68|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour68|}}}|{{{color68|}}}}} | percentage = {{{percentage68|}}} | seats = {{{seats68|}}} | last_election = {{{last_election68|}}} | current_seats = {{{current_seats68|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party69|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading69|}}} | party = {{{party69|}}} | party_link = {{{party69_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader69|}}}|{{{leader69|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour69|}}}|{{{color69|}}}}} | percentage = {{{percentage69|}}} | seats = {{{seats69|}}} | last_election = {{{last_election69|}}} | current_seats = {{{current_seats69|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party70|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading70|}}} | party = {{{party70|}}} | party_link = {{{party70_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader70|}}}|{{{leader70|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour70|}}}|{{{color70|}}}}} | percentage = {{{percentage70|}}} | seats = {{{seats70|}}} | last_election = {{{last_election70|}}} | current_seats = {{{current_seats70|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!)}} <div class="ib-legis-elect-disclaimer">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=This lists parties that won seats. See the complete results below.}}</div>}}<!-- -->{{#if:{{{map|}}}{{{map_image|}}}|<table class="ib-legis-elect-map"><tr><td class="infobox-image">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{{map_size|}}}|upright={{if empty|{{{map_upright|}}}|1.3}}|alt={{{map_alt|}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div class="infobox-caption">{{{map_caption|}}}</div>}}</td></tr></table> }}{{#if:{{{before_election|}}}{{{after_election|}}}|<table class="ib-legis-elect-befaft"> <tr> <th {{#if:{{{before_image|}}}|colspan="2"}} scope="col">{{#if:{{{before_election|}}}|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=Incumbent {{{title}}}|#default={{{title}}} before}}}}</th> <th {{#if:{{{after_image|}}}|colspan="2"}} scope="col" class="ib-legis-elect-befaft-right">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{If empty|{{{posttitle|}}}|{{Delink|1=naslednji {{{title}}}}}}}}}}}</th> </tr> <tr>{{#if:{{{before_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-befimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{before_image|}}}|size={{{before_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} <td class="ib-legis-elect-50">{{{before_election|}}}{{#if:{{{before_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{before_party_link|}}}|name={{{before_party}}}}}}}</td> <td class="ib-legis-elect-befaft-right ib-legis-elect-50">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{{after_election}}}{{#if:{{{after_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{after_party_link|}}}|name={{{after_party}}}}}}}}}}}</td>{{#if:{{{after_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-aftimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{after_image|}}}|size={{{after_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} </tr> </table>}} | data6 = {{{module|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox legislative election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox legislative election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| after_election | after_image | after_image_size | after_party | after_party_link | before_election | before_image | before_image_size | before_party | before_party_link | child | color1 | color2 | color3 | color4 | color5 | color6 | color7 | color8 | color9 | color10 | color11 | color12 | color13 | color14 | color15 | color16 | color17 | color18 | color19 | color20 | color21 | color22 | color23 | color24 | color25 | color26 | color27 | color28 | color29 | color30 | color31 | color32 | color33 | color34 | color35 | color36 | color37 | color38 | color39 | color40 | color41 | color42 | color43 | color44 | color45 | color46 | color47 | color48 | color49 | color50 | color51 | color52 | color53 | color54 | color55 | color56 | color57 | color58 | color59 | color60 | color61 | color62 | color63 | color64 | color65 | color66 | color67 | color68 | color69 | color70 | colour1 | colour2 | colour3 | colour4 | colour5 | colour6 | colour7 | colour8 | colour9 | colour10 | colour11 | colour12 | colour13 | colour14 | colour15 | colour16 | colour17 | colour18 | colour19 | colour20 | colour21 | colour22 | colour23 | colour24 | colour25 | colour26 | colour27 | colour28 | colour29 | colour30 | colour31 | colour32 | colour33 | colour34 | colour35 | colour36 | colour37 | colour38 | colour39 | colour40 | colour41 | colour42 | colour43 | colour44 | colour45 | colour46 | colour47 | colour48 | colour49 | colour50 | colour51 | colour52 | colour53 | colour54 | colour55 | colour56 | colour57 | colour58 | colour59 | colour60 | colour61 | colour62 | colour63 | colour64 | colour65 | colour66 | colour67 | colour68 | colour69 | colour70 | country | current_seats1 | current_seats2 | current_seats3 | current_seats4 | current_seats5 | current_seats6 | current_seats7 | current_seats8 | current_seats9 | current_seats10 | current_seats11 | current_seats12 | current_seats13 | current_seats14 | current_seats15 | current_seats16 | current_seats17 | current_seats18 | current_seats19 | current_seats20 | current_seats21 | current_seats22 | current_seats23 | current_seats24 | current_seats25 | current_seats26 | current_seats27 | current_seats28 | current_seats29 | current_seats30 | current_seats31 | current_seats32 | current_seats33 | current_seats34 | current_seats35 | current_seats36 | current_seats37 | current_seats38 | current_seats39 | current_seats40 | current_seats41 | current_seats42 | current_seats43 | current_seats44 | current_seats45 | current_seats46 | current_seats47 | current_seats48 | current_seats49 | current_seats50 | current_seats51 | current_seats52 | current_seats53 | current_seats54 | current_seats55 | current_seats56 | current_seats57 | current_seats58 | current_seats59 | current_seats60 | current_seats61 | current_seats62 | current_seats63 | current_seats64 | current_seats65 | current_seats66 | current_seats67 | current_seats68 | current_seats69 | current_seats70 | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | embed | first_election | flag_image | flag_year | heading1 | heading2 | heading3 | heading4 | heading5 | heading6 | heading7 | heading8 | heading9 | heading10 | heading11 | heading12 | heading13 | heading14 | heading15 | heading16 | heading17 | heading18 | heading19 | heading20 | heading21 | heading22 | heading23 | heading24 | heading25 | heading26 | heading27 | heading28 | heading29 | heading30 | heading31 | heading32 | heading33 | heading34 | heading35 | heading36 | heading37 | heading38 | heading39 | heading40 | heading41 | heading42 | heading43 | heading44 | heading45 | heading46 | heading47 | heading48 | heading49 | heading50 | heading51 | heading52 | heading53 | heading54 | heading55 | heading56 | heading57 | heading58 | heading59 | heading60 | heading61 | heading62 | heading63 | heading64 | heading65 | heading66 | heading67 | heading68 | heading69 | heading70 | last_election1 | last_election2 | last_election3 | last_election4 | last_election5 | last_election6 | last_election7 | last_election8 | last_election9 | last_election10 | last_election11 | last_election12 | last_election13 | last_election14 | last_election15 | last_election16 | last_election17 | last_election18 | last_election19 | last_election20 | last_election21 | last_election22 | last_election23 | last_election24 | last_election25 | last_election26 | last_election27 | last_election28 | last_election29 | last_election30 | last_election31 | last_election32 | last_election33 | last_election34 | last_election35 | last_election36 | last_election37 | last_election38 | last_election39 | last_election40 | last_election41 | last_election42 | last_election43 | last_election44 | last_election45 | last_election46 | last_election47 | last_election48 | last_election49 | last_election50 | last_election51 | last_election52 | last_election53 | last_election54 | last_election55 | last_election56 | last_election57 | last_election58 | last_election59 | last_election60 | last_election61 | last_election62 | last_election63 | last_election64 | last_election65 | last_election66 | last_election67 | last_election68 | last_election69 | last_election70 | last_update | leader1 | leader2 | leader3 | leader4 | leader5 | leader6 | leader7 | leader8 | leader9 | leader10 | leader11 | leader12 | leader13 | leader14 | leader15 | leader16 | leader17 | leader18 | leader19 | leader20 | leader21 | leader22 | leader23 | leader24 | leader25 | leader26 | leader27 | leader28 | leader29 | leader30 | leader31 | leader32 | leader33 | leader34 | leader35 | leader36 | leader37 | leader38 | leader39 | leader40 | leader41 | leader42 | leader43 | leader44 | leader45 | leader46 | leader47 | leader48 | leader49 | leader50 | leader51 | leader52 | leader53 | leader54 | leader55 | leader56 | leader57 | leader58 | leader59 | leader60 | leader61 | leader62 | leader63 | leader64 | leader65 | leader66 | leader67 | leader68 | leader69 | leader70 | leadertitle | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_upright | module | next_election | noleader | nopercentage | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_leader1 | party_leader2 | party_leader3 | party_leader4 | party_leader5 | party_leader6 | party_leader7 | party_leader8 | party_leader9 | party_leader10 | party_leader11 | party_leader12 | party_leader13 | party_leader14 | party_leader15 | party_leader16 | party_leader17 | party_leader18 | party_leader19 | party_leader20 | party_leader21 | party_leader22 | party_leader23 | party_leader24 | party_leader25 | party_leader26 | party_leader27 | party_leader28 | party_leader29 | party_leader30 | party_leader31 | party_leader32 | party_leader33 | party_leader34 | party_leader35 | party_leader36 | party_leader37 | party_leader38 | party_leader39 | party_leader40 | party_leader41 | party_leader42 | party_leader43 | party_leader44 | party_leader45 | party_leader46 | party_leader47 | party_leader48 | party_leader49 | party_leader50 | party_leader51 | party_leader52 | party_leader53 | party_leader54 | party_leader55 | party_leader56 | party_leader57 | party_leader58 | party_leader59 | party_leader60 | party_leader61 | party_leader62 | party_leader63 | party_leader64 | party_leader65 | party_leader66 | party_leader67 | party_leader68 | party_leader69 | party_leader70 | party_title | party1 | party1_link | party2 | party2_link | party3 | party3_link | party4 | party4_link | party5 | party5_link | party6 | party6_link | party7 | party7_link | party8 | party8_link | party9 | party9_link | party10 | party10_link | party11 | party11_link | party12 | party12_link | party13 | party13_link | party14 | party14_link | party15 | party15_link | party16 | party16_link | party17 | party17_link | party18 | party18_link | party19 | party19_link | party20 | party20_link | party21 | party21_link | party22 | party22_link | party23 | party23_link | party24 | party24_link | party25 | party25_link | party26 | party26_link | party27 | party27_link | party28 | party28_link | party29 | party29_link | party30 | party30_link | party31 | party31_link | party32 | party32_link | party33 | party33_link | party34 | party34_link | party35 | party35_link | party36 | party36_link | party37 | party37_link | party38 | party38_link | party39 | party39_link | party40 | party40_link | party41 | party41_link | party42 | party42_link | party43 | party43_link | party44 | party44_link | party45 | party45_link | party46 | party46_link | party47 | party47_link | party48 | party48_link | party49 | party49_link | party50 | party50_link | party51 | party51_link | party52 | party52_link | party53 | party53_link | party54 | party54_link | party55 | party55_link | party56 | party56_link | party57 | party57_link | party58 | party58_link | party59 | party59_link | party60 | party60_link | party61 | party61_link | party62 | party62_link | party63 | party63_link | party64 | party64_link | party65 | party65_link | party66 | party66_link | party67 | party67_link | party68 | party68_link | party69 | party69_link | party70 | party70_link | percentage1 | percentage2 | percentage3 | percentage4 | percentage5 | percentage6 | percentage7 | percentage8 | percentage9 | percentage10 | percentage11 | percentage12 | percentage13 | percentage14 | percentage15 | percentage16 | percentage17 | percentage18 | percentage19 | percentage20 | percentage21 | percentage22 | percentage23 | percentage24 | percentage25 | percentage26 | percentage27 | percentage28 | percentage29 | percentage30 | percentage31 | percentage32 | percentage33 | percentage34 | percentage35 | percentage36 | percentage37 | percentage38 | percentage39 | percentage40 | percentage41 | percentage42 | percentage43 | percentage44 | percentage45 | percentage46 | percentage47 | percentage48 | percentage49 | percentage50 | percentage51 | percentage52 | percentage53 | percentage54 | percentage55 | percentage56 | percentage57 | percentage58 | percentage59 | percentage60 | percentage61 | percentage62 | percentage63 | percentage64 | percentage65 | percentage66 | percentage67 | percentage68 | percentage69 | percentage70 | posttitle | previous_election | previous_mps | reporting | seats_for_election | seats_title | seats1 | seats2 | seats3 | seats4 | seats5 | seats6 | seats7 | seats8 | seats9 | seats10 | seats11 | seats12 | seats13 | seats14 | seats15 | seats16 | seats17 | seats18 | seats19 | seats20 | seats21 | seats22 | seats23 | seats24 | seats25 | seats26 | seats27 | seats28 | seats29 | seats30 | seats31 | seats32 | seats33 | seats34 | seats35 | seats36 | seats37 | seats38 | seats39 | seats40 | seats41 | seats42 | seats43 | seats44 | seats45 | seats46 | seats47 | seats48 | seats49 | seats50 | seats51 | seats52 | seats53 | seats54 | seats55 | seats56 | seats57 | seats58 | seats59 | seats60 | seats61 | seats62 | seats63 | seats64 | seats65 | seats66 | seats67 | seats68 | seats69 | seats70 | time_zone | title | turnout }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox legislative election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox legislative election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party_leader1; leader1 | colour1; color1 | party_leader2; leader2 | colour2; color2 | party_leader3; leader3 | colour3; color3 | party_leader4; leader4 | colour4; color4 | party_leader5; leader5 | colour5; color5 | party_leader6; leader6 | colour6; color6 | party_leader7; leader7 | colour7; color7 | party_leader8; leader8 | colour8; color8 | party_leader9; leader9 | colour9; color9 | party_leader10; leader10 | colour10; color10 | party_leader11; leader11 | colour11; color11 | party_leader12; leader12 | colour12; color12 | party_leader13; leader13 | colour13; color13 | party_leader14; leader14 | colour14; color14 | party_leader15; leader15 | colour15; color15 | party_leader16; leader16 | colour16; color16 | party_leader17; leader17 | colour17; color17 | party_leader18; leader18 | colour18; color18 | party_leader19; leader19 | colour19; color19 | party_leader20; leader20 | colour20; color20 | party_leader21; leader21 | colour21; color21 | party_leader22; leader22 | colour22; color22 | party_leader23; leader23 | colour23; color23 | party_leader24; leader24 | colour24; color24 | party_leader25; leader25 | colour25; color25 | party_leader26; leader26 | colour26; color26 | party_leader27; leader27 | colour27; color27 | party_leader28; leader28 | colour28; color28 | party_leader29; leader29 | colour29; color29 | party_leader30; leader30 | colour30; color30 | party_leader31; leader31 | colour31; color31 | party_leader32; leader32 | colour32; color32 | party_leader33; leader33 | colour33; color33 | party_leader34; leader34 | colour34; color34 | party_leader35; leader35 | colour35; color35 | party_leader36; leader36 | colour36; color36 | party_leader37; leader37 | colour37; color37 | party_leader38; leader38 | colour38; color38 | party_leader39; leader39 | colour39; color39 | party_leader40; leader40 | colour40; color40 | party_leader41; leader41 | colour41; color41 | party_leader42; leader42 | colour42; color42 | party_leader43; leader43 | colour43; color43 | party_leader44; leader44 | colour44; color44 | party_leader45; leader45 | colour45; color45 | party_leader46; leader46 | colour46; color46 | party_leader47; leader47 | colour47; color47 | party_leader48; leader48 | colour48; color48 | party_leader49; leader49 | colour49; color49 | party_leader50; leader50 | colour50; color50 | party_leader51; leader51 | colour51; color51 | party_leader52; leader52 | colour52; color52 | party_leader53; leader53 | colour53; color53 | party_leader54; leader54 | colour54; color54 | party_leader55; leader55 | colour55; color55 | party_leader56; leader56 | colour56; color56 | party_leader57; leader57 | colour57; color57 | party_leader58; leader58 | colour58; color58 | party_leader59; leader59 | colour59; color59 | party_leader60; leader60 | colour60; color60 | party_leader61; leader61 | colour61; color61 | party_leader62; leader62 | colour62; color62 | party_leader63; leader63 | colour63; color63 | party_leader64; leader64 | colour64; color64 | party_leader65; leader65 | colour65; color65 | party_leader66; leader66 | colour66; color66 | party_leader67; leader67 | colour67; color67 | party_leader68; leader68 | colour68; color68 | party_leader69; leader69 | colour69; color69 | party_leader70; leader70 | colour70; color70 | map; map_image }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> j6p0t34jkiyvt49kkpv31bgmx5v91cb 6771262 6771261 2026-10-27T21:29:44Z TadejM 738 prevod 6771262 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | templatestyles = Infobox_legislative_election/styles.css | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-legis-elect {{#if:{{{election_date|}}}|vevent}} | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div class="ib-legis-elect-embed">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}}}} | subheader2 = {{#if:{{{previous_election|}}}{{{next_election|}}} |{{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left = {{{previous_election|}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} | right = {{{next_election|}}} }} |{{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} }} | subheader3 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|noarrows=yes|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | data1 = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}}}} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Udeležba | data3 = {{{turnout|}}} | label4 = Poročanje | data4 = {{#if:{{{reporting|}}}|{{center|{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}}}datum: '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data5 = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}{{{party4|}}}{{{party5|}}}|<nowiki /> {{(!}} class="wikitable ib-legis-elect-results plainrowheaders" {{!-}} !colspan=2 {{!}} {{if empty|{{{party_title|}}}|Party}} {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes|| !{{if empty|{{{leadertitle|}}}|Voditelj}}}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes= {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|counting|Sedežev prej|{{if empty|{{{seats_title|}}}|Trenutno sedežev}}}}}} |#default= {{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||! % glasov}} ! {{if empty|{{{seats_title|}}}|Sedeži }} {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! +/– }} }} {{!-}} {{#if:{{{party1|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading1|}}} | party = {{{party1|}}} | party_link = {{{party1_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader1|}}}|{{{leader1|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour1|}}}|{{{color1|}}}}} | percentage = {{{percentage1|}}} | seats = {{{seats1|}}} | last_election = {{{last_election1|}}} | current_seats = {{{current_seats1|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party2|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading2|}}} | party = {{{party2|}}} | party_link = {{{party2_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader2|}}}|{{{leader2|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour2|}}}|{{{color2|}}}}} | percentage = {{{percentage2|}}} | seats = {{{seats2|}}} | last_election = {{{last_election2|}}} | current_seats = {{{current_seats2|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party3|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading3|}}} | party = {{{party3|}}} | party_link = {{{party3_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader3|}}}|{{{leader3|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour3|}}}|{{{color3|}}}}} | percentage = {{{percentage3|}}} | seats = {{{seats3|}}} | last_election = {{{last_election3|}}} | current_seats = {{{current_seats3|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party4|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading4|}}} | party = {{{party4|}}} | party_link = {{{party4_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader4|}}}|{{{leader4|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour4|}}}|{{{color4|}}}}} | percentage = {{{percentage4|}}} | seats = {{{seats4|}}} | last_election = {{{last_election4|}}} | current_seats = {{{current_seats4|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party5|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading5|}}} | party = {{{party5|}}} | party_link = {{{party5_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader5|}}}|{{{leader5|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour5|}}}|{{{color5|}}}}} | percentage = {{{percentage5|}}} | seats = {{{seats5|}}} | last_election = {{{last_election5|}}} | current_seats = {{{current_seats5|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party6|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading6|}}} | party = {{{party6|}}} | party_link = {{{party6_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader6|}}}|{{{leader6|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour6|}}}|{{{color6|}}}}} | percentage = {{{percentage6|}}} | seats = {{{seats6|}}} | last_election = {{{last_election6|}}} | current_seats = {{{current_seats6|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party7|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading7|}}} | party = {{{party7|}}} | party_link = {{{party7_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader7|}}}|{{{leader7|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour7|}}}|{{{color7|}}}}} | percentage = {{{percentage7|}}} | seats = {{{seats7|}}} | last_election = {{{last_election7|}}} | current_seats = {{{current_seats7|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party8|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading8|}}} | party = {{{party8|}}} | party_link = {{{party8_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader8|}}}|{{{leader8|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour8|}}}|{{{color8|}}}}} | percentage = {{{percentage8|}}} | seats = {{{seats8|}}} | last_election = {{{last_election8|}}} | current_seats = {{{current_seats8|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party9|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading9|}}} | party = {{{party9|}}} | party_link = {{{party9_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader9|}}}|{{{leader9|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour9|}}}|{{{color9|}}}}} | percentage = {{{percentage9|}}} | seats = {{{seats9|}}} | last_election = {{{last_election9|}}} | current_seats = {{{current_seats9|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party10|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading10|}}} | party = {{{party10|}}} | party_link = {{{party10_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader10|}}}|{{{leader10|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour10|}}}|{{{color10|}}}}} | percentage = {{{percentage10|}}} | seats = {{{seats10|}}} | last_election = {{{last_election10|}}} | current_seats = {{{current_seats10|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party11|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading11|}}} | party = {{{party11|}}} | party_link = {{{party11_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader11|}}}|{{{leader11|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour11|}}}|{{{color11|}}}}} | percentage = {{{percentage11|}}} | seats = {{{seats11|}}} | last_election = {{{last_election11|}}} | current_seats = {{{current_seats11|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party12|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading12|}}} | party = {{{party12|}}} | party_link = {{{party12_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader12|}}}|{{{leader12|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour12|}}}|{{{color12|}}}}} | percentage = {{{percentage12|}}} | seats = {{{seats12|}}} | last_election = {{{last_election12|}}} | current_seats = {{{current_seats12|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party13|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading13|}}} | party = {{{party13|}}} | party_link = {{{party13_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader13|}}}|{{{leader13|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour13|}}}|{{{color13|}}}}} | percentage = {{{percentage13|}}} | seats = {{{seats13|}}} | last_election = {{{last_election13|}}} | current_seats = {{{current_seats13|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party14|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading14|}}} | party = {{{party14|}}} | party_link = {{{party14_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader14|}}}|{{{leader14|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour14|}}}|{{{color14|}}}}} | percentage = {{{percentage14|}}} | seats = {{{seats14|}}} | last_election = {{{last_election14|}}} | current_seats = {{{current_seats14|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party15|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading15|}}} | party = {{{party15|}}} | party_link = {{{party15_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader15|}}}|{{{leader15|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour15|}}}|{{{color15|}}}}} | percentage = {{{percentage15|}}} | seats = {{{seats15|}}} | last_election = {{{last_election15|}}} | current_seats = {{{current_seats15|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party16|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading16|}}} | party = {{{party16|}}} | party_link = {{{party16_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader16|}}}|{{{leader16|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour16|}}}|{{{color16|}}}}} | percentage = {{{percentage16|}}} | seats = {{{seats16|}}} | last_election = {{{last_election16|}}} | current_seats = {{{current_seats16|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party17|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading17|}}} | party = {{{party17|}}} | party_link = {{{party17_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader17|}}}|{{{leader17|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour17|}}}|{{{color17|}}}}} | percentage = {{{percentage17|}}} | seats = {{{seats17|}}} | last_election = {{{last_election17|}}} | current_seats = {{{current_seats17|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party18|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading18|}}} | party = {{{party18|}}} | party_link = {{{party18_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader18|}}}|{{{leader18|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour18|}}}|{{{color18|}}}}} | percentage = {{{percentage18|}}} | seats = {{{seats18|}}} | last_election = {{{last_election18|}}} | current_seats = {{{current_seats18|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party19|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading19|}}} | party = {{{party19|}}} | party_link = {{{party19_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader19|}}}|{{{leader19|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour19|}}}|{{{color19|}}}}} | percentage = {{{percentage19|}}} | seats = {{{seats19|}}} | last_election = {{{last_election19|}}} | current_seats = {{{current_seats19|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party20|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading20|}}} | party = {{{party20|}}} | party_link = {{{party20_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader20|}}}|{{{leader20|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour20|}}}|{{{color20|}}}}} | percentage = {{{percentage20|}}} | seats = {{{seats20|}}} | last_election = {{{last_election20|}}} | current_seats = {{{current_seats20|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party21|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading21|}}} | party = {{{party21|}}} | party_link = {{{party21_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader21|}}}|{{{leader21|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour21|}}}|{{{color21|}}}}} | percentage = {{{percentage21|}}} | seats = {{{seats21|}}} | last_election = {{{last_election21|}}} | current_seats = {{{current_seats21|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party22|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading22|}}} | party = {{{party22|}}} | party_link = {{{party22_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader22|}}}|{{{leader22|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour22|}}}|{{{color22|}}}}} | percentage = {{{percentage22|}}} | seats = {{{seats22|}}} | last_election = {{{last_election22|}}} | current_seats = {{{current_seats22|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party23|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading23|}}} | party = {{{party23|}}} | party_link = {{{party23_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader23|}}}|{{{leader23|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour23|}}}|{{{color23|}}}}} | percentage = {{{percentage23|}}} | seats = {{{seats23|}}} | last_election = {{{last_election23|}}} | current_seats = {{{current_seats23|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party24|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading24|}}} | party = {{{party24|}}} | party_link = {{{party24_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader24|}}}|{{{leader24|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour24|}}}|{{{color24|}}}}} | percentage = {{{percentage24|}}} | seats = {{{seats24|}}} | last_election = {{{last_election24|}}} | current_seats = {{{current_seats24|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party25|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading25|}}} | party = {{{party25|}}} | party_link = {{{party25_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader25|}}}|{{{leader25|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour25|}}}|{{{color25|}}}}} | percentage = {{{percentage25|}}} | seats = {{{seats25|}}} | last_election = {{{last_election25|}}} | current_seats = {{{current_seats25|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party26|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading26|}}} | party = {{{party26|}}} | party_link = {{{party26_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader26|}}}|{{{leader26|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour26|}}}|{{{color26|}}}}} | percentage = {{{percentage26|}}} | seats = {{{seats26|}}} | last_election = {{{last_election26|}}} | current_seats = {{{current_seats26|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party27|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading27|}}} | party = {{{party27|}}} | party_link = {{{party27_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader27|}}}|{{{leader27|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour27|}}}|{{{color27|}}}}} | percentage = {{{percentage27|}}} | seats = {{{seats27|}}} | last_election = {{{last_election27|}}} | current_seats = {{{current_seats27|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party28|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading28|}}} | party = {{{party28|}}} | party_link = {{{party28_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader28|}}}|{{{leader28|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour28|}}}|{{{color28|}}}}} | percentage = {{{percentage28|}}} | seats = {{{seats28|}}} | last_election = {{{last_election28|}}} | current_seats = {{{current_seats28|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party29|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading29|}}} | party = {{{party29|}}} | party_link = {{{party29_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader29|}}}|{{{leader29|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour29|}}}|{{{color29|}}}}} | percentage = {{{percentage29|}}} | seats = {{{seats29|}}} | last_election = {{{last_election29|}}} | current_seats = {{{current_seats29|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party30|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading30|}}} | party = {{{party30|}}} | party_link = {{{party30_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader30|}}}|{{{leader30|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour30|}}}|{{{color30|}}}}} | percentage = {{{percentage30|}}} | seats = {{{seats30|}}} | last_election = {{{last_election30|}}} | current_seats = {{{current_seats30|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party31|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading31|}}} | party = {{{party31|}}} | party_link = {{{party31_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader31|}}}|{{{leader31|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour31|}}}|{{{color31|}}}}} | percentage = {{{percentage31|}}} | seats = {{{seats31|}}} | last_election = {{{last_election31|}}} | current_seats = {{{current_seats31|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party32|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading32|}}} | party = {{{party32|}}} | party_link = {{{party32_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader32|}}}|{{{leader32|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour32|}}}|{{{color32|}}}}} | percentage = {{{percentage32|}}} | seats = {{{seats32|}}} | last_election = {{{last_election32|}}} | current_seats = {{{current_seats32|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party33|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading33|}}} | party = {{{party33|}}} | party_link = {{{party33_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader33|}}}|{{{leader33|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour33|}}}|{{{color33|}}}}} | percentage = {{{percentage33|}}} | seats = {{{seats33|}}} | last_election = {{{last_election33|}}} | current_seats = {{{current_seats33|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party34|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading34|}}} | party = {{{party34|}}} | party_link = {{{party34_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader34|}}}|{{{leader34|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour34|}}}|{{{color34|}}}}} | percentage = {{{percentage34|}}} | seats = {{{seats34|}}} | last_election = {{{last_election34|}}} | current_seats = {{{current_seats34|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party35|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading35|}}} | party = {{{party35|}}} | party_link = {{{party35_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader35|}}}|{{{leader35|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour35|}}}|{{{color35|}}}}} | percentage = {{{percentage35|}}} | seats = {{{seats35|}}} | last_election = {{{last_election35|}}} | current_seats = {{{current_seats35|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party36|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading36|}}} | party = {{{party36|}}} | party_link = {{{party36_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader36|}}}|{{{leader36|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour36|}}}|{{{color36|}}}}} | percentage = {{{percentage36|}}} | seats = {{{seats36|}}} | last_election = {{{last_election36|}}} | current_seats = {{{current_seats36|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party37|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading37|}}} | party = {{{party37|}}} | party_link = {{{party37_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader37|}}}|{{{leader37|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour37|}}}|{{{color37|}}}}} | percentage = {{{percentage37|}}} | seats = {{{seats37|}}} | last_election = {{{last_election37|}}} | current_seats = {{{current_seats37|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party38|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading38|}}} | party = {{{party38|}}} | party_link = {{{party38_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader38|}}}|{{{leader38|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour38|}}}|{{{color38|}}}}} | percentage = {{{percentage38|}}} | seats = {{{seats38|}}} | last_election = {{{last_election38|}}} | current_seats = {{{current_seats38|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party39|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading39|}}} | party = {{{party39|}}} | party_link = {{{party39_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader39|}}}|{{{leader39|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour39|}}}|{{{color39|}}}}} | percentage = {{{percentage39|}}} | seats = {{{seats39|}}} | last_election = {{{last_election39|}}} | current_seats = {{{current_seats39|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party40|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading40|}}} | party = {{{party40|}}} | party_link = {{{party40_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader40|}}}|{{{leader40|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour40|}}}|{{{color40|}}}}} | percentage = {{{percentage40|}}} | seats = {{{seats40|}}} | last_election = {{{last_election40|}}} | current_seats = {{{current_seats40|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party41|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading41|}}} | party = {{{party41|}}} | party_link = {{{party41_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader41|}}}|{{{leader41|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour41|}}}|{{{color41|}}}}} | percentage = {{{percentage41|}}} | seats = {{{seats41|}}} | last_election = {{{last_election41|}}} | current_seats = {{{current_seats41|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party42|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading42|}}} | party = {{{party42|}}} | party_link = {{{party42_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader42|}}}|{{{leader42|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour42|}}}|{{{color42|}}}}} | percentage = {{{percentage42|}}} | seats = {{{seats42|}}} | last_election = {{{last_election42|}}} | current_seats = {{{current_seats42|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party43|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading43|}}} | party = {{{party43|}}} | party_link = {{{party43_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader43|}}}|{{{leader43|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour43|}}}|{{{color43|}}}}} | percentage = {{{percentage43|}}} | seats = {{{seats43|}}} | last_election = {{{last_election43|}}} | current_seats = {{{current_seats43|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party44|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading44|}}} | party = {{{party44|}}} | party_link = {{{party44_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader44|}}}|{{{leader44|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour44|}}}|{{{color44|}}}}} | percentage = {{{percentage44|}}} | seats = {{{seats44|}}} | last_election = {{{last_election44|}}} | current_seats = {{{current_seats44|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party45|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading45|}}} | party = {{{party45|}}} | party_link = {{{party45_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader45|}}}|{{{leader45|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour45|}}}|{{{color45|}}}}} | percentage = {{{percentage45|}}} | seats = {{{seats45|}}} | last_election = {{{last_election45|}}} | current_seats = {{{current_seats45|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party46|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading46|}}} | party = {{{party46|}}} | party_link = {{{party46_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader46|}}}|{{{leader46|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour46|}}}|{{{color46|}}}}} | percentage = {{{percentage46|}}} | seats = {{{seats46|}}} | last_election = {{{last_election46|}}} | current_seats = {{{current_seats46|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party47|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading47|}}} | party = {{{party47|}}} | party_link = {{{party47_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader47|}}}|{{{leader47|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour47|}}}|{{{color47|}}}}} | percentage = {{{percentage47|}}} | seats = {{{seats47|}}} | last_election = {{{last_election47|}}} | current_seats = {{{current_seats47|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party48|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading48|}}} | party = {{{party48|}}} | party_link = {{{party48_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader48|}}}|{{{leader48|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour48|}}}|{{{color48|}}}}} | percentage = {{{percentage48|}}} | seats = {{{seats48|}}} | last_election = {{{last_election48|}}} | current_seats = {{{current_seats48|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party49|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading49|}}} | party = {{{party49|}}} | party_link = {{{party49_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader49|}}}|{{{leader49|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour49|}}}|{{{color49|}}}}} | percentage = {{{percentage49|}}} | seats = {{{seats49|}}} | last_election = {{{last_election49|}}} | current_seats = {{{current_seats49|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party50|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading50|}}} | party = {{{party50|}}} | party_link = {{{party50_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader50|}}}|{{{leader50|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour50|}}}|{{{color50|}}}}} | percentage = {{{percentage50|}}} | seats = {{{seats50|}}} | last_election = {{{last_election50|}}} | current_seats = {{{current_seats50|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party51|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading51|}}} | party = {{{party51|}}} | party_link = {{{party51_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader51|}}}|{{{leader51|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour51|}}}|{{{color51|}}}}} | percentage = {{{percentage51|}}} | seats = {{{seats51|}}} | last_election = {{{last_election51|}}} | current_seats = {{{current_seats51|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party52|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading52|}}} | party = {{{party52|}}} | party_link = {{{party52_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader52|}}}|{{{leader52|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour52|}}}|{{{color52|}}}}} | percentage = {{{percentage52|}}} | seats = {{{seats52|}}} | last_election = {{{last_election52|}}} | current_seats = {{{current_seats52|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party53|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading53|}}} | party = {{{party53|}}} | party_link = {{{party53_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader53|}}}|{{{leader53|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour53|}}}|{{{color53|}}}}} | percentage = {{{percentage53|}}} | seats = {{{seats53|}}} | last_election = {{{last_election53|}}} | current_seats = {{{current_seats53|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party54|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading54|}}} | party = {{{party54|}}} | party_link = {{{party54_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader54|}}}|{{{leader54|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour54|}}}|{{{color54|}}}}} | percentage = {{{percentage54|}}} | seats = {{{seats54|}}} | last_election = {{{last_election54|}}} | current_seats = {{{current_seats54|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party55|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading55|}}} | party = {{{party55|}}} | party_link = {{{party55_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader55|}}}|{{{leader55|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour55|}}}|{{{color55|}}}}} | percentage = {{{percentage55|}}} | seats = {{{seats55|}}} | last_election = {{{last_election55|}}} | current_seats = {{{current_seats55|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party56|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading56|}}} | party = {{{party56|}}} | party_link = {{{party56_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader56|}}}|{{{leader56|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour56|}}}|{{{color56|}}}}} | percentage = {{{percentage56|}}} | seats = {{{seats56|}}} | last_election = {{{last_election56|}}} | current_seats = {{{current_seats56|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party57|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading57|}}} | party = {{{party57|}}} | party_link = {{{party57_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader57|}}}|{{{leader57|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour57|}}}|{{{color57|}}}}} | percentage = {{{percentage57|}}} | seats = {{{seats57|}}} | last_election = {{{last_election57|}}} | current_seats = {{{current_seats57|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party58|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading58|}}} | party = {{{party58|}}} | party_link = {{{party58_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader58|}}}|{{{leader58|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour58|}}}|{{{color58|}}}}} | percentage = {{{percentage58|}}} | seats = {{{seats58|}}} | last_election = {{{last_election58|}}} | current_seats = {{{current_seats58|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party59|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading59|}}} | party = {{{party59|}}} | party_link = {{{party59_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader59|}}}|{{{leader59|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour59|}}}|{{{color59|}}}}} | percentage = {{{percentage59|}}} | seats = {{{seats59|}}} | last_election = {{{last_election59|}}} | current_seats = {{{current_seats59|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party60|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading60|}}} | party = {{{party60|}}} | party_link = {{{party60_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader60|}}}|{{{leader60|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour60|}}}|{{{color60|}}}}} | percentage = {{{percentage60|}}} | seats = {{{seats60|}}} | last_election = {{{last_election60|}}} | current_seats = {{{current_seats60|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party61|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading61|}}} | party = {{{party61|}}} | party_link = {{{party61_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader61|}}}|{{{leader61|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour61|}}}|{{{color61|}}}}} | percentage = {{{percentage61|}}} | seats = {{{seats61|}}} | last_election = {{{last_election61|}}} | current_seats = {{{current_seats61|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party62|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading62|}}} | party = {{{party62|}}} | party_link = {{{party62_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader62|}}}|{{{leader62|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour62|}}}|{{{color62|}}}}} | percentage = {{{percentage62|}}} | seats = {{{seats62|}}} | last_election = {{{last_election62|}}} | current_seats = {{{current_seats62|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party63|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading63|}}} | party = {{{party63|}}} | party_link = {{{party63_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader63|}}}|{{{leader63|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour63|}}}|{{{color63|}}}}} | percentage = {{{percentage63|}}} | seats = {{{seats63|}}} | last_election = {{{last_election63|}}} | current_seats = {{{current_seats63|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party64|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading64|}}} | party = {{{party64|}}} | party_link = {{{party64_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader64|}}}|{{{leader64|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour64|}}}|{{{color64|}}}}} | percentage = {{{percentage64|}}} | seats = {{{seats64|}}} | last_election = {{{last_election64|}}} | current_seats = {{{current_seats64|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party65|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading65|}}} | party = {{{party65|}}} | party_link = {{{party65_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader65|}}}|{{{leader65|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour65|}}}|{{{color65|}}}}} | percentage = {{{percentage65|}}} | seats = {{{seats65|}}} | last_election = {{{last_election65|}}} | current_seats = {{{current_seats65|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party66|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading66|}}} | party = {{{party66|}}} | party_link = {{{party66_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader66|}}}|{{{leader66|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour66|}}}|{{{color66|}}}}} | percentage = {{{percentage66|}}} | seats = {{{seats66|}}} | last_election = {{{last_election66|}}} | current_seats = {{{current_seats66|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party67|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading67|}}} | party = {{{party67|}}} | party_link = {{{party67_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader67|}}}|{{{leader67|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour67|}}}|{{{color67|}}}}} | percentage = {{{percentage67|}}} | seats = {{{seats67|}}} | last_election = {{{last_election67|}}} | current_seats = {{{current_seats67|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party68|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading68|}}} | party = {{{party68|}}} | party_link = {{{party68_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader68|}}}|{{{leader68|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour68|}}}|{{{color68|}}}}} | percentage = {{{percentage68|}}} | seats = {{{seats68|}}} | last_election = {{{last_election68|}}} | current_seats = {{{current_seats68|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party69|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading69|}}} | party = {{{party69|}}} | party_link = {{{party69_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader69|}}}|{{{leader69|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour69|}}}|{{{color69|}}}}} | percentage = {{{percentage69|}}} | seats = {{{seats69|}}} | last_election = {{{last_election69|}}} | current_seats = {{{current_seats69|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party70|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading70|}}} | party = {{{party70|}}} | party_link = {{{party70_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader70|}}}|{{{leader70|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour70|}}}|{{{color70|}}}}} | percentage = {{{percentage70|}}} | seats = {{{seats70|}}} | last_election = {{{last_election70|}}} | current_seats = {{{current_seats70|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!)}} <div class="ib-legis-elect-disclaimer">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=This lists parties that won seats. See the complete results below.}}</div>}}<!-- -->{{#if:{{{map|}}}{{{map_image|}}}|<table class="ib-legis-elect-map"><tr><td class="infobox-image">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{{map_size|}}}|upright={{if empty|{{{map_upright|}}}|1.3}}|alt={{{map_alt|}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div class="infobox-caption">{{{map_caption|}}}</div>}}</td></tr></table> }}{{#if:{{{before_election|}}}{{{after_election|}}}|<table class="ib-legis-elect-befaft"> <tr> <th {{#if:{{{before_image|}}}|colspan="2"}} scope="col">{{#if:{{{before_election|}}}|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=Incumbent {{{title}}}|#default=predhodni {{{title}}}}}}}</th> <th {{#if:{{{after_image|}}}|colspan="2"}} scope="col" class="ib-legis-elect-befaft-right">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{If empty|{{{posttitle|}}}|{{Delink|1=naslednji {{{title}}}}}}}}}}}</th> </tr> <tr>{{#if:{{{before_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-befimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{before_image|}}}|size={{{before_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} <td class="ib-legis-elect-50">{{{before_election|}}}{{#if:{{{before_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{before_party_link|}}}|name={{{before_party}}}}}}}</td> <td class="ib-legis-elect-befaft-right ib-legis-elect-50">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{{after_election}}}{{#if:{{{after_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{after_party_link|}}}|name={{{after_party}}}}}}}}}}}</td>{{#if:{{{after_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-aftimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{after_image|}}}|size={{{after_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} </tr> </table>}} | data6 = {{{module|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox legislative election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox legislative election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| after_election | after_image | after_image_size | after_party | after_party_link | before_election | before_image | before_image_size | before_party | before_party_link | child | color1 | color2 | color3 | color4 | color5 | color6 | color7 | color8 | color9 | color10 | color11 | color12 | color13 | color14 | color15 | color16 | color17 | color18 | color19 | color20 | color21 | color22 | color23 | color24 | color25 | color26 | color27 | color28 | color29 | color30 | color31 | color32 | color33 | color34 | color35 | color36 | color37 | color38 | color39 | color40 | color41 | color42 | color43 | color44 | color45 | color46 | color47 | color48 | color49 | color50 | color51 | color52 | color53 | color54 | color55 | color56 | color57 | color58 | color59 | color60 | color61 | color62 | color63 | color64 | color65 | color66 | color67 | color68 | color69 | color70 | colour1 | colour2 | colour3 | colour4 | colour5 | colour6 | colour7 | colour8 | colour9 | colour10 | colour11 | colour12 | colour13 | colour14 | colour15 | colour16 | colour17 | colour18 | colour19 | colour20 | colour21 | colour22 | colour23 | colour24 | colour25 | colour26 | colour27 | colour28 | colour29 | colour30 | colour31 | colour32 | colour33 | colour34 | colour35 | colour36 | colour37 | colour38 | colour39 | colour40 | colour41 | colour42 | colour43 | colour44 | colour45 | colour46 | colour47 | colour48 | colour49 | colour50 | colour51 | colour52 | colour53 | colour54 | colour55 | colour56 | colour57 | colour58 | colour59 | colour60 | colour61 | colour62 | colour63 | colour64 | colour65 | colour66 | colour67 | colour68 | colour69 | colour70 | country | current_seats1 | current_seats2 | current_seats3 | current_seats4 | current_seats5 | current_seats6 | current_seats7 | current_seats8 | current_seats9 | current_seats10 | current_seats11 | current_seats12 | current_seats13 | current_seats14 | current_seats15 | current_seats16 | current_seats17 | current_seats18 | current_seats19 | current_seats20 | current_seats21 | current_seats22 | current_seats23 | current_seats24 | current_seats25 | current_seats26 | current_seats27 | current_seats28 | current_seats29 | current_seats30 | current_seats31 | current_seats32 | current_seats33 | current_seats34 | current_seats35 | current_seats36 | current_seats37 | current_seats38 | current_seats39 | current_seats40 | current_seats41 | current_seats42 | current_seats43 | current_seats44 | current_seats45 | current_seats46 | current_seats47 | current_seats48 | current_seats49 | current_seats50 | current_seats51 | current_seats52 | current_seats53 | current_seats54 | current_seats55 | current_seats56 | current_seats57 | current_seats58 | current_seats59 | current_seats60 | current_seats61 | current_seats62 | current_seats63 | current_seats64 | current_seats65 | current_seats66 | current_seats67 | current_seats68 | current_seats69 | current_seats70 | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | embed | first_election | flag_image | flag_year | heading1 | heading2 | heading3 | heading4 | heading5 | heading6 | heading7 | heading8 | heading9 | heading10 | heading11 | heading12 | heading13 | heading14 | heading15 | heading16 | heading17 | heading18 | heading19 | heading20 | heading21 | heading22 | heading23 | heading24 | heading25 | heading26 | heading27 | heading28 | heading29 | heading30 | heading31 | heading32 | heading33 | heading34 | heading35 | heading36 | heading37 | heading38 | heading39 | heading40 | heading41 | heading42 | heading43 | heading44 | heading45 | heading46 | heading47 | heading48 | heading49 | heading50 | heading51 | heading52 | heading53 | heading54 | heading55 | heading56 | heading57 | heading58 | heading59 | heading60 | heading61 | heading62 | heading63 | heading64 | heading65 | heading66 | heading67 | heading68 | heading69 | heading70 | last_election1 | last_election2 | last_election3 | last_election4 | last_election5 | last_election6 | last_election7 | last_election8 | last_election9 | last_election10 | last_election11 | last_election12 | last_election13 | last_election14 | last_election15 | last_election16 | last_election17 | last_election18 | last_election19 | last_election20 | last_election21 | last_election22 | last_election23 | last_election24 | last_election25 | last_election26 | last_election27 | last_election28 | last_election29 | last_election30 | last_election31 | last_election32 | last_election33 | last_election34 | last_election35 | last_election36 | last_election37 | last_election38 | last_election39 | last_election40 | last_election41 | last_election42 | last_election43 | last_election44 | last_election45 | last_election46 | last_election47 | last_election48 | last_election49 | last_election50 | last_election51 | last_election52 | last_election53 | last_election54 | last_election55 | last_election56 | last_election57 | last_election58 | last_election59 | last_election60 | last_election61 | last_election62 | last_election63 | last_election64 | last_election65 | last_election66 | last_election67 | last_election68 | last_election69 | last_election70 | last_update | leader1 | leader2 | leader3 | leader4 | leader5 | leader6 | leader7 | leader8 | leader9 | leader10 | leader11 | leader12 | leader13 | leader14 | leader15 | leader16 | leader17 | leader18 | leader19 | leader20 | leader21 | leader22 | leader23 | leader24 | leader25 | leader26 | leader27 | leader28 | leader29 | leader30 | leader31 | leader32 | leader33 | leader34 | leader35 | leader36 | leader37 | leader38 | leader39 | leader40 | leader41 | leader42 | leader43 | leader44 | leader45 | leader46 | leader47 | leader48 | leader49 | leader50 | leader51 | leader52 | leader53 | leader54 | leader55 | leader56 | leader57 | leader58 | leader59 | leader60 | leader61 | leader62 | leader63 | leader64 | leader65 | leader66 | leader67 | leader68 | leader69 | leader70 | leadertitle | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_upright | module | next_election | noleader | nopercentage | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_leader1 | party_leader2 | party_leader3 | party_leader4 | party_leader5 | party_leader6 | party_leader7 | party_leader8 | party_leader9 | party_leader10 | party_leader11 | party_leader12 | party_leader13 | party_leader14 | party_leader15 | party_leader16 | party_leader17 | party_leader18 | party_leader19 | party_leader20 | party_leader21 | party_leader22 | party_leader23 | party_leader24 | party_leader25 | party_leader26 | party_leader27 | party_leader28 | party_leader29 | party_leader30 | party_leader31 | party_leader32 | party_leader33 | party_leader34 | party_leader35 | party_leader36 | party_leader37 | party_leader38 | party_leader39 | party_leader40 | party_leader41 | party_leader42 | party_leader43 | party_leader44 | party_leader45 | party_leader46 | party_leader47 | party_leader48 | party_leader49 | party_leader50 | party_leader51 | party_leader52 | party_leader53 | party_leader54 | party_leader55 | party_leader56 | party_leader57 | party_leader58 | party_leader59 | party_leader60 | party_leader61 | party_leader62 | party_leader63 | party_leader64 | party_leader65 | party_leader66 | party_leader67 | party_leader68 | party_leader69 | party_leader70 | party_title | party1 | party1_link | party2 | party2_link | party3 | party3_link | party4 | party4_link | party5 | party5_link | party6 | party6_link | party7 | party7_link | party8 | party8_link | party9 | party9_link | party10 | party10_link | party11 | party11_link | party12 | party12_link | party13 | party13_link | party14 | party14_link | party15 | party15_link | party16 | party16_link | party17 | party17_link | party18 | party18_link | party19 | party19_link | party20 | party20_link | party21 | party21_link | party22 | party22_link | party23 | party23_link | party24 | party24_link | party25 | party25_link | party26 | party26_link | party27 | party27_link | party28 | party28_link | party29 | party29_link | party30 | party30_link | party31 | party31_link | party32 | party32_link | party33 | party33_link | party34 | party34_link | party35 | party35_link | party36 | party36_link | party37 | party37_link | party38 | party38_link | party39 | party39_link | party40 | party40_link | party41 | party41_link | party42 | party42_link | party43 | party43_link | party44 | party44_link | party45 | party45_link | party46 | party46_link | party47 | party47_link | party48 | party48_link | party49 | party49_link | party50 | party50_link | party51 | party51_link | party52 | party52_link | party53 | party53_link | party54 | party54_link | party55 | party55_link | party56 | party56_link | party57 | party57_link | party58 | party58_link | party59 | party59_link | party60 | party60_link | party61 | party61_link | party62 | party62_link | party63 | party63_link | party64 | party64_link | party65 | party65_link | party66 | party66_link | party67 | party67_link | party68 | party68_link | party69 | party69_link | party70 | party70_link | percentage1 | percentage2 | percentage3 | percentage4 | percentage5 | percentage6 | percentage7 | percentage8 | percentage9 | percentage10 | percentage11 | percentage12 | percentage13 | percentage14 | percentage15 | percentage16 | percentage17 | percentage18 | percentage19 | percentage20 | percentage21 | percentage22 | percentage23 | percentage24 | percentage25 | percentage26 | percentage27 | percentage28 | percentage29 | percentage30 | percentage31 | percentage32 | percentage33 | percentage34 | percentage35 | percentage36 | percentage37 | percentage38 | percentage39 | percentage40 | percentage41 | percentage42 | percentage43 | percentage44 | percentage45 | percentage46 | percentage47 | percentage48 | percentage49 | percentage50 | percentage51 | percentage52 | percentage53 | percentage54 | percentage55 | percentage56 | percentage57 | percentage58 | percentage59 | percentage60 | percentage61 | percentage62 | percentage63 | percentage64 | percentage65 | percentage66 | percentage67 | percentage68 | percentage69 | percentage70 | posttitle | previous_election | previous_mps | reporting | seats_for_election | seats_title | seats1 | seats2 | seats3 | seats4 | seats5 | seats6 | seats7 | seats8 | seats9 | seats10 | seats11 | seats12 | seats13 | seats14 | seats15 | seats16 | seats17 | seats18 | seats19 | seats20 | seats21 | seats22 | seats23 | seats24 | seats25 | seats26 | seats27 | seats28 | seats29 | seats30 | seats31 | seats32 | seats33 | seats34 | seats35 | seats36 | seats37 | seats38 | seats39 | seats40 | seats41 | seats42 | seats43 | seats44 | seats45 | seats46 | seats47 | seats48 | seats49 | seats50 | seats51 | seats52 | seats53 | seats54 | seats55 | seats56 | seats57 | seats58 | seats59 | seats60 | seats61 | seats62 | seats63 | seats64 | seats65 | seats66 | seats67 | seats68 | seats69 | seats70 | time_zone | title | turnout }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox legislative election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox legislative election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party_leader1; leader1 | colour1; color1 | party_leader2; leader2 | colour2; color2 | party_leader3; leader3 | colour3; color3 | party_leader4; leader4 | colour4; color4 | party_leader5; leader5 | colour5; color5 | party_leader6; leader6 | colour6; color6 | party_leader7; leader7 | colour7; color7 | party_leader8; leader8 | colour8; color8 | party_leader9; leader9 | colour9; color9 | party_leader10; leader10 | colour10; color10 | party_leader11; leader11 | colour11; color11 | party_leader12; leader12 | colour12; color12 | party_leader13; leader13 | colour13; color13 | party_leader14; leader14 | colour14; color14 | party_leader15; leader15 | colour15; color15 | party_leader16; leader16 | colour16; color16 | party_leader17; leader17 | colour17; color17 | party_leader18; leader18 | colour18; color18 | party_leader19; leader19 | colour19; color19 | party_leader20; leader20 | colour20; color20 | party_leader21; leader21 | colour21; color21 | party_leader22; leader22 | colour22; color22 | party_leader23; leader23 | colour23; color23 | party_leader24; leader24 | colour24; color24 | party_leader25; leader25 | colour25; color25 | party_leader26; leader26 | colour26; color26 | party_leader27; leader27 | colour27; color27 | party_leader28; leader28 | colour28; color28 | party_leader29; leader29 | colour29; color29 | party_leader30; leader30 | colour30; color30 | party_leader31; leader31 | colour31; color31 | party_leader32; leader32 | colour32; color32 | party_leader33; leader33 | colour33; color33 | party_leader34; leader34 | colour34; color34 | party_leader35; leader35 | colour35; color35 | party_leader36; leader36 | colour36; color36 | party_leader37; leader37 | colour37; color37 | party_leader38; leader38 | colour38; color38 | party_leader39; leader39 | colour39; color39 | party_leader40; leader40 | colour40; color40 | party_leader41; leader41 | colour41; color41 | party_leader42; leader42 | colour42; color42 | party_leader43; leader43 | colour43; color43 | party_leader44; leader44 | colour44; color44 | party_leader45; leader45 | colour45; color45 | party_leader46; leader46 | colour46; color46 | party_leader47; leader47 | colour47; color47 | party_leader48; leader48 | colour48; color48 | party_leader49; leader49 | colour49; color49 | party_leader50; leader50 | colour50; color50 | party_leader51; leader51 | colour51; color51 | party_leader52; leader52 | colour52; color52 | party_leader53; leader53 | colour53; color53 | party_leader54; leader54 | colour54; color54 | party_leader55; leader55 | colour55; color55 | party_leader56; leader56 | colour56; color56 | party_leader57; leader57 | colour57; color57 | party_leader58; leader58 | colour58; color58 | party_leader59; leader59 | colour59; color59 | party_leader60; leader60 | colour60; color60 | party_leader61; leader61 | colour61; color61 | party_leader62; leader62 | colour62; color62 | party_leader63; leader63 | colour63; color63 | party_leader64; leader64 | colour64; color64 | party_leader65; leader65 | colour65; color65 | party_leader66; leader66 | colour66; color66 | party_leader67; leader67 | colour67; color67 | party_leader68; leader68 | colour68; color68 | party_leader69; leader69 | colour69; color69 | party_leader70; leader70 | colour70; color70 | map; map_image }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 5xojxhw6x4t4hyhpyb864h8vx0bzmen 6771266 6771262 2026-10-27T21:34:44Z TadejM 738 prevod 6771266 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | templatestyles = Infobox_legislative_election/styles.css | child = {{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}} | bodyclass = ib-legis-elect {{#if:{{{election_date|}}}|vevent}} | title = {{#ifeq:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}|yes|{{#if:{{{election_name|}}}|<div class="ib-legis-elect-embed">{{{election_name}}}</div>}}|{{if empty|{{{election_name|}}}|{{PAGENAME}}}}}} | subheader1 = {{#if:{{{flag_image|}}} |{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{flag_image|}}}|size=50px|alt=|link=}}<hr /> |{{#ifexist:Template:Country data {{#invoke:if empty|main|{{{country|}}}|¬}}|{{#invoke:flag|deco|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px|noredlink={{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}||yes}}|frameonly=true}}<hr />}}}} | subheader2 = {{#if:{{{previous_election|}}}{{{next_election|}}} |{{succession links|leftstyle=width:20%;|centerstyle = width:60%;|rightstyle=width:20%; | left = {{{previous_election|}}} | center = {{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} | right = {{{next_election|}}} }} |{{#if:{{{election_date|}}}|<b>{{{election_date}}}</b>}} }} | subheader3 = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}| {{succession links|noarrows=yes|leftstyle=width:40%; text-align:center;|rightstyle=width:40%; text-align:center; | left = {{#if:{{{outgoing_members|}}}{{{previous_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}|outgoing members]]|{{if empty|{{{outgoing_members|}}}|{{{previous_mps|}}}}}}}}} | right = {{#if:{{{elected_members|}}}{{{elected_mps|}}}|{{#ifexist:{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|[[{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}|elected members]]|{{if empty|{{{elected_members|}}}|{{{elected_mps|}}}}}}}|}} }} }} | data1 = {{#if:{{{seats_for_election|}}}|<hr />{{{seats_for_election}}}{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br />{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino}}}} | data2 = {{#if:{{{opinion_polls|}}}| [[{{{opinion_polls}}}|Mnenjske&nbsp;ankete]] }} | label3 = Udeležba | data3 = {{{turnout|}}} | label4 = Poročanje | data4 = {{#if:{{{reporting|}}}|{{center|{{Percentage bar|{{{reporting}}}|{{{reporting}}}%|1BCE0E}}}}datum: '''{{{last_update}}} {{{time_zone}}}''' }} | data5 = {{#if:{{{party1|}}}{{{party2|}}}{{{party3|}}}{{{party4|}}}{{{party5|}}}|<nowiki /> {{(!}} class="wikitable ib-legis-elect-results plainrowheaders" {{!-}} !colspan=2 {{!}} {{if empty|{{{party_title|}}}|Party}} {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes|| !{{if empty|{{{leadertitle|}}}|Voditelj}}}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes= {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|counting|Sedežev prej|{{if empty|{{{seats_title|}}}|Trenutno sedežev}}}}}} |#default= {{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||! % glasov}} ! {{if empty|{{{seats_title|}}}|Sedeži }} {{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes||! +/– }} }} {{!-}} {{#if:{{{party1|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading1|}}} | party = {{{party1|}}} | party_link = {{{party1_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader1|}}}|{{{leader1|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour1|}}}|{{{color1|}}}}} | percentage = {{{percentage1|}}} | seats = {{{seats1|}}} | last_election = {{{last_election1|}}} | current_seats = {{{current_seats1|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party2|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading2|}}} | party = {{{party2|}}} | party_link = {{{party2_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader2|}}}|{{{leader2|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour2|}}}|{{{color2|}}}}} | percentage = {{{percentage2|}}} | seats = {{{seats2|}}} | last_election = {{{last_election2|}}} | current_seats = {{{current_seats2|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party3|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading3|}}} | party = {{{party3|}}} | party_link = {{{party3_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader3|}}}|{{{leader3|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour3|}}}|{{{color3|}}}}} | percentage = {{{percentage3|}}} | seats = {{{seats3|}}} | last_election = {{{last_election3|}}} | current_seats = {{{current_seats3|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party4|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading4|}}} | party = {{{party4|}}} | party_link = {{{party4_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader4|}}}|{{{leader4|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour4|}}}|{{{color4|}}}}} | percentage = {{{percentage4|}}} | seats = {{{seats4|}}} | last_election = {{{last_election4|}}} | current_seats = {{{current_seats4|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party5|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading5|}}} | party = {{{party5|}}} | party_link = {{{party5_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader5|}}}|{{{leader5|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour5|}}}|{{{color5|}}}}} | percentage = {{{percentage5|}}} | seats = {{{seats5|}}} | last_election = {{{last_election5|}}} | current_seats = {{{current_seats5|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party6|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading6|}}} | party = {{{party6|}}} | party_link = {{{party6_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader6|}}}|{{{leader6|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour6|}}}|{{{color6|}}}}} | percentage = {{{percentage6|}}} | seats = {{{seats6|}}} | last_election = {{{last_election6|}}} | current_seats = {{{current_seats6|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party7|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading7|}}} | party = {{{party7|}}} | party_link = {{{party7_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader7|}}}|{{{leader7|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour7|}}}|{{{color7|}}}}} | percentage = {{{percentage7|}}} | seats = {{{seats7|}}} | last_election = {{{last_election7|}}} | current_seats = {{{current_seats7|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party8|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading8|}}} | party = {{{party8|}}} | party_link = {{{party8_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader8|}}}|{{{leader8|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour8|}}}|{{{color8|}}}}} | percentage = {{{percentage8|}}} | seats = {{{seats8|}}} | last_election = {{{last_election8|}}} | current_seats = {{{current_seats8|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party9|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading9|}}} | party = {{{party9|}}} | party_link = {{{party9_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader9|}}}|{{{leader9|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour9|}}}|{{{color9|}}}}} | percentage = {{{percentage9|}}} | seats = {{{seats9|}}} | last_election = {{{last_election9|}}} | current_seats = {{{current_seats9|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party10|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading10|}}} | party = {{{party10|}}} | party_link = {{{party10_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader10|}}}|{{{leader10|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour10|}}}|{{{color10|}}}}} | percentage = {{{percentage10|}}} | seats = {{{seats10|}}} | last_election = {{{last_election10|}}} | current_seats = {{{current_seats10|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party11|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading11|}}} | party = {{{party11|}}} | party_link = {{{party11_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader11|}}}|{{{leader11|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour11|}}}|{{{color11|}}}}} | percentage = {{{percentage11|}}} | seats = {{{seats11|}}} | last_election = {{{last_election11|}}} | current_seats = {{{current_seats11|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party12|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading12|}}} | party = {{{party12|}}} | party_link = {{{party12_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader12|}}}|{{{leader12|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour12|}}}|{{{color12|}}}}} | percentage = {{{percentage12|}}} | seats = {{{seats12|}}} | last_election = {{{last_election12|}}} | current_seats = {{{current_seats12|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party13|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading13|}}} | party = {{{party13|}}} | party_link = {{{party13_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader13|}}}|{{{leader13|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour13|}}}|{{{color13|}}}}} | percentage = {{{percentage13|}}} | seats = {{{seats13|}}} | last_election = {{{last_election13|}}} | current_seats = {{{current_seats13|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party14|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading14|}}} | party = {{{party14|}}} | party_link = {{{party14_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader14|}}}|{{{leader14|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour14|}}}|{{{color14|}}}}} | percentage = {{{percentage14|}}} | seats = {{{seats14|}}} | last_election = {{{last_election14|}}} | current_seats = {{{current_seats14|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party15|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading15|}}} | party = {{{party15|}}} | party_link = {{{party15_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader15|}}}|{{{leader15|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour15|}}}|{{{color15|}}}}} | percentage = {{{percentage15|}}} | seats = {{{seats15|}}} | last_election = {{{last_election15|}}} | current_seats = {{{current_seats15|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party16|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading16|}}} | party = {{{party16|}}} | party_link = {{{party16_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader16|}}}|{{{leader16|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour16|}}}|{{{color16|}}}}} | percentage = {{{percentage16|}}} | seats = {{{seats16|}}} | last_election = {{{last_election16|}}} | current_seats = {{{current_seats16|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party17|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading17|}}} | party = {{{party17|}}} | party_link = {{{party17_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader17|}}}|{{{leader17|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour17|}}}|{{{color17|}}}}} | percentage = {{{percentage17|}}} | seats = {{{seats17|}}} | last_election = {{{last_election17|}}} | current_seats = {{{current_seats17|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party18|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading18|}}} | party = {{{party18|}}} | party_link = {{{party18_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader18|}}}|{{{leader18|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour18|}}}|{{{color18|}}}}} | percentage = {{{percentage18|}}} | seats = {{{seats18|}}} | last_election = {{{last_election18|}}} | current_seats = {{{current_seats18|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party19|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading19|}}} | party = {{{party19|}}} | party_link = {{{party19_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader19|}}}|{{{leader19|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour19|}}}|{{{color19|}}}}} | percentage = {{{percentage19|}}} | seats = {{{seats19|}}} | last_election = {{{last_election19|}}} | current_seats = {{{current_seats19|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party20|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading20|}}} | party = {{{party20|}}} | party_link = {{{party20_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader20|}}}|{{{leader20|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour20|}}}|{{{color20|}}}}} | percentage = {{{percentage20|}}} | seats = {{{seats20|}}} | last_election = {{{last_election20|}}} | current_seats = {{{current_seats20|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party21|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading21|}}} | party = {{{party21|}}} | party_link = {{{party21_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader21|}}}|{{{leader21|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour21|}}}|{{{color21|}}}}} | percentage = {{{percentage21|}}} | seats = {{{seats21|}}} | last_election = {{{last_election21|}}} | current_seats = {{{current_seats21|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party22|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading22|}}} | party = {{{party22|}}} | party_link = {{{party22_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader22|}}}|{{{leader22|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour22|}}}|{{{color22|}}}}} | percentage = {{{percentage22|}}} | seats = {{{seats22|}}} | last_election = {{{last_election22|}}} | current_seats = {{{current_seats22|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party23|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading23|}}} | party = {{{party23|}}} | party_link = {{{party23_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader23|}}}|{{{leader23|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour23|}}}|{{{color23|}}}}} | percentage = {{{percentage23|}}} | seats = {{{seats23|}}} | last_election = {{{last_election23|}}} | current_seats = {{{current_seats23|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party24|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading24|}}} | party = {{{party24|}}} | party_link = {{{party24_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader24|}}}|{{{leader24|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour24|}}}|{{{color24|}}}}} | percentage = {{{percentage24|}}} | seats = {{{seats24|}}} | last_election = {{{last_election24|}}} | current_seats = {{{current_seats24|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party25|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading25|}}} | party = {{{party25|}}} | party_link = {{{party25_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader25|}}}|{{{leader25|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour25|}}}|{{{color25|}}}}} | percentage = {{{percentage25|}}} | seats = {{{seats25|}}} | last_election = {{{last_election25|}}} | current_seats = {{{current_seats25|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party26|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading26|}}} | party = {{{party26|}}} | party_link = {{{party26_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader26|}}}|{{{leader26|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour26|}}}|{{{color26|}}}}} | percentage = {{{percentage26|}}} | seats = {{{seats26|}}} | last_election = {{{last_election26|}}} | current_seats = {{{current_seats26|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party27|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading27|}}} | party = {{{party27|}}} | party_link = {{{party27_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader27|}}}|{{{leader27|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour27|}}}|{{{color27|}}}}} | percentage = {{{percentage27|}}} | seats = {{{seats27|}}} | last_election = {{{last_election27|}}} | current_seats = {{{current_seats27|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party28|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading28|}}} | party = {{{party28|}}} | party_link = {{{party28_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader28|}}}|{{{leader28|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour28|}}}|{{{color28|}}}}} | percentage = {{{percentage28|}}} | seats = {{{seats28|}}} | last_election = {{{last_election28|}}} | current_seats = {{{current_seats28|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party29|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading29|}}} | party = {{{party29|}}} | party_link = {{{party29_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader29|}}}|{{{leader29|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour29|}}}|{{{color29|}}}}} | percentage = {{{percentage29|}}} | seats = {{{seats29|}}} | last_election = {{{last_election29|}}} | current_seats = {{{current_seats29|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party30|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading30|}}} | party = {{{party30|}}} | party_link = {{{party30_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader30|}}}|{{{leader30|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour30|}}}|{{{color30|}}}}} | percentage = {{{percentage30|}}} | seats = {{{seats30|}}} | last_election = {{{last_election30|}}} | current_seats = {{{current_seats30|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party31|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading31|}}} | party = {{{party31|}}} | party_link = {{{party31_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader31|}}}|{{{leader31|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour31|}}}|{{{color31|}}}}} | percentage = {{{percentage31|}}} | seats = {{{seats31|}}} | last_election = {{{last_election31|}}} | current_seats = {{{current_seats31|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party32|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading32|}}} | party = {{{party32|}}} | party_link = {{{party32_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader32|}}}|{{{leader32|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour32|}}}|{{{color32|}}}}} | percentage = {{{percentage32|}}} | seats = {{{seats32|}}} | last_election = {{{last_election32|}}} | current_seats = {{{current_seats32|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party33|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading33|}}} | party = {{{party33|}}} | party_link = {{{party33_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader33|}}}|{{{leader33|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour33|}}}|{{{color33|}}}}} | percentage = {{{percentage33|}}} | seats = {{{seats33|}}} | last_election = {{{last_election33|}}} | current_seats = {{{current_seats33|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party34|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading34|}}} | party = {{{party34|}}} | party_link = {{{party34_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader34|}}}|{{{leader34|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour34|}}}|{{{color34|}}}}} | percentage = {{{percentage34|}}} | seats = {{{seats34|}}} | last_election = {{{last_election34|}}} | current_seats = {{{current_seats34|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party35|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading35|}}} | party = {{{party35|}}} | party_link = {{{party35_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader35|}}}|{{{leader35|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour35|}}}|{{{color35|}}}}} | percentage = {{{percentage35|}}} | seats = {{{seats35|}}} | last_election = {{{last_election35|}}} | current_seats = {{{current_seats35|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party36|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading36|}}} | party = {{{party36|}}} | party_link = {{{party36_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader36|}}}|{{{leader36|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour36|}}}|{{{color36|}}}}} | percentage = {{{percentage36|}}} | seats = {{{seats36|}}} | last_election = {{{last_election36|}}} | current_seats = {{{current_seats36|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party37|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading37|}}} | party = {{{party37|}}} | party_link = {{{party37_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader37|}}}|{{{leader37|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour37|}}}|{{{color37|}}}}} | percentage = {{{percentage37|}}} | seats = {{{seats37|}}} | last_election = {{{last_election37|}}} | current_seats = {{{current_seats37|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party38|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading38|}}} | party = {{{party38|}}} | party_link = {{{party38_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader38|}}}|{{{leader38|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour38|}}}|{{{color38|}}}}} | percentage = {{{percentage38|}}} | seats = {{{seats38|}}} | last_election = {{{last_election38|}}} | current_seats = {{{current_seats38|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party39|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading39|}}} | party = {{{party39|}}} | party_link = {{{party39_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader39|}}}|{{{leader39|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour39|}}}|{{{color39|}}}}} | percentage = {{{percentage39|}}} | seats = {{{seats39|}}} | last_election = {{{last_election39|}}} | current_seats = {{{current_seats39|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party40|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading40|}}} | party = {{{party40|}}} | party_link = {{{party40_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader40|}}}|{{{leader40|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour40|}}}|{{{color40|}}}}} | percentage = {{{percentage40|}}} | seats = {{{seats40|}}} | last_election = {{{last_election40|}}} | current_seats = {{{current_seats40|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party41|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading41|}}} | party = {{{party41|}}} | party_link = {{{party41_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader41|}}}|{{{leader41|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour41|}}}|{{{color41|}}}}} | percentage = {{{percentage41|}}} | seats = {{{seats41|}}} | last_election = {{{last_election41|}}} | current_seats = {{{current_seats41|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party42|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading42|}}} | party = {{{party42|}}} | party_link = {{{party42_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader42|}}}|{{{leader42|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour42|}}}|{{{color42|}}}}} | percentage = {{{percentage42|}}} | seats = {{{seats42|}}} | last_election = {{{last_election42|}}} | current_seats = {{{current_seats42|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party43|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading43|}}} | party = {{{party43|}}} | party_link = {{{party43_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader43|}}}|{{{leader43|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour43|}}}|{{{color43|}}}}} | percentage = {{{percentage43|}}} | seats = {{{seats43|}}} | last_election = {{{last_election43|}}} | current_seats = {{{current_seats43|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party44|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading44|}}} | party = {{{party44|}}} | party_link = {{{party44_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader44|}}}|{{{leader44|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour44|}}}|{{{color44|}}}}} | percentage = {{{percentage44|}}} | seats = {{{seats44|}}} | last_election = {{{last_election44|}}} | current_seats = {{{current_seats44|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party45|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading45|}}} | party = {{{party45|}}} | party_link = {{{party45_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader45|}}}|{{{leader45|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour45|}}}|{{{color45|}}}}} | percentage = {{{percentage45|}}} | seats = {{{seats45|}}} | last_election = {{{last_election45|}}} | current_seats = {{{current_seats45|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party46|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading46|}}} | party = {{{party46|}}} | party_link = {{{party46_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader46|}}}|{{{leader46|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour46|}}}|{{{color46|}}}}} | percentage = {{{percentage46|}}} | seats = {{{seats46|}}} | last_election = {{{last_election46|}}} | current_seats = {{{current_seats46|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party47|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading47|}}} | party = {{{party47|}}} | party_link = {{{party47_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader47|}}}|{{{leader47|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour47|}}}|{{{color47|}}}}} | percentage = {{{percentage47|}}} | seats = {{{seats47|}}} | last_election = {{{last_election47|}}} | current_seats = {{{current_seats47|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party48|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading48|}}} | party = {{{party48|}}} | party_link = {{{party48_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader48|}}}|{{{leader48|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour48|}}}|{{{color48|}}}}} | percentage = {{{percentage48|}}} | seats = {{{seats48|}}} | last_election = {{{last_election48|}}} | current_seats = {{{current_seats48|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party49|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading49|}}} | party = {{{party49|}}} | party_link = {{{party49_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader49|}}}|{{{leader49|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour49|}}}|{{{color49|}}}}} | percentage = {{{percentage49|}}} | seats = {{{seats49|}}} | last_election = {{{last_election49|}}} | current_seats = {{{current_seats49|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party50|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading50|}}} | party = {{{party50|}}} | party_link = {{{party50_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader50|}}}|{{{leader50|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour50|}}}|{{{color50|}}}}} | percentage = {{{percentage50|}}} | seats = {{{seats50|}}} | last_election = {{{last_election50|}}} | current_seats = {{{current_seats50|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party51|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading51|}}} | party = {{{party51|}}} | party_link = {{{party51_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader51|}}}|{{{leader51|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour51|}}}|{{{color51|}}}}} | percentage = {{{percentage51|}}} | seats = {{{seats51|}}} | last_election = {{{last_election51|}}} | current_seats = {{{current_seats51|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party52|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading52|}}} | party = {{{party52|}}} | party_link = {{{party52_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader52|}}}|{{{leader52|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour52|}}}|{{{color52|}}}}} | percentage = {{{percentage52|}}} | seats = {{{seats52|}}} | last_election = {{{last_election52|}}} | current_seats = {{{current_seats52|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party53|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading53|}}} | party = {{{party53|}}} | party_link = {{{party53_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader53|}}}|{{{leader53|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour53|}}}|{{{color53|}}}}} | percentage = {{{percentage53|}}} | seats = {{{seats53|}}} | last_election = {{{last_election53|}}} | current_seats = {{{current_seats53|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party54|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading54|}}} | party = {{{party54|}}} | party_link = {{{party54_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader54|}}}|{{{leader54|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour54|}}}|{{{color54|}}}}} | percentage = {{{percentage54|}}} | seats = {{{seats54|}}} | last_election = {{{last_election54|}}} | current_seats = {{{current_seats54|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party55|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading55|}}} | party = {{{party55|}}} | party_link = {{{party55_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader55|}}}|{{{leader55|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour55|}}}|{{{color55|}}}}} | percentage = {{{percentage55|}}} | seats = {{{seats55|}}} | last_election = {{{last_election55|}}} | current_seats = {{{current_seats55|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party56|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading56|}}} | party = {{{party56|}}} | party_link = {{{party56_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader56|}}}|{{{leader56|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour56|}}}|{{{color56|}}}}} | percentage = {{{percentage56|}}} | seats = {{{seats56|}}} | last_election = {{{last_election56|}}} | current_seats = {{{current_seats56|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party57|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading57|}}} | party = {{{party57|}}} | party_link = {{{party57_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader57|}}}|{{{leader57|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour57|}}}|{{{color57|}}}}} | percentage = {{{percentage57|}}} | seats = {{{seats57|}}} | last_election = {{{last_election57|}}} | current_seats = {{{current_seats57|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party58|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading58|}}} | party = {{{party58|}}} | party_link = {{{party58_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader58|}}}|{{{leader58|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour58|}}}|{{{color58|}}}}} | percentage = {{{percentage58|}}} | seats = {{{seats58|}}} | last_election = {{{last_election58|}}} | current_seats = {{{current_seats58|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party59|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading59|}}} | party = {{{party59|}}} | party_link = {{{party59_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader59|}}}|{{{leader59|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour59|}}}|{{{color59|}}}}} | percentage = {{{percentage59|}}} | seats = {{{seats59|}}} | last_election = {{{last_election59|}}} | current_seats = {{{current_seats59|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party60|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading60|}}} | party = {{{party60|}}} | party_link = {{{party60_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader60|}}}|{{{leader60|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour60|}}}|{{{color60|}}}}} | percentage = {{{percentage60|}}} | seats = {{{seats60|}}} | last_election = {{{last_election60|}}} | current_seats = {{{current_seats60|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party61|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading61|}}} | party = {{{party61|}}} | party_link = {{{party61_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader61|}}}|{{{leader61|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour61|}}}|{{{color61|}}}}} | percentage = {{{percentage61|}}} | seats = {{{seats61|}}} | last_election = {{{last_election61|}}} | current_seats = {{{current_seats61|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party62|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading62|}}} | party = {{{party62|}}} | party_link = {{{party62_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader62|}}}|{{{leader62|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour62|}}}|{{{color62|}}}}} | percentage = {{{percentage62|}}} | seats = {{{seats62|}}} | last_election = {{{last_election62|}}} | current_seats = {{{current_seats62|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party63|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading63|}}} | party = {{{party63|}}} | party_link = {{{party63_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader63|}}}|{{{leader63|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour63|}}}|{{{color63|}}}}} | percentage = {{{percentage63|}}} | seats = {{{seats63|}}} | last_election = {{{last_election63|}}} | current_seats = {{{current_seats63|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party64|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading64|}}} | party = {{{party64|}}} | party_link = {{{party64_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader64|}}}|{{{leader64|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour64|}}}|{{{color64|}}}}} | percentage = {{{percentage64|}}} | seats = {{{seats64|}}} | last_election = {{{last_election64|}}} | current_seats = {{{current_seats64|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party65|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading65|}}} | party = {{{party65|}}} | party_link = {{{party65_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader65|}}}|{{{leader65|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour65|}}}|{{{color65|}}}}} | percentage = {{{percentage65|}}} | seats = {{{seats65|}}} | last_election = {{{last_election65|}}} | current_seats = {{{current_seats65|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party66|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading66|}}} | party = {{{party66|}}} | party_link = {{{party66_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader66|}}}|{{{leader66|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour66|}}}|{{{color66|}}}}} | percentage = {{{percentage66|}}} | seats = {{{seats66|}}} | last_election = {{{last_election66|}}} | current_seats = {{{current_seats66|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party67|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading67|}}} | party = {{{party67|}}} | party_link = {{{party67_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader67|}}}|{{{leader67|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour67|}}}|{{{color67|}}}}} | percentage = {{{percentage67|}}} | seats = {{{seats67|}}} | last_election = {{{last_election67|}}} | current_seats = {{{current_seats67|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party68|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading68|}}} | party = {{{party68|}}} | party_link = {{{party68_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader68|}}}|{{{leader68|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour68|}}}|{{{color68|}}}}} | percentage = {{{percentage68|}}} | seats = {{{seats68|}}} | last_election = {{{last_election68|}}} | current_seats = {{{current_seats68|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party69|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading69|}}} | party = {{{party69|}}} | party_link = {{{party69_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader69|}}}|{{{leader69|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour69|}}}|{{{color69|}}}}} | percentage = {{{percentage69|}}} | seats = {{{seats69|}}} | last_election = {{{last_election69|}}} | current_seats = {{{current_seats69|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!-}} {{#if:{{{party70|}}}|{{Infobox legislative election/row | heading = {{{heading70|}}} | party = {{{party70|}}} | party_link = {{{party70_link|}}} | party_leader = {{If empty|{{{party_leader70|}}}|{{{leader70|}}}}} | colour = {{If empty|{{{colour70|}}}|{{{color70|}}}}} | percentage = {{{percentage70|}}} | seats = {{{seats70|}}} | last_election = {{{last_election70|}}} | current_seats = {{{current_seats70|}}} | ongoing = {{{ongoing|}}} | first_election = {{{first_election|}}} | noleader = {{{noleader|}}} | nopercentage = {{{nopercentage|}}} }}}} {{!)}} <div class="ib-legis-elect-disclaimer">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=Tu so navedene stranke, ki so osvojile sedeže. Celotne rezultate si oglejte spodaj.}}</div>}}<!-- -->{{#if:{{{map|}}}{{{map_image|}}}|<table class="ib-legis-elect-map"><tr><td class="infobox-image">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{{map_size|}}}|upright={{if empty|{{{map_upright|}}}|1.3}}|alt={{{map_alt|}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div class="infobox-caption">{{{map_caption|}}}</div>}}</td></tr></table> }}{{#if:{{{before_election|}}}{{{after_election|}}}|<table class="ib-legis-elect-befaft"> <tr> <th {{#if:{{{before_image|}}}|colspan="2"}} scope="col">{{#if:{{{before_election|}}}|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=Incumbent {{{title}}}|#default=predhodni {{{title}}}}}}}</th> <th {{#if:{{{after_image|}}}|colspan="2"}} scope="col" class="ib-legis-elect-befaft-right">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{If empty|{{{posttitle|}}}|{{Delink|1=naslednji {{{title}}}}}}}}}}}</th> </tr> <tr>{{#if:{{{before_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-befimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{before_image|}}}|size={{{before_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} <td class="ib-legis-elect-50">{{{before_election|}}}{{#if:{{{before_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{before_party_link|}}}|name={{{before_party}}}}}}}</td> <td class="ib-legis-elect-befaft-right ib-legis-elect-50">{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#if:{{{after_election|}}}|{{{after_election}}}{{#if:{{{after_party|}}}|<br />{{Infobox election/shortname|link={{{after_party_link|}}}|name={{{after_party}}}}}}}}}}}</td>{{#if:{{{after_image|}}}| <td class="ib-legis-elect-aftimg">{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{after_image|}}}|size={{{after_image_size|}}}|sizedefault=x65px}}</td>}} </tr> </table>}} | data6 = {{{module|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox legislative election with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox legislative election]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| after_election | after_image | after_image_size | after_party | after_party_link | before_election | before_image | before_image_size | before_party | before_party_link | child | color1 | color2 | color3 | color4 | color5 | color6 | color7 | color8 | color9 | color10 | color11 | color12 | color13 | color14 | color15 | color16 | color17 | color18 | color19 | color20 | color21 | color22 | color23 | color24 | color25 | color26 | color27 | color28 | color29 | color30 | color31 | color32 | color33 | color34 | color35 | color36 | color37 | color38 | color39 | color40 | color41 | color42 | color43 | color44 | color45 | color46 | color47 | color48 | color49 | color50 | color51 | color52 | color53 | color54 | color55 | color56 | color57 | color58 | color59 | color60 | color61 | color62 | color63 | color64 | color65 | color66 | color67 | color68 | color69 | color70 | colour1 | colour2 | colour3 | colour4 | colour5 | colour6 | colour7 | colour8 | colour9 | colour10 | colour11 | colour12 | colour13 | colour14 | colour15 | colour16 | colour17 | colour18 | colour19 | colour20 | colour21 | colour22 | colour23 | colour24 | colour25 | colour26 | colour27 | colour28 | colour29 | colour30 | colour31 | colour32 | colour33 | colour34 | colour35 | colour36 | colour37 | colour38 | colour39 | colour40 | colour41 | colour42 | colour43 | colour44 | colour45 | colour46 | colour47 | colour48 | colour49 | colour50 | colour51 | colour52 | colour53 | colour54 | colour55 | colour56 | colour57 | colour58 | colour59 | colour60 | colour61 | colour62 | colour63 | colour64 | colour65 | colour66 | colour67 | colour68 | colour69 | colour70 | country | current_seats1 | current_seats2 | current_seats3 | current_seats4 | current_seats5 | current_seats6 | current_seats7 | current_seats8 | current_seats9 | current_seats10 | current_seats11 | current_seats12 | current_seats13 | current_seats14 | current_seats15 | current_seats16 | current_seats17 | current_seats18 | current_seats19 | current_seats20 | current_seats21 | current_seats22 | current_seats23 | current_seats24 | current_seats25 | current_seats26 | current_seats27 | current_seats28 | current_seats29 | current_seats30 | current_seats31 | current_seats32 | current_seats33 | current_seats34 | current_seats35 | current_seats36 | current_seats37 | current_seats38 | current_seats39 | current_seats40 | current_seats41 | current_seats42 | current_seats43 | current_seats44 | current_seats45 | current_seats46 | current_seats47 | current_seats48 | current_seats49 | current_seats50 | current_seats51 | current_seats52 | current_seats53 | current_seats54 | current_seats55 | current_seats56 | current_seats57 | current_seats58 | current_seats59 | current_seats60 | current_seats61 | current_seats62 | current_seats63 | current_seats64 | current_seats65 | current_seats66 | current_seats67 | current_seats68 | current_seats69 | current_seats70 | elected_members | elected_mps | election_date | election_name | embed | first_election | flag_image | flag_year | heading1 | heading2 | heading3 | heading4 | heading5 | heading6 | heading7 | heading8 | heading9 | heading10 | heading11 | heading12 | heading13 | heading14 | heading15 | heading16 | heading17 | heading18 | heading19 | heading20 | heading21 | heading22 | heading23 | heading24 | heading25 | heading26 | heading27 | heading28 | heading29 | heading30 | heading31 | heading32 | heading33 | heading34 | heading35 | heading36 | heading37 | heading38 | heading39 | heading40 | heading41 | heading42 | heading43 | heading44 | heading45 | heading46 | heading47 | heading48 | heading49 | heading50 | heading51 | heading52 | heading53 | heading54 | heading55 | heading56 | heading57 | heading58 | heading59 | heading60 | heading61 | heading62 | heading63 | heading64 | heading65 | heading66 | heading67 | heading68 | heading69 | heading70 | last_election1 | last_election2 | last_election3 | last_election4 | last_election5 | last_election6 | last_election7 | last_election8 | last_election9 | last_election10 | last_election11 | last_election12 | last_election13 | last_election14 | last_election15 | last_election16 | last_election17 | last_election18 | last_election19 | last_election20 | last_election21 | last_election22 | last_election23 | last_election24 | last_election25 | last_election26 | last_election27 | last_election28 | last_election29 | last_election30 | last_election31 | last_election32 | last_election33 | last_election34 | last_election35 | last_election36 | last_election37 | last_election38 | last_election39 | last_election40 | last_election41 | last_election42 | last_election43 | last_election44 | last_election45 | last_election46 | last_election47 | last_election48 | last_election49 | last_election50 | last_election51 | last_election52 | last_election53 | last_election54 | last_election55 | last_election56 | last_election57 | last_election58 | last_election59 | last_election60 | last_election61 | last_election62 | last_election63 | last_election64 | last_election65 | last_election66 | last_election67 | last_election68 | last_election69 | last_election70 | last_update | leader1 | leader2 | leader3 | leader4 | leader5 | leader6 | leader7 | leader8 | leader9 | leader10 | leader11 | leader12 | leader13 | leader14 | leader15 | leader16 | leader17 | leader18 | leader19 | leader20 | leader21 | leader22 | leader23 | leader24 | leader25 | leader26 | leader27 | leader28 | leader29 | leader30 | leader31 | leader32 | leader33 | leader34 | leader35 | leader36 | leader37 | leader38 | leader39 | leader40 | leader41 | leader42 | leader43 | leader44 | leader45 | leader46 | leader47 | leader48 | leader49 | leader50 | leader51 | leader52 | leader53 | leader54 | leader55 | leader56 | leader57 | leader58 | leader59 | leader60 | leader61 | leader62 | leader63 | leader64 | leader65 | leader66 | leader67 | leader68 | leader69 | leader70 | leadertitle | majority_seats | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_upright | module | next_election | noleader | nopercentage | ongoing | opinion_polls | outgoing_members | party_leader1 | party_leader2 | party_leader3 | party_leader4 | party_leader5 | party_leader6 | party_leader7 | party_leader8 | party_leader9 | party_leader10 | party_leader11 | party_leader12 | party_leader13 | party_leader14 | party_leader15 | party_leader16 | party_leader17 | party_leader18 | party_leader19 | party_leader20 | party_leader21 | party_leader22 | party_leader23 | party_leader24 | party_leader25 | party_leader26 | party_leader27 | party_leader28 | party_leader29 | party_leader30 | party_leader31 | party_leader32 | party_leader33 | party_leader34 | party_leader35 | party_leader36 | party_leader37 | party_leader38 | party_leader39 | party_leader40 | party_leader41 | party_leader42 | party_leader43 | party_leader44 | party_leader45 | party_leader46 | party_leader47 | party_leader48 | party_leader49 | party_leader50 | party_leader51 | party_leader52 | party_leader53 | party_leader54 | party_leader55 | party_leader56 | party_leader57 | party_leader58 | party_leader59 | party_leader60 | party_leader61 | party_leader62 | party_leader63 | party_leader64 | party_leader65 | party_leader66 | party_leader67 | party_leader68 | party_leader69 | party_leader70 | party_title | party1 | party1_link | party2 | party2_link | party3 | party3_link | party4 | party4_link | party5 | party5_link | party6 | party6_link | party7 | party7_link | party8 | party8_link | party9 | party9_link | party10 | party10_link | party11 | party11_link | party12 | party12_link | party13 | party13_link | party14 | party14_link | party15 | party15_link | party16 | party16_link | party17 | party17_link | party18 | party18_link | party19 | party19_link | party20 | party20_link | party21 | party21_link | party22 | party22_link | party23 | party23_link | party24 | party24_link | party25 | party25_link | party26 | party26_link | party27 | party27_link | party28 | party28_link | party29 | party29_link | party30 | party30_link | party31 | party31_link | party32 | party32_link | party33 | party33_link | party34 | party34_link | party35 | party35_link | party36 | party36_link | party37 | party37_link | party38 | party38_link | party39 | party39_link | party40 | party40_link | party41 | party41_link | party42 | party42_link | party43 | party43_link | party44 | party44_link | party45 | party45_link | party46 | party46_link | party47 | party47_link | party48 | party48_link | party49 | party49_link | party50 | party50_link | party51 | party51_link | party52 | party52_link | party53 | party53_link | party54 | party54_link | party55 | party55_link | party56 | party56_link | party57 | party57_link | party58 | party58_link | party59 | party59_link | party60 | party60_link | party61 | party61_link | party62 | party62_link | party63 | party63_link | party64 | party64_link | party65 | party65_link | party66 | party66_link | party67 | party67_link | party68 | party68_link | party69 | party69_link | party70 | party70_link | percentage1 | percentage2 | percentage3 | percentage4 | percentage5 | percentage6 | percentage7 | percentage8 | percentage9 | percentage10 | percentage11 | percentage12 | percentage13 | percentage14 | percentage15 | percentage16 | percentage17 | percentage18 | percentage19 | percentage20 | percentage21 | percentage22 | percentage23 | percentage24 | percentage25 | percentage26 | percentage27 | percentage28 | percentage29 | percentage30 | percentage31 | percentage32 | percentage33 | percentage34 | percentage35 | percentage36 | percentage37 | percentage38 | percentage39 | percentage40 | percentage41 | percentage42 | percentage43 | percentage44 | percentage45 | percentage46 | percentage47 | percentage48 | percentage49 | percentage50 | percentage51 | percentage52 | percentage53 | percentage54 | percentage55 | percentage56 | percentage57 | percentage58 | percentage59 | percentage60 | percentage61 | percentage62 | percentage63 | percentage64 | percentage65 | percentage66 | percentage67 | percentage68 | percentage69 | percentage70 | posttitle | previous_election | previous_mps | reporting | seats_for_election | seats_title | seats1 | seats2 | seats3 | seats4 | seats5 | seats6 | seats7 | seats8 | seats9 | seats10 | seats11 | seats12 | seats13 | seats14 | seats15 | seats16 | seats17 | seats18 | seats19 | seats20 | seats21 | seats22 | seats23 | seats24 | seats25 | seats26 | seats27 | seats28 | seats29 | seats30 | seats31 | seats32 | seats33 | seats34 | seats35 | seats36 | seats37 | seats38 | seats39 | seats40 | seats41 | seats42 | seats43 | seats44 | seats45 | seats46 | seats47 | seats48 | seats49 | seats50 | seats51 | seats52 | seats53 | seats54 | seats55 | seats56 | seats57 | seats58 | seats59 | seats60 | seats61 | seats62 | seats63 | seats64 | seats65 | seats66 | seats67 | seats68 | seats69 | seats70 | time_zone | title | turnout }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox legislative election]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox legislative election with conflicting parameters}} | child; embed | outgoing_members; previous_mps | elected_members; elected_mps | party_leader1; leader1 | colour1; color1 | party_leader2; leader2 | colour2; color2 | party_leader3; leader3 | colour3; color3 | party_leader4; leader4 | colour4; color4 | party_leader5; leader5 | colour5; color5 | party_leader6; leader6 | colour6; color6 | party_leader7; leader7 | colour7; color7 | party_leader8; leader8 | colour8; color8 | party_leader9; leader9 | colour9; color9 | party_leader10; leader10 | colour10; color10 | party_leader11; leader11 | colour11; color11 | party_leader12; leader12 | colour12; color12 | party_leader13; leader13 | colour13; color13 | party_leader14; leader14 | colour14; color14 | party_leader15; leader15 | colour15; color15 | party_leader16; leader16 | colour16; color16 | party_leader17; leader17 | colour17; color17 | party_leader18; leader18 | colour18; color18 | party_leader19; leader19 | colour19; color19 | party_leader20; leader20 | colour20; color20 | party_leader21; leader21 | colour21; color21 | party_leader22; leader22 | colour22; color22 | party_leader23; leader23 | colour23; color23 | party_leader24; leader24 | colour24; color24 | party_leader25; leader25 | colour25; color25 | party_leader26; leader26 | colour26; color26 | party_leader27; leader27 | colour27; color27 | party_leader28; leader28 | colour28; color28 | party_leader29; leader29 | colour29; color29 | party_leader30; leader30 | colour30; color30 | party_leader31; leader31 | colour31; color31 | party_leader32; leader32 | colour32; color32 | party_leader33; leader33 | colour33; color33 | party_leader34; leader34 | colour34; color34 | party_leader35; leader35 | colour35; color35 | party_leader36; leader36 | colour36; color36 | party_leader37; leader37 | colour37; color37 | party_leader38; leader38 | colour38; color38 | party_leader39; leader39 | colour39; color39 | party_leader40; leader40 | colour40; color40 | party_leader41; leader41 | colour41; color41 | party_leader42; leader42 | colour42; color42 | party_leader43; leader43 | colour43; color43 | party_leader44; leader44 | colour44; color44 | party_leader45; leader45 | colour45; color45 | party_leader46; leader46 | colour46; color46 | party_leader47; leader47 | colour47; color47 | party_leader48; leader48 | colour48; color48 | party_leader49; leader49 | colour49; color49 | party_leader50; leader50 | colour50; color50 | party_leader51; leader51 | colour51; color51 | party_leader52; leader52 | colour52; color52 | party_leader53; leader53 | colour53; color53 | party_leader54; leader54 | colour54; color54 | party_leader55; leader55 | colour55; color55 | party_leader56; leader56 | colour56; color56 | party_leader57; leader57 | colour57; color57 | party_leader58; leader58 | colour58; color58 | party_leader59; leader59 | colour59; color59 | party_leader60; leader60 | colour60; color60 | party_leader61; leader61 | colour61; color61 | party_leader62; leader62 | colour62; color62 | party_leader63; leader63 | colour63; color63 | party_leader64; leader64 | colour64; color64 | party_leader65; leader65 | colour65; color65 | party_leader66; leader66 | colour66; color66 | party_leader67; leader67 | colour67; color67 | party_leader68; leader68 | colour68; color68 | party_leader69; leader69 | colour69; color69 | party_leader70; leader70 | colour70; color70 | map; map_image }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 54656fiyg2t4mdhdkx35sgl61606gqn Predloga:Infobox legislative election 10 610408 6771250 2026-10-27T20:59:42Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox legislative election]] na [[Predloga:Infopolje Zakonodajne volitve]] 6771250 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Zakonodajne volitve]] ouufhse1ypdllexe57nl056zyfugizx Predloga:Infobox legislative election/row 10 610409 6771251 2026-10-27T21:01:34Z TadejM 738 skopirano iz en. 6771251 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{heading|}}} | ! colspan=6 {{!}} {{{heading}}} {{!-}} }} | style="width:0px !important; padding:3px !important; color:inherit; {{#if:{{{colour|}}}|background-color:{{{colour}}};|{{#ifeq: {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color|error=NOTHERE}} | NOTHERE || background-color:{{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color}} !important;}}}}"|<!--END COLOR BLOCK BEGIN PARTY NAME--> |style="text-align: left;" | {{Infobox election/shortname|link={{{party_link}}}|name={{{party}}}}}<!-- END PARTY NAME BEGIN OPTIONAL LEADER NAME COLUMN--> {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes||{{!}} {{{party_leader|}}} }}<!-- END OPTIONAL LEADER NAME BEGIN OPTIONAL PERCENT COUNTED-->{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||<nowiki></nowiki> {{!}} class="ib-legis-elect-percent" {{!}} {{{percentage|}}} }}}}<!-- END OPTIONAL PERCENT COUNTED BEGIN SEATS COLUMN-->{{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=<nowiki></nowiki> {{!}} class="ib-legis-elect-seats" {{!}} {{{seats|}}}}}|<nowiki></nowiki> {{!}} class="ib-legis-elect-seats" {{!}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes={{{current_seats|}}}|#default={{{seats|}}}}}{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=<nowiki></nowiki> {{!}} {{#if:{{Both|{{{seats|}}}|{{{last_election|}}}}}|class="nowrap ib-legis-elect-seats {{#iferror:{{#expr:{{{last_election}}}}}||{{#ifexpr:{{{seats}}}>{{{last_election}}}|ib-legis-elect-p|{{#ifexpr:{{{seats}}}<{{{last_election}}}|ib-legis-elect-m}}}}}}" {{!}} {{#ifeq:{{lc:{{{last_election}}}}}|new|New|{{PNsign|{{#expr:{{{seats}}}-{{{last_election}}}}}}}}}}} }}}}<!--END SEATS COLUMN --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> fe77akisxs62x3m1rhg1e9kdjeisa30 6771270 6771251 2026-10-27T21:40:29Z TadejM 738 new -> nova 6771270 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{heading|}}} | ! colspan=6 {{!}} {{{heading}}} {{!-}} }} | style="width:0px !important; padding:3px !important; color:inherit; {{#if:{{{colour|}}}|background-color:{{{colour}}};|{{#ifeq: {{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color|error=NOTHERE}} | NOTHERE || background-color:{{#invoke:Political party|fetch|{{#invoke:delink|delink|wikilinks=target|1={{#invoke:string|replace|source={{{party}}}|pattern=^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$|replace=%1|plain=false}}}}|color}} !important;}}}}"|<!--END COLOR BLOCK BEGIN PARTY NAME--> |style="text-align: left;" | {{Infobox election/shortname|link={{{party_link}}}|name={{{party}}}}}<!-- END PARTY NAME BEGIN OPTIONAL LEADER NAME COLUMN--> {{#ifeq:{{{noleader|}}}|yes||{{!}} {{{party_leader|}}} }}<!-- END OPTIONAL LEADER NAME BEGIN OPTIONAL PERCENT COUNTED-->{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default={{#ifeq:{{{nopercentage|}}}|yes||<nowiki></nowiki> {{!}} class="ib-legis-elect-percent" {{!}} {{{percentage|}}} }}}}<!-- END OPTIONAL PERCENT COUNTED BEGIN SEATS COLUMN-->{{#ifeq:{{{first_election|}}}|yes|{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=<nowiki></nowiki> {{!}} class="ib-legis-elect-seats" {{!}} {{{seats|}}}}}|<nowiki></nowiki> {{!}} class="ib-legis-elect-seats" {{!}} {{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes={{{current_seats|}}}|#default={{{seats|}}}}}{{#switch:{{{ongoing|}}}|counting|yes=|#default=<nowiki></nowiki> {{!}} {{#if:{{Both|{{{seats|}}}|{{{last_election|}}}}}|class="nowrap ib-legis-elect-seats {{#iferror:{{#expr:{{{last_election}}}}}||{{#ifexpr:{{{seats}}}>{{{last_election}}}|ib-legis-elect-p|{{#ifexpr:{{{seats}}}<{{{last_election}}}|ib-legis-elect-m}}}}}}" {{!}} {{#ifeq:{{lc:{{{last_election}}}}}|new|nova|{{PNsign|{{#expr:{{{seats}}}-{{{last_election}}}}}}}}}}} }}}}<!--END SEATS COLUMN --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> 1c406wztvwj1tq2vlejvbzpuguhubbj Predloga:PNsign 10 610410 6771252 2026-10-27T21:02:57Z TadejM 738 skopirano iz en.; +ktgr 6771252 wikitext text/x-wiki {{#ifexpr:{{{1|1}}}>0|+{{{1|1}}}|{{#ifexpr:{{{1|1}}}<0|−{{#expr: abs({{{1|1}}})}}|{{{1|1}}}}}}}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za matematično oblikovanje]] </noinclude> pj9glbshb6e1you89syisany3pu3ylc Predloga:Infobox legislative election/styles.css 10 610411 6771256 2026-10-27T21:16:26Z TadejM 738 skopirano iz en. 6771256 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-legis-elect { line-height: 1.5em; max-width: 32em; min-width: 22em; width: auto; } .ib-legis-elect-embed { color: #000000; background-color: #DDDDDD; font-size: 120%; font-weight: bold } .ib-legis-elect .infobox-subheader { line-height: 130%; } .ib-legis-elect-error { color: red; } .ib-legis-elect .infobox-data { text-align: center; } .ib-legis-elect .infobox-label { width: 5em; } .ib-legis-elect .infobox-below { padding: 0 3px } .ib-legis-elect-results { width: 100%; margin: 0; } .ib-legis-elect-results td { padding-bottom: 2px !important; padding-top: 2px !important; padding-left: 4px !important; padding-right: 4px !important; } .ib-legis-elect-results th[scope="row"] { background-color: transparent; color:inherit; } .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd), .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd) th[scope="row"] { background-color: #eee; color:inherit; } @media screen { html.skin-theme-clientpref-night .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd), html.skin-theme-clientpref-night .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd) th[scope="row"], html.skin-theme-clientpref-night .ib-legis-elect-embed { color: #fff; background-color: #080906; } } @media screen and (prefers-color-scheme: dark) { html.skin-theme-clientpref-os .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd), html.skin-theme-clientpref-os .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd) th[scope="row"], html.skin-theme-clientpref-os .ib-legis-elect-embed { color: #fff; background-color: #080906; } } td.ib-legis-elect-percent, td.ib-legis-elect-seats { text-align: right; } .ib-legis-elect-p { color: green; } .ib-legis-elect-m { color: red; } .ib-legis-elect-map { width: 100%; border-spacing: 0; border-top:1px #aaa solid; } .ib-legis-elect-befaft { width: 100%; border-spacing: 0; border-top:1px #aaa solid; } .ib-legis-elect-befaft th, .ib-legis-elect-50 { width: 50%; } .ib-legis-elect-befaft-right { text-align: right; } .ib-legis-elect-befimg { padding-right: 3px; } .ib-legis-elect-aftimg { padding-left: 3px; } 70vk81gseenxcypg7xnplemu5yb6d1i 6771257 6771256 2026-10-27T21:16:56Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Peskovnik TemplateStyles/TadejM/styles.css]] na [[Predloga:Infobox legislative election/styles.css]] brez preusmeritve 6771256 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-legis-elect { line-height: 1.5em; max-width: 32em; min-width: 22em; width: auto; } .ib-legis-elect-embed { color: #000000; background-color: #DDDDDD; font-size: 120%; font-weight: bold } .ib-legis-elect .infobox-subheader { line-height: 130%; } .ib-legis-elect-error { color: red; } .ib-legis-elect .infobox-data { text-align: center; } .ib-legis-elect .infobox-label { width: 5em; } .ib-legis-elect .infobox-below { padding: 0 3px } .ib-legis-elect-results { width: 100%; margin: 0; } .ib-legis-elect-results td { padding-bottom: 2px !important; padding-top: 2px !important; padding-left: 4px !important; padding-right: 4px !important; } .ib-legis-elect-results th[scope="row"] { background-color: transparent; color:inherit; } .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd), .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd) th[scope="row"] { background-color: #eee; color:inherit; } @media screen { html.skin-theme-clientpref-night .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd), html.skin-theme-clientpref-night .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd) th[scope="row"], html.skin-theme-clientpref-night .ib-legis-elect-embed { color: #fff; background-color: #080906; } } @media screen and (prefers-color-scheme: dark) { html.skin-theme-clientpref-os .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd), html.skin-theme-clientpref-os .ib-legis-elect-results tr:nth-child(odd) th[scope="row"], html.skin-theme-clientpref-os .ib-legis-elect-embed { color: #fff; background-color: #080906; } } td.ib-legis-elect-percent, td.ib-legis-elect-seats { text-align: right; } .ib-legis-elect-p { color: green; } .ib-legis-elect-m { color: red; } .ib-legis-elect-map { width: 100%; border-spacing: 0; border-top:1px #aaa solid; } .ib-legis-elect-befaft { width: 100%; border-spacing: 0; border-top:1px #aaa solid; } .ib-legis-elect-befaft th, .ib-legis-elect-50 { width: 50%; } .ib-legis-elect-befaft-right { text-align: right; } .ib-legis-elect-befimg { padding-right: 3px; } .ib-legis-elect-aftimg { padding-left: 3px; } 70vk81gseenxcypg7xnplemu5yb6d1i Predloga:Infopolje Zakonodajne volitve/dok 10 610412 6771258 2026-10-27T21:20:04Z TadejM 738 skopirano iz en.; +ktgr 6771258 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{High-use}} {{Uses TemplateStyles|Template:Infobox legislative election/styles.css}} To infopolje se uporablja za parlamentarne volitve z razdelitvijo sedežev med več strank. ==Usage== {{{{PAGENAMETDOC}} | election_name = {{{election_name}}} | country = {{{country}}} | flag_year = {{{flag_year}}} | flag_image = {{{flag_image}}} | previous_election = {{{previous_election}}} | outgoing_members = {{{outgoing_members}}} | next_election = {{{next_election}}} | elected_members = {{{elected_members}}} | election_date = {{{election_date}}} | seats_for_election = {{{seats_for_election}}} | majority_seats = {{{majority_seats}}} | opinion_polls = {{{opinion_polls}}} | turnout = {{{turnout}}} | ongoing = | party1 = {{{party1}}} | colour1 = | leader1 = {{{leader1}}} | percentage1 = {{{percentage1}}} | seats1 = 20 | last_election1 = 0 | party2 = {{{party2}}} | colour2 = | leader2 = {{{leader2}}} | percentage2 = {{{percentage2}}} | seats2 = 10 | last_election2 = 5 | map = {{{map}}} | map_upright = | map_alt = {{{map_alt}}} | map_caption = {{{map_caption}}} | title = {{{title}}} | posttitle = {{{posttitle}}} | before_election = {{{before_election}}} | before_party = {{{before_party}}} | after_election = {{{after_election}}} | after_party = {{{after_party}}} | module = {{{module}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infobox legislative election | election_name = | country = | flag_image = <!-- if a variant is needed --> | flag_year = <!-- if a variant is needed --> | previous_election = | outgoing_members = | next_election = | elected_members = | election_date = | seats_for_election = <!-- description --> | majority_seats = <!-- number --> | opinion_polls = <!-- title of article on opinion polling. Should not be used if the opinion polls are in the same article --> | turnout = | reporting = | last_update = | time_zone = | ongoing = <!-- or future --> | first_election = <!-- yes/no (blank is no) --> | noleader = <!-- yes (blank is no) --> | nopercentage = <!-- yes (blank is no) --> | seats_title = <!-- Changes the heading of the seats column from 'Seats' to whatever is input --> | heading1 = | party1 = <!-- Rank parties by percentage of vote received, with independents listed last. Do not include parties that did not win seats --> | party1_link = | leader1 = | colour1 = | percentage1 = <!-- Do not include percentage sign --> | seats1 = | last_election1 = <!-- Write 'new' if new party --> | heading2 = | party2 = | leader2 = | colour2 = | percentage2 = <!-- Do not include percentage sign --> | seats2 = | last_election2 = <!-- Write 'new' if new party --> | heading3 = <!-- up to | heading35 = --> | party3 = <!-- up to | party35 = --> | leader3 = <!-- up to | leader35 = --> | colour3 = <!-- up to | colour35 = --> | percentage3 = <!-- up to | percentage35 = --> | seats3 = <!-- up to | seats35 = --> | last_election3 = <!-- up to | last_election35 = --> | map = | map_upright = | map_alt = | map_caption = | title = <!-- Prime Minister or similar --> | posttitle = | before_election = | before_image = | before_image_size = <!-- default size is x65px --> | before_party = | after_election = | after_image = | after_image_size = <!-- default size is x65px --> | after_party = | module = }} </syntaxhighlight> == Parameters == ; <code>election_name</code> : Name of the elections. ; <code>country</code> : Name of the country or territory the elections are taking place in ; <code>previous_election</code> : Link to the previous elections (e.g. <nowiki>[[2010 United Kingdom general election|2010]]</nowiki>) ; <code>outgoing_members</code> : Link to the list of outgoing members ; <code>next_election</code> : Link to the following elections (e.g. <nowiki>[[2015 United Kingdom general election|2015]]</nowiki>) ; <code>elected_members</code> : Link to the list of elected members ; <code>election_date</code> : Date of the elections ; <code>seats_for_election</code> : Description of which seats this election is about, incl. chamber and how many ; <code>majority_seats</code> : The number of seats needed for a majority ; <code>opinion_polls</code> : Link to an article on opinion polling for the election in question ; <code>first_election</code> : Change to "yes" to hide the seat change column ; <code>nopercentage</code> : Set to "yes" to hide the percentage column ; <code>noleader</code> : Set to "yes" to hide the leader column ; <code>seats_title</code> : Changes the heading of the seats column from 'Seats' to whatever is input ; <code>ongoing</code> : Change to "yes" if the election results haven't been released ; <code>turnout</code> : % [[voter turnout]] ; <code>party1..35</code> : Name of the party (e.g. United Party) ; <code>party1..35_link</code> : Change to "no" no not hyperlink the party name ; <code>leader1..35</code> : Leader of the party ; <code>colour1..35</code> : Custom party colour ; <code>percentage1..35</code> : The party's popular vote share ; <code>seats1..35</code> : Number of seats won by the party ; <code>last_election1..35</code> :*Before an election takes place, use this to display the current number seats held by a party in the legislature :*After the election takes place, use this for the number of seats won at the previous elections as the template coding uses it to work out seat change ; <code>heading1..35</code> : Adds a heading above a particular results row ; <code>map</code> : Image file of a map ; <code>map_upright</code> : Map size scaling factor; default is <code>1.3</code> ; <code>map_alt</code> : [[WP:ALT]] ; <code>map_caption</code> : Caption text, perhaps including a {{tl|Legend}} ; <code>title</code> : Title of the head of government (e.g. <nowiki>[[Prime Minister of the United Kingdom|Prime Minister]]</nowiki>) ; <code>posttitle</code> : Title after the election ; <code>before_election</code> : Head of government before the elections ; <code>before_party</code> : Party of the head of government prior to the elections ; <code>before_image</code> : Image of the outgoing head of government, default size is x65px ; <code>after_election</code> : Head of government after the elections ; <code>after_party</code> : Party of the head of government after the elections ; <code>after_image</code> : Image of the elected head of government, default size is x65px ; <code>module</code> : Undocumented but apparently used for putting several of these infoboxes into one, such as with concurrent upper- and lower-house elections.{{clarify|date=September 2026}} == Tracking categories == {{infobox tracking categories}} ==TemplateData== {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "election_name": { "label": "Election name", "description": "Name of the elections.", "example": "2024 Belgian federal election", "type": "line" }, "country": { "label": "Country", "description": "Name of the country or territory the elections are taking place in.", "example": "Belgium", "type": "line" }, "flag_image": { "label": "Flag image", "description": "Image of a flag to use", "example": "Flag of Fooland 1942.svg", "type": "line" }, "flag_year": { "label": "Flag year", "description": "Variant of the flag to use", "example": "1871", "type": "line" }, "previous_election": { "label": "Previous election", "description": "Link to the previous elections", "example": "[[2019 United Kingdom general election|2019]]", "type": "line" }, "outgoing_members": { "label": "Outgoing members", "description": "Link to the list of outgoing members", "example": "List of MPs elected in the 2019 United Kingdom general election", "type": "wiki-page-name" }, "next_election": { "label": "Next election", "description": "Link to the following elections", "example": "[[2015 United Kingdom general election|2015]]", "type": "line" }, "elected_members": { "label": "Elected members", "description": "Link to the list of elected members", "example": "List of MPs elected in the 2024 United Kingdom general election", "type": "wiki-page-name" }, "election_date": { "label": "Election date", "description": "Date of the elections", "example": "{{start date|2024|07|04|df=y}}" }, "seats_for_election": { "label": "Seats for election", "description": "Description of which seats this election is about, incl. chamber and how many" }, "majority_seats": { "label": "Majority seats", "description": "The number of seats needed for a majority" }, "opinion_polls": { "label": "Opinion polls", "description": "Link to another article on opinion polls" }, "turnout": { "label": "Turnout", "description": "Percentage of voter turnout" }, "party1": {}, "leader1": {}, "percentage1": {}, "party1_link": {}, "colour1": {}, "party2": {}, "leader2": {}, "percentage2": {}, "party2_link": {}, "colour2": {}, "party3": {}, "leader3": {}, "percentage3": {}, "party3_link": {}, "colour3": {}, "party4": {}, "leader4": {}, "percentage4": {}, "party4_link": {}, "colour4": {}, "party5": {}, "leader5": {}, "percentage5": {}, "party5_link": {}, "colour5": {}, "party6": {}, "leader6": {}, "percentage6": {}, "party6_link": {}, "colour6": {}, "party7": {}, "leader7": {}, "percentage7": {}, "party7_link": {}, "colour7": {}, "party8": {}, "leader8": {}, "percentage8": {}, "party8_link": {}, "colour8": {}, "party9": {}, "leader9": {}, "percentage9": {}, "party9_link": {}, "colour9": {}, "party10": {}, "leader10": {}, "percentage10": {}, "party10_link": {}, "colour10": {}, "party11": {}, "leader11": {}, "percentage11": {}, "party11_link": {}, "colour11": {}, "party12": {}, "leader12": {}, "percentage12": {}, "party12_link": {}, "colour12": {}, "party13": {}, "leader13": {}, "percentage13": {}, "party13_link": {}, "colour13": {}, "party14": {}, "leader14": {}, "percentage14": {}, "party14_link": {}, "colour14": {}, "party15": {}, "leader15": {}, "percentage15": {}, "party15_link": {}, "colour15": {}, "party16": {}, "leader16": {}, "percentage16": {}, "party16_link": {}, "colour16": {}, "party17": {}, "leader17": {}, "percentage17": {}, "party17_link": {}, "colour17": {}, "party18": {}, "leader18": {}, "percentage18": {}, "party18_link": {}, "colour18": {}, "party19": {}, "leader19": {}, "percentage19": {}, "party19_link": {}, "colour19": {}, "party20": {}, "leader20": {}, "percentage20": {}, "party20_link": {}, "colour20": {}, "party20": {}, "leader20": {}, "percentage20": {}, "party20_link": {}, "colour20": {}, "party21": {}, "leader21": {}, "percentage21": {}, "party21_link": {}, "colour21": {}, "party22": {}, "leader22": {}, "percentage22": {}, "party22_link": {}, "colour22": {}, "party23": {}, "leader23": {}, "percentage23": {}, "party23_link": {}, "colour23": {}, "party24": {}, "leader24": {}, "percentage24": {}, "party24_link": {}, "colour24": {}, "party25": {}, "leader25": {}, "percentage25": {}, "party25_link": {}, "colour25": {}, "party26": {}, "leader26": {}, "percentage26": {}, "party26_link": {}, "colour26": {}, "party27": {}, "leader27": {}, "percentage27": {}, "party27_link": {}, "colour27": {}, "party28": {}, "leader28": {}, "percentage28": {}, "party28_link": {}, "colour28": {}, "party29": {}, "leader29": {}, "percentage29": {}, "party29_link": {}, "colour29": {}, "party30": {}, "leader30": {}, "percentage30": {}, "party30_link": {}, "colour30": {}, "party31": {}, "leader31": {}, "percentage31": {}, "party31_link": {}, "colour31": {}, "party32": {}, "leader32": {}, "percentage32": {}, "party32_link": {}, "colour32": {}, "party33": {}, "leader33": {}, "percentage33": {}, "party33_link": {}, "colour33": {}, "party34": {}, "leader34": {}, "percentage34": {}, "party34_link": {}, "colour34": {}, "party35": {}, "leader35": {}, "percentage35": {}, "party35_link": {}, "colour35": {}, "map": {}, "map_alt": {}, "map_caption": {}, "title": {}, "posttitle": {}, "before_election": {}, "before_party": {}, "after_election": {}, "after_party": {}, "first_election": {}, "nopercentage": {}, "noleader": {}, "seats_title": {}, "ongoing": {}, "map_upright": { "description": "Map size scaling factor; default is 1.3" }, "before_image": { "description": "Image of the outgoing head of government, default size is x65px" }, "after_image": { "description": "Image of the elected head of government, default size is x65px" }, "module": {} }, "format": "block" } </templatedata> <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Politična infopolja|Zakonodajne volitve]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] }}</includeonly> iqsunvpstitgnm0pcu4jm70samswrtz Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica 0 610413 6771277 2026-10-27T22:13:02Z Čebela1 267787 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Nikolaja | image = [[File:St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04.jpg|thumb|St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = https://sevnica.donbosko.si/zupnija/zupnijska-cerke...« 6771277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Nikolaja | image = [[File:St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04.jpg|thumb|St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = https://sevnica.donbosko.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja-v-sevnici/ | founded date = 1862 | architectural type = neoromanska | parish = [[Župnija Sevnica]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje]] }} '''Župnijska cerkev sv. Nikolaja''' (ali '''sv. Miklavža''') je velika triladijska bazilikalno zasnovana cerkev, ki stoji v starem mestnem jedru [[Sevnica|Sevnice]] pod grajskim hribom. Spada pod [[Škofija Celje|Škofijo Celje]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanijo Videm ob Savi]]. Župnijsko upravljanje že vrsto let vodijo [[Salezijanci|salezijanci]]. Cerkev sestoji iz petnadstropnega zvonika na zahodni strani, ki je prek obočnega mostovža povezan z ladjo, in tristrano sklenjenega prezbiterija na vzhodu, h kateremu je ob severno steno prizidana [[zakristija]]. Cerkev meri v dolžino 37 metrov, v širino 16 metrov, v prezbiteriju in glavni ladji pa je visoka 16 metrov. Okras cerkve predstavljajo barvna okna ([[vitraž]]i), v notranjosti pa je nameščenih pet oltarjev. == Zgodovina == Sedanja župnijska cerkev je najmanj tretja cerkev na tem mestu. Kdaj je nastala prva cerkev, ni natančno znano, v pisnih virih pa se prvič omenja leta [[1417]] kot kapela sv. Nikolaja v Sevnici. Ker je bila reka [[Sava]], ki teče mimo Sevnice, v srednjem veku glavna trgovska in prometna pot z razvitim brodništvom, so cerkev posvetili svetemu Nikolaju, zavetniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Okoli leta [[1562]] so k rožnovenski kapeli, ki je edina ostala od pradavne cerkve, prizidali cerkev v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Na stenah kapele sta bila postavljena dva spomenika, ki sta danes vzidana v sedanji cerkvi. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat delno prezidana in dodatno opremljena: * Leta [[1668]] so podaljšali cerkveno ladjo. * Leta [[1792]] je najemnik gornjega gradu Martin Schinkovitz kupil nove zvonove. * Leta [[1843]] je cerkev dobila nove [[orgle]] z 12 registri, delo sevniškega orglarskih mojstra Johana Welleyja. Okoli cerkve je v preteklosti bilo tudi pokopališče, kar potrjujejo najdeni posmrtni ostanki, odkriti ob kasnejših zemeljskih delih. Na binkoštno nedeljo, 4. junija [[1854]], je Sevnico prizadel požar, v katerem je župnijska cerkev skoraj popolnoma pogorela. == Gradnja nove cerkve == Še v istem letu po požaru (1854) so za cerkev ulili štiri nove bronaste zvonove s težo 308, 750, 1278 in 2490 liber, ki jih je posvetil ljubljanski knezoškof [[Anton Alojzij Wolf]]. Leta [[1855]] so namestili novo stolpno uro, ki jo je izdelal urar Mihael Hrastnik. Večjih poškodb v požaru ni utrpel zgolj cerkveni stolp, zato ga niso podrli, ampak so ga obnovili in nadzidali za eno nadstropje. Iz grobnice pogorele cerkve so rešili in ohranili tudi oba nagrobna spomenika. Takratni sevniški župnik Franc Fohn je osebno odpotoval v [[Praga|Prago]] k cesarju [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandu I.]], ki mu je za opremo nove cerkve daroval 300 goldinarjev. Dela so se začela leta [[1861]]. Nova cerkev je bila zgrajena leta 1862, do takrat pa se je božja služba osem let opravljala v podružnični [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|cerkvi sv. Florijana]] na trgu. Sveto mašo ob začetku delovanja nove župnijske cerkve so obhajali na binkoštni torek, 21. maja 1861. Vodil jo je videmski dekan Anton Reitz, ki je po pridigi slovesno blagoslovil temeljni kamen, položen pod obhajilno mizo. Nova cerkev je bila dokončana leta [[1862]]. Na drugo adventno nedeljo, 7. decembra 1862, jo je dekan Anton Reitz ob prisotnosti okoli 4000 vernikov slovesno blagoslovil. [[File:Sevnica ob Savi 1895.jpg|thumb|Sevnica ob Savi 1895]] === Kasnejše dopolnitve in vojna pustošenja === * Leta [[1890]] so obnovili streho na severni strani. * Leta [[1893]] so postavili oltar Lurške Marije. * Leta [[1903]] so postavili oltar Srca Jezusovega. * Leta [[1906]] so popravili zvonik. * Leto [[1907]] je bilo ustanovljeno cerkveno olepševalno društvo z namenom olepševanja župnijske cerkve. * Leta [[1909]] je notranjost v celoti poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz [[Humbar|Gemone]], cerkev pa je dobila tudi barvna okna (vitraže). Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bili odtujeni trije zvonovi. Še edini stari bronasti zvon, ki je »preživel« prvo svetovno vojno, so leta [[1943]] v vojaške namene vzeli Nemci. Istega leta sta bili ob napadu zavezniških letal uničeni dve barvni okni na severni strani cerkve. == Arhitektura in oprema == [[File:Saint Nicholas church in Sevnica (14).jpg|thumb|Saint Nicholas church in {{w|Sevnica}}, Lower Carniola, Slovenia]] === Zvonik === Petnadstropni zvonik kvadratnega tlorisa s piramidasto zaključeno streho je edini ostanek prejšnje cerkve. V njegovi notranjosti so v spodnjih nadstropjih še opazne zazidane nekdanje okenske odprtine. V četrtem nadstropju se nahaja mehanizem stolpne ure, ki ima številčnice na vzhodni, južni in zahodni zunanji steni stolpa nad polkrožnimi okni. V zadnjem nadstropju visijo štirje zvonovi: trije jekleni, kupljeni leta [[1924]], ter manjši bronasti zvon (navček), ki ga je leta [[1988]] ulila livarna Feralit. Sam stolp je visok 25 metrov, skupaj z zvonikom pa meri približno 40 metrov. === Cerkvena ladja === Glavni vhod v ladjo je na zahodni strani pod obočnim mostovžem, ki povezuje zvonik z ladjo. Nad kamnitim, polkrožno sklenjenim portalom se nahaja freska zavetnika sv. Nikolaja. Z notranje strani nad vrati je zapisan spominski napis: :»SLIKAL-OSWALD BIERT-IZ-GEMONE. TER BLAGOSLOVILI-V 20. LETU-SVOJEGA-VLADIKOVANJA-PREVZVIŠENI KNEZ IN ŠKOF MIHAEL 12 – IX – 1909.« V zahodnem delu ladje stoji pevski kor z orglami. Pod korom sta vzidana nagrobna plošča z letnico [[1525]] in grb z motivom lilije. Srednja, višja ladja se prek arkad odpira v obe nižji stranski ladji. Križni oboki v srednji ladji slonijo na oprogah, ki jih nosijo k slopom prislonjeni pilastri. Nad slavolokom je izpisan svetopisemski citat: :»Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni in jaz vas bom poživil. Mat. 11, 28.« Ob severni in južni steni v sprednjem delu ladje stojita dva lesena dvoseda; tisti na desni je bil v preteklosti tradicionalno rezerviran za gospodo iz sevniškega gradu. === Prezbiterij === Prezbiterij se zaključuje s polkupolo z rebri, ki izhajajo iz sklepnikov z neoromanskimi kapiteli. V njem novejši, proti ljudstvu obrnjen daritveni oltar iz belega marmorja. Na levi strani sta nameščena stari krstilni kamen in velikonočna sveča. Iz prezbiterija vodi vhod na levi strani v plitvo obokano zakristijo z dekorativno poslikavo. Nad zakristijo je urejena empora, namenjena nekdanji mestni eliti in premožnejšim meščanom. === Oprema in oltarji === V cerkvi je postavljenih pet oltarjev: # '''Veliki oltar sv. Nikolaja''' – izdelan leta [[1884]] v neoromanskem slogu; blagoslovil ga je brežiški dekan Matija Stoklas. # '''Levi stranski oltar sv. Križa''' – izdelan leta [[1862]] v neoromanskem slogu, krasi ga oljna slika Kristusa na križu. # '''Desni stranski oltar Rožnovenske Matere Božje''' – izdelan leta 1862 v neoromanskem slogu z osrednjo oljno podobo Rožnovenske Marije. # '''Oltar Lurške Matere Božje''' – postavljen leta 1893 v severni stranski ladji. # '''Oltar Presvetega Srca Jezusovega''' – postavljen leta 1903 v južni stranski ladji. Lesena prižnica z baldahinom nad njo je bila izdelana in postavljena leta [[1915]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo |author=Oskar Zoran Zelič |title=Župnija sv. Nikolaja v Sevnici |year=2003 |publisher=Župnijski urad |location=Sevnica |id={{COBISS|ID=125435392}}}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)]] * [[Župnija Sevnica]] [[Kategorija:Cerkve v Občini Sevnica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja v Sloveniji]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji]] gexm8af9mdqrvkmln2uuj0nlwophlyx 6771316 6771277 2026-10-28T05:58:47Z Yerpo 8417 urejanje, dp 6771316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Nikolaja | image = St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04.jpg | pushpin map = Slovenija | coordinates = | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = https://sevnica.donbosko.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja-v-sevnici/ | founded date = 1862 | architectural type = neoromanska | parish = [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sevnica - Cerkev sv. Miklavža | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. april 2013 | refšt = 3346 | lokacija = [[Sevnica]] | občina = Sevnica }} }} '''Župnijska cerkev sv. Nikolaja''' (ali '''sv. Miklavža''') je velika triladijska bazilikalno zasnovana cerkev, ki stoji v starem mestnem jedru [[Sevnica|Sevnice]] pod grajskim hribom. Spada pod [[Škofija Celje|Škofijo Celje]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanijo Videm ob Savi]]. Župnijsko upravljanje že vrsto let vodijo [[Salezijanci|salezijanci]]. Cerkev sestoji iz petnadstropnega zvonika na zahodni strani, ki je prek obočnega mostovža povezan z ladjo, in tristrano sklenjenega prezbiterija na vzhodu, h kateremu je ob severno steno prizidana [[zakristija]]. Cerkev meri v dolžino 37 metrov, v širino 16 metrov, v prezbiteriju in glavni ladji pa je visoka 16 metrov. Okras cerkve predstavljajo barvna okna ([[vitraž]]i), v notranjosti pa je nameščenih pet oltarjev. == Zgodovina == Sedanja župnijska cerkev je najmanj tretja cerkev na tem mestu. Kdaj je nastala prva cerkev, ni natančno znano, v pisnih virih pa se prvič omenja leta 1417 kot kapela sv. Nikolaja v Sevnici. Ker je bila reka [[Sava]], ki teče mimo Sevnice, v srednjem veku glavna trgovska in prometna pot z razvitim [[splav (plovilo)|brodništvom]], so cerkev posvetili svetemu Nikolaju, zavetniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Okoli leta 1562 so k rožnovenski kapeli, ki je edina ostala od pradavne cerkve, prizidali cerkev v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Na stenah kapele sta bila postavljena dva spomenika, ki sta danes vzidana v sedanji cerkvi. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat delno prezidana in dodatno opremljena: * Leta 1668 so podaljšali cerkveno ladjo. * Leta 1792 je najemnik gornjega gradu Martin Schinkovitz kupil nove zvonove. * Leta 1843 je cerkev dobila nove [[orgle]] z 12 registri, delo sevniškega orglarskih mojstra Johana Welleyja. Okoli cerkve je v preteklosti bilo tudi pokopališče, kar potrjujejo najdeni posmrtni ostanki, odkriti ob kasnejših zemeljskih delih. Na [[Binkošti|binkoštno nedeljo]], 4. junija 1854, je Sevnico prizadel požar, v katerem je župnijska cerkev skoraj popolnoma pogorela. == Gradnja nove cerkve == Še v istem letu po požaru (1854) so za cerkev ulili štiri nove bronaste zvonove s težo 308, 750, 1278 in 2490 liber, ki jih je posvetil ljubljanski knezoškof [[Anton Alojzij Wolf]]. Leta 1855 so namestili novo stolpno uro, ki jo je izdelal urar Mihael Hrastnik. Večjih poškodb v požaru ni utrpel zgolj cerkveni stolp, zato ga niso podrli, ampak so ga obnovili in nadzidali za eno nadstropje. Iz grobnice pogorele cerkve so rešili in ohranili tudi oba nagrobna spomenika. Takratni sevniški župnik Franc Fohn je osebno odpotoval v [[Praga|Prago]] k cesarju [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandu I.]], ki mu je za opremo nove cerkve daroval 300 goldinarjev. Dela so se začela leta 1861. Nova cerkev je bila zgrajena leta 1862, do takrat pa se je božja služba osem let opravljala v podružnični [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|cerkvi sv. Florijana]] na trgu. Sveto mašo ob začetku delovanja nove župnijske cerkve so obhajali na binkoštni torek, 21. maja 1861. Vodil jo je videmski dekan Anton Reitz, ki je po pridigi slovesno blagoslovil temeljni kamen, položen pod obhajilno mizo. Nova cerkev je bila dokončana leta 1862. Na drugo adventno nedeljo, 7. decembra 1862, jo je dekan Anton Reitz ob prisotnosti okoli 4000 vernikov slovesno blagoslovil. [[File:Sevnica ob Savi 1895.jpg|thumb|left|Sevnica ob Savi 1895]] === Kasnejše dopolnitve in vojna pustošenja === * Leta 1890 so obnovili streho na severni strani. * Leta 1893 so postavili oltar Lurške Marije. * Leta 1903 so postavili oltar Srca Jezusovega. * Leta 1906 so popravili zvonik. * Leto 1907 je bilo ustanovljeno cerkveno olepševalno društvo z namenom olepševanja župnijske cerkve. * Leta 1909 je notranjost v celoti poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz [[Gemona|Gemone]], cerkev pa je dobila tudi barvna okna (vitraže). Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bili odtujeni trije zvonovi. Preostali stari bronasti zvon, ki je »preživel« prvo svetovno vojno, so leta 1943 v vojaške namene vzeli Nemci. Istega leta sta bili ob napadu zavezniških letal uničeni dve barvni okni na severni strani cerkve. == Arhitektura in oprema == [[File:Saint Nicholas church in Sevnica (14).jpg|thumb|Zvonik]] === Zvonik === Petnadstropni zvonik kvadratnega tlorisa s piramidasto zaključeno streho je edini ostanek prejšnje cerkve. V njegovi notranjosti so v spodnjih nadstropjih še opazne zazidane nekdanje okenske odprtine. V četrtem nadstropju se nahaja mehanizem stolpne ure, ki ima številčnice na vzhodni, južni in zahodni zunanji steni stolpa nad polkrožnimi okni. V zadnjem nadstropju visijo štirje zvonovi: trije jekleni, kupljeni leta 1924, ter manjši bronasti zvon (navček), ki ga je leta 1988 ulila livarna Feralit. Sam stolp je visok 25 metrov, skupaj z zvonikom pa meri približno 40 metrov. === Cerkvena ladja === Glavni vhod v ladjo je na zahodni strani pod obočnim mostovžem, ki povezuje zvonik z ladjo. Nad kamnitim, polkrožno sklenjenim portalom se nahaja freska zavetnika sv. Nikolaja. Z notranje strani nad vrati je zapisan spominski napis: :»SLIKAL-OSWALD BIERT-IZ-GEMONE. TER BLAGOSLOVILI-V 20. LETU-SVOJEGA-VLADIKOVANJA-PREVZVIŠENI KNEZ IN ŠKOF MIHAEL 12 – IX – 1909.« V zahodnem delu ladje stoji pevski kor z orglami. Pod korom sta vzidana nagrobna plošča z letnico 1525 in grb z motivom lilije. Srednja, višja ladja se prek arkad odpira v obe nižji stranski ladji. Križni oboki v srednji ladji slonijo na oprogah, ki jih nosijo k slopom prislonjeni pilastri. Nad slavolokom je izpisan svetopisemski citat: :»Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni in jaz vas bom poživil. Mat. 11, 28.« Ob severni in južni steni v sprednjem delu ladje stojita dva lesena dvoseda; tisti na desni je bil v preteklosti tradicionalno rezerviran za gospodo iz sevniškega gradu. === Prezbiterij === Prezbiterij se zaključuje s polkupolo z rebri, ki izhajajo iz sklepnikov z neoromanskimi kapiteli. V njem novejši, proti ljudstvu obrnjen daritveni oltar iz belega marmorja. Na levi strani sta nameščena stari krstilni kamen in velikonočna sveča. Iz prezbiterija vodi vhod na levi strani v plitvo obokano zakristijo z dekorativno poslikavo. Nad zakristijo je urejena [[empora]], namenjena nekdanji mestni eliti in premožnejšim meščanom. === Oprema in oltarji === V cerkvi je postavljenih pet oltarjev: # Veliki oltar sv. Nikolaja – izdelan leta 1884 v neoromanskem slogu; blagoslovil ga je brežiški dekan Matija Stoklas. # Levi stranski oltar sv. Križa – izdelan leta 1862 v neoromanskem slogu, krasi ga oljna slika Kristusa na križu. # Desni stranski oltar Rožnovenske Matere Božje – izdelan leta 1862 v neoromanskem slogu z osrednjo oljno podobo Rožnovenske Marije. # Oltar Lurške Matere Božje – postavljen leta 1893 v severni stranski ladji. # Oltar Presvetega Srca Jezusovega – postavljen leta 1903 v južni stranski ladji. Lesena prižnica z baldahinom nad njo je bila izdelana in postavljena leta 1915. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo |first=Oskar Zoran |last=Zelič |title=Župnija sv. Nikolaja v Sevnici |year=2003 |publisher=Župnijski urad |location=Sevnica |cobiss=125435392}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)]] * [[Župnija Sevnica]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Sevnica]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1862]] 7hujlh13llwary6qazfcmk6rgghj1l8 6771317 6771316 2026-10-28T05:59:31Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Sevnica]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sevnici]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6771317 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Nikolaja | image = St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04.jpg | pushpin map = Slovenija | coordinates = | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = https://sevnica.donbosko.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja-v-sevnici/ | founded date = 1862 | architectural type = neoromanska | parish = [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sevnica - Cerkev sv. Miklavža | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. april 2013 | refšt = 3346 | lokacija = [[Sevnica]] | občina = Sevnica }} }} '''Župnijska cerkev sv. Nikolaja''' (ali '''sv. Miklavža''') je velika triladijska bazilikalno zasnovana cerkev, ki stoji v starem mestnem jedru [[Sevnica|Sevnice]] pod grajskim hribom. Spada pod [[Škofija Celje|Škofijo Celje]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanijo Videm ob Savi]]. Župnijsko upravljanje že vrsto let vodijo [[Salezijanci|salezijanci]]. Cerkev sestoji iz petnadstropnega zvonika na zahodni strani, ki je prek obočnega mostovža povezan z ladjo, in tristrano sklenjenega prezbiterija na vzhodu, h kateremu je ob severno steno prizidana [[zakristija]]. Cerkev meri v dolžino 37 metrov, v širino 16 metrov, v prezbiteriju in glavni ladji pa je visoka 16 metrov. Okras cerkve predstavljajo barvna okna ([[vitraž]]i), v notranjosti pa je nameščenih pet oltarjev. == Zgodovina == Sedanja župnijska cerkev je najmanj tretja cerkev na tem mestu. Kdaj je nastala prva cerkev, ni natančno znano, v pisnih virih pa se prvič omenja leta 1417 kot kapela sv. Nikolaja v Sevnici. Ker je bila reka [[Sava]], ki teče mimo Sevnice, v srednjem veku glavna trgovska in prometna pot z razvitim [[splav (plovilo)|brodništvom]], so cerkev posvetili svetemu Nikolaju, zavetniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Okoli leta 1562 so k rožnovenski kapeli, ki je edina ostala od pradavne cerkve, prizidali cerkev v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Na stenah kapele sta bila postavljena dva spomenika, ki sta danes vzidana v sedanji cerkvi. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat delno prezidana in dodatno opremljena: * Leta 1668 so podaljšali cerkveno ladjo. * Leta 1792 je najemnik gornjega gradu Martin Schinkovitz kupil nove zvonove. * Leta 1843 je cerkev dobila nove [[orgle]] z 12 registri, delo sevniškega orglarskih mojstra Johana Welleyja. Okoli cerkve je v preteklosti bilo tudi pokopališče, kar potrjujejo najdeni posmrtni ostanki, odkriti ob kasnejših zemeljskih delih. Na [[Binkošti|binkoštno nedeljo]], 4. junija 1854, je Sevnico prizadel požar, v katerem je župnijska cerkev skoraj popolnoma pogorela. == Gradnja nove cerkve == Še v istem letu po požaru (1854) so za cerkev ulili štiri nove bronaste zvonove s težo 308, 750, 1278 in 2490 liber, ki jih je posvetil ljubljanski knezoškof [[Anton Alojzij Wolf]]. Leta 1855 so namestili novo stolpno uro, ki jo je izdelal urar Mihael Hrastnik. Večjih poškodb v požaru ni utrpel zgolj cerkveni stolp, zato ga niso podrli, ampak so ga obnovili in nadzidali za eno nadstropje. Iz grobnice pogorele cerkve so rešili in ohranili tudi oba nagrobna spomenika. Takratni sevniški župnik Franc Fohn je osebno odpotoval v [[Praga|Prago]] k cesarju [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandu I.]], ki mu je za opremo nove cerkve daroval 300 goldinarjev. Dela so se začela leta 1861. Nova cerkev je bila zgrajena leta 1862, do takrat pa se je božja služba osem let opravljala v podružnični [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|cerkvi sv. Florijana]] na trgu. Sveto mašo ob začetku delovanja nove župnijske cerkve so obhajali na binkoštni torek, 21. maja 1861. Vodil jo je videmski dekan Anton Reitz, ki je po pridigi slovesno blagoslovil temeljni kamen, položen pod obhajilno mizo. Nova cerkev je bila dokončana leta 1862. Na drugo adventno nedeljo, 7. decembra 1862, jo je dekan Anton Reitz ob prisotnosti okoli 4000 vernikov slovesno blagoslovil. [[File:Sevnica ob Savi 1895.jpg|thumb|left|Sevnica ob Savi 1895]] === Kasnejše dopolnitve in vojna pustošenja === * Leta 1890 so obnovili streho na severni strani. * Leta 1893 so postavili oltar Lurške Marije. * Leta 1903 so postavili oltar Srca Jezusovega. * Leta 1906 so popravili zvonik. * Leto 1907 je bilo ustanovljeno cerkveno olepševalno društvo z namenom olepševanja župnijske cerkve. * Leta 1909 je notranjost v celoti poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz [[Gemona|Gemone]], cerkev pa je dobila tudi barvna okna (vitraže). Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bili odtujeni trije zvonovi. Preostali stari bronasti zvon, ki je »preživel« prvo svetovno vojno, so leta 1943 v vojaške namene vzeli Nemci. Istega leta sta bili ob napadu zavezniških letal uničeni dve barvni okni na severni strani cerkve. == Arhitektura in oprema == [[File:Saint Nicholas church in Sevnica (14).jpg|thumb|Zvonik]] === Zvonik === Petnadstropni zvonik kvadratnega tlorisa s piramidasto zaključeno streho je edini ostanek prejšnje cerkve. V njegovi notranjosti so v spodnjih nadstropjih še opazne zazidane nekdanje okenske odprtine. V četrtem nadstropju se nahaja mehanizem stolpne ure, ki ima številčnice na vzhodni, južni in zahodni zunanji steni stolpa nad polkrožnimi okni. V zadnjem nadstropju visijo štirje zvonovi: trije jekleni, kupljeni leta 1924, ter manjši bronasti zvon (navček), ki ga je leta 1988 ulila livarna Feralit. Sam stolp je visok 25 metrov, skupaj z zvonikom pa meri približno 40 metrov. === Cerkvena ladja === Glavni vhod v ladjo je na zahodni strani pod obočnim mostovžem, ki povezuje zvonik z ladjo. Nad kamnitim, polkrožno sklenjenim portalom se nahaja freska zavetnika sv. Nikolaja. Z notranje strani nad vrati je zapisan spominski napis: :»SLIKAL-OSWALD BIERT-IZ-GEMONE. TER BLAGOSLOVILI-V 20. LETU-SVOJEGA-VLADIKOVANJA-PREVZVIŠENI KNEZ IN ŠKOF MIHAEL 12 – IX – 1909.« V zahodnem delu ladje stoji pevski kor z orglami. Pod korom sta vzidana nagrobna plošča z letnico 1525 in grb z motivom lilije. Srednja, višja ladja se prek arkad odpira v obe nižji stranski ladji. Križni oboki v srednji ladji slonijo na oprogah, ki jih nosijo k slopom prislonjeni pilastri. Nad slavolokom je izpisan svetopisemski citat: :»Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni in jaz vas bom poživil. Mat. 11, 28.« Ob severni in južni steni v sprednjem delu ladje stojita dva lesena dvoseda; tisti na desni je bil v preteklosti tradicionalno rezerviran za gospodo iz sevniškega gradu. === Prezbiterij === Prezbiterij se zaključuje s polkupolo z rebri, ki izhajajo iz sklepnikov z neoromanskimi kapiteli. V njem novejši, proti ljudstvu obrnjen daritveni oltar iz belega marmorja. Na levi strani sta nameščena stari krstilni kamen in velikonočna sveča. Iz prezbiterija vodi vhod na levi strani v plitvo obokano zakristijo z dekorativno poslikavo. Nad zakristijo je urejena [[empora]], namenjena nekdanji mestni eliti in premožnejšim meščanom. === Oprema in oltarji === V cerkvi je postavljenih pet oltarjev: # Veliki oltar sv. Nikolaja – izdelan leta 1884 v neoromanskem slogu; blagoslovil ga je brežiški dekan Matija Stoklas. # Levi stranski oltar sv. Križa – izdelan leta 1862 v neoromanskem slogu, krasi ga oljna slika Kristusa na križu. # Desni stranski oltar Rožnovenske Matere Božje – izdelan leta 1862 v neoromanskem slogu z osrednjo oljno podobo Rožnovenske Marije. # Oltar Lurške Matere Božje – postavljen leta 1893 v severni stranski ladji. # Oltar Presvetega Srca Jezusovega – postavljen leta 1903 v južni stranski ladji. Lesena prižnica z baldahinom nad njo je bila izdelana in postavljena leta 1915. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo |first=Oskar Zoran |last=Zelič |title=Župnija sv. Nikolaja v Sevnici |year=2003 |publisher=Župnijski urad |location=Sevnica |cobiss=125435392}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)]] * [[Župnija Sevnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sevnici]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Sevnica]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1862]] g0ojw8b68p8trqxtrn00dpwepc8jsk5 Uporabniški pogovor:The Drinkers 3 610414 6771314 2026-10-28T05:42:32Z Yerpo 8417 obvestili 6771314 wikitext text/x-wiki [[Slika:Octagon-warning.png|left|40px]] <p>Vaše uporabniško ime je bilo zaradi neprimernosti blokirano za neomejen čas (za več informacij glejte [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]]). Presodili smo, da je ime '''bodisi žaljivo, zavajajoče ali promocijsko'''. Predlagamo, da [[Posebno:GlobalRenameRequest|zaprosite za preimenovanje]] in prispevate k Wikipediji s primernejšim uporabniškim imenom. '''Za pomoč pri izbiri glejte [[Wikipedija:Uporabniško ime]].''' Wikipedijo lahko urejate tudi brez registracije, ne bomo pa vam dovolili uporabljati neprimernega imena. Če bi se radi o blokiranju pogovorili, lahko začnete razpravo pod tem obvestilom.</p><!-- --><p>Zaradi mehanizma Wikipedije za uveljavljanje sprememb imena je morda začasno blokiran tudi vaš IP-naslov. Razen če ste strani tudi [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizirali]], bomo to blokado kar se da hitro odstranili - če se to v kakšni uri še ne bo zgodilo, lahko zaprosite za pomoč z uporabo [[Predloga:Odblokiraj|predloge Odblokiraj]] na tej strani.</p><!-- --><!-- {{UsernameBlocked}} --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:42, 28. oktober 2026 (CET) [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, The Drinkers. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/The Drinkers|o katerih si pisal]] v članku [[The Drinkers]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1793166152) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:42, 28. oktober 2026 (CET) eot80u6aax2kmpxv3rdo1bf5hs37p7d Šinšju bencao 0 610415 6771336 2026-10-28T07:26:37Z Octopus 13285 uvod 6771336 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Šinšju bencao''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 新修本草; [[pinjin]]: Xīnxiū běncǎo), znan tudi kot '''''Tang bencao''''' (kitajsko: 唐本草; pinjin: Táng běncǎo),{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}}{{Sfn|Teoh|2019|p=89}} je kitajska [[farmakopeja]], ki jo je v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] napisala skupina uradnikov in zdravnikov pod vodstvom glavnega urednika Su Džinga. Farmakopeja si je veliko izposodila iz starejše Tao Hongdžingove farmakopeje ''[[Bencao džing džidžu]]'' in jo znatno razširila. Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 659. Na [[Kitajska|Kitajskem]] se šteje za izgubljeno, obstaja pa vsaj en izvod na [[Japonska|Japonskem]], kamor je bilo besedilo prineseno leta 721. ==Vsebina== Besedilo obsega triinpetdeset ali štiriinpetdeset poglavij.{{Sfn|Despeaux|2019|p=766}}{{Sfn|Buell|2022|p=329}} Domnevno je vsebovalo tudi ilustrirane opise ali samo slike,{{Sfn|Ming|2018|p=310}} ki so se izgubili.{{Sfn|Sterckx|2018|p=140}} V besedilu je naštetih skupno približno 850 zdravil,{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}} vključno s tridesetimi tujimi sestavinami, ki so se uvažale na Kitajsko po svilni poti. Med slednje so spadali [[Benzoinska smola|benzoinska smola]], [[Hrastove šiške|hrastove šiške]] in [[črni poper]].{{Sfn|Nappi|2010|p=29}} ==Zgodovina knjige== Zamisel o farmakopeji, ki bi kopirala in razširila Tao Hongdžinovo delo ''Bencao džing džidžu'', je prvič leta 657 predlagal Su Džing, dvorni svetovalec dinastije [[Dinastija Tang|Tang]].<ref>''Tang huiyao'', zv. 82.</ref>{{Sfn|Ming|2018|p=309}} Projekt je sčasoma odobril cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]], nakar je ekipa približno dvaindvajsetih uradnikov in zdravnikov,{{Sfn|Marcon|2015|p=30}} vključno s Šu Džingdzongom, Lu Caijem, Li Čunfengom, Kong Džijuejem in Šu Šjaočongom,<ref>''Tang huiyao'', zv. 26.</ref> začela pisati osnutek. Končno različico je pregledal in odobril Li Šidži.<ref>''Tang huiyao'', zv. 26.</ref> Po ''[[Tang huijao|Tang huijau]]'' je bil ''Šinšju bencao'' končan 17. dan prvega lunarnega meseca četrtega leta obdobja Šjančing (656–661).<ref>''Tang huiyao'', zv. 82.</ref>{{Sfn|Ming|2018|p=310}} Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 659, s čimer je postalo prva državno sponzorirana farmakopeja na Kitajskem{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}}{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}}{{Sfn|Benn|2015|p=24}} in hkrati eno najzgodnejših znanih ilustriranih farmacevtskih besedil.{{Sfn|Ming|2018|p=309}} ''Šinšju bencao'' je bil eno najobsežnejših del svojega časa.{{Sfn|Buell|2022|p=329}} Vlada dinastije Tang ga je določila za uradni standard za uporabo zdravil, čeprav ni jasno, kako razširjeno je bilo bralstvo, saj takrat še ni bilo [[tisk]]a.{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}} Do obdobja dinastije [[Dinastija Song|Song]]{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}} se je besedilo na Kitajskem izgubilo. Vsaj en izvod je ohranjen na Japonskem, kamor je prišel leta 721.{{Sfn|Teoh|2019|p=89}} Slednjega je dvorni zdravnik Fukane no Sukehito leta 1918 v celoti prevedel v [[Japonščina|japonščino]] in objavil pod naslovom ''Honzo vamjo''.{{Sfn|Marcon|2015|p=30}} V zadnjem času so bili v skladišču knjig v neki jami v [[Dunhuang]]u, provinca [[Gansu]], odkriti fragmenti dela ''Šinšju bencao''.{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}}{{Sfn|Rong|2022|p=555}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 7. stoletja]] [[Kategorija:Farmacija]] [[Kategorija:dinastija Tang]] tahi1ytwajirwn7fqhlv24ev4q7oivj 6771339 6771336 2026-10-28T07:32:35Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6771339 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Šinšju bencao''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 新修本草; [[pinjin]]: Xīnxiū běncǎo), znan tudi kot '''''Tang bencao''''' (kitajsko: 唐本草; pinjin: Táng běncǎo),{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}}{{Sfn|Teoh|2019|p=89}} je kitajska [[farmakopeja]], ki jo je v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] napisala skupina uradnikov in zdravnikov pod vodstvom glavnega urednika Su Džinga. Farmakopeja si je veliko izposodila iz starejše Tao Hongdžingove farmakopeje ''[[Bencao džing džidžu]]'' in jo znatno razširila. Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 659. Na [[Kitajska|Kitajskem]] se šteje za izgubljeno, obstaja pa vsaj en izvod na [[Japonska|Japonskem]], kamor je bilo besedilo prineseno leta 721. ==Vsebina== Besedilo obsega triinpetdeset ali štiriinpetdeset poglavij.{{Sfn|Despeaux|2019|p=766}}{{Sfn|Buell|2022|p=329}} Domnevno je vsebovalo tudi ilustrirane opise ali samo slike,{{Sfn|Ming|2018|p=310}} ki so se izgubili.{{Sfn|Sterckx|2018|p=140}} V besedilu je naštetih skupno približno 850 zdravil,{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}} vključno s tridesetimi tujimi sestavinami, ki so se uvažale na Kitajsko po svilni poti. Med slednje so spadali [[Benzoinska smola|benzoinska smola]], [[Hrastove šiške|hrastove šiške]] in [[črni poper]].{{Sfn|Nappi|2010|p=29}} ==Zgodovina knjige== Zamisel o farmakopeji, ki bi kopirala in razširila Tao Hongdžinovo delo ''Bencao džing džidžu'', je prvič leta 657 predlagal Su Džing, dvorni svetovalec dinastije [[Dinastija Tang|Tang]].<ref>''Tang huiyao'', zv. 82.</ref>{{Sfn|Ming|2018|p=309}} Projekt je sčasoma odobril cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]], nakar je ekipa približno dvaindvajsetih uradnikov in zdravnikov,{{Sfn|Marcon|2015|p=30}} vključno s Šu Džingdzongom, Lu Caijem, Li Čunfengom, Kong Džijuejem in Šu Šjaočongom,<ref>''Tang huiyao'', zv. 26.</ref> začela pisati osnutek. Končno različico je pregledal in odobril Li Šidži.<ref>''Tang huiyao'', zv. 26.</ref> Po ''[[Tang huijao|Tang huijau]]'' je bil ''Šinšju bencao'' končan 17. dan prvega lunarnega meseca četrtega leta obdobja Šjančing (656–661).<ref>''Tang huiyao'', zv. 82.</ref>{{Sfn|Ming|2018|p=310}} Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 659, s čimer je postalo prva državno sponzorirana farmakopeja na Kitajskem{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}}{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}}{{Sfn|Benn|2015|p=24}} in hkrati eno najzgodnejših znanih ilustriranih farmacevtskih besedil.{{Sfn|Ming|2018|p=309}} ''Šinšju bencao'' je bil eno najobsežnejših del svojega časa.{{Sfn|Buell|2022|p=329}} Vlada dinastije Tang ga je določila za uradni standard za uporabo zdravil, čeprav ni jasno, kako razširjeno je bilo bralstvo, saj takrat še ni bilo [[tisk]]a.{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}} Do obdobja dinastije [[Dinastija Song|Song]]{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}} se je besedilo na Kitajskem izgubilo. Vsaj en izvod je ohranjen na Japonskem, kamor je prišel leta 721.{{Sfn|Teoh|2019|p=89}} Slednjega je dvorni zdravnik Fukane no Sukehito leta 1918 v celoti prevedel v [[Japonščina|japonščino]] in objavil pod naslovom ''Honzo vamjo''.{{Sfn|Marcon|2015|p=30}} V zadnjem času so bili v skladišču knjig v neki jami v [[Dunhuang]]u, provinca [[Gansu]], odkriti fragmenti dela ''Šinšju bencao''.{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}}{{Sfn|Rong|2022|p=555}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{cite book |author=Wang Pu |script-title=zh:唐會要 |title=[[s:zh:唐會要|''Tang huiyao'']] |trans-title=Tang Huiyao |language=zh |ref={{sfnRef|''Tang huiyao''}} }} * {{cite book|last=Benn|first=James A.|title=Tea in China: A Religious and Cultural History|publisher=University of Hawaii Press|year=2015|isbn=9780824853983|doi=10.21313/hawaii/9780824839635.001.0001}} * {{cite book|last=Buell|first=Paul D.|chapter=Food and dietary medicine in Chinese herbal literature and beyond|pages=328–336|title=Routledge Handbook of Chinese Medicine|year=2022|isbn=9780415830645|doi=10.4324/9780203740262-25|editor-first1=Vivienne |editor-last1=Lo|editor-first2= Dolly|editor-last2= Yang|editor-first3= Michael|editor-last3= Stanley-Baker}} * {{cite book|last=Despeaux|first=Catherine|chapter=''Tujing yanyi bencao'' 圖經衍義本草|pages=765–769|title=The Taoist Canon: A Historical Companion to the Daozang|publisher=University of Chicago Press|year=2019|isbn=9780226721064|editor-first2=Franciscus|editor-last2= Verellen|editor-first1=Kristofer|editor-last1= Schipper|volume=2}} * {{cite book|last=Goldschmidt|first=Asaf|chapter=Pre-standardised pharmacology: Han through Song|pages=133–145|title=Routledge Handbook of Chinese Medicine|year=2022|isbn=9780415830645|doi=10.4324/9780203740262-10|editor-first1=Vivienne |editor-last1=Lo|editor-first2= Dolly|editor-last2= Yang|editor-first3= Michael|editor-last3= Stanley-Baker}} * {{cite book|last1=Lo|first1=Vivienne|last2=Cullen|first2=Christopher|title=Medieval Chinese Medicine: The Dunhuang Medical Manuscripts|publisher=Taylor & Francis|year=2004|isbn=9781134291311}} * {{cite book|last=Marcon|first=Federico|title=The Knowledge of Nature and the Nature of Knowledge in Early Modern Japan|publisher=University of Chicago Press|year=2015|isbn=9780226251905|doi=10.7208/chicago/9780226252063.001.0001}} * {{cite book|last=Ming|first=Chen|chapter=Fanciful Images from Abroad: Picturing the Other in ''Bencao Pinhui Jingyao'' 本草品彙精要|title=Imagining Chinese Medicine|pages=305–314|publisher=Brill Publishers|year=2018|volume=18 |jstor=10.1163/j.ctvbqs6ph.27|doi=10.1163/9789004366183|isbn=9789004362161 |editor-first1=Vivienne |editor-last1=Lo |editor-first2=Penelope|editor-last2= Barrett}} * {{cite book|last=Nappi|first=Carla Suzan|title=The Monkey and the Inkpot: Natural History and Its Transformations in Early Modern China|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=9780674054356|doi=10.4159/9780674054356}} * {{cite book|last=Rong|first=Xinjiang|title=The Silk Road and Cultural Exchanges Between East and West|publisher=Brill Publishers|year=2022|isbn=9789004512597|doi=10.1163/9789004512597|s2cid=245832841 }} * {{cite book|last=Sterckx|first=Roel|author-link=|chapter=The Limits of Illustration: ''Animalia'' and Pharmacopeia from Guo Pu to Bencao Gangmu 本草綱目|year=2018|title=Imagining Chinese Medicine|pages=133–150 |doi=10.1163/9789004366183_009|isbn=9789004366183|publisher=Brill|editor-last1= Lo|editor-first1=Vivienne|editor-last2=Barrett|editor-first2=Penelope}} * {{cite book|last=Teoh|first=Eng Soon|title=Orchids as Aphrodisiac, Medicine or Food|publisher=Springer International Publishing|year=2019|isbn=9783030182557|doi=10.1007/978-3-030-18255-7|s2cid=198190783}} * {{cite book|last=Unschuld|first=Paul U.|title=Medicine in China: A History of Pharmaceutics|publisher=University of California Press|year=1986|isbn=9780520050259}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 7. stoletja]] [[Kategorija:Farmacija]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 2ejyduh0ln14wa8nuf8c1pcrjd3ef96 6771403 6771339 2026-10-28T09:55:53Z Octopus 13285 Knjiga 6771403 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | name = Šinšju bencao <br> 新修本草 | image = Shinshu honzo.jpg | caption = Stran iz japonskega prevoda ''Šinšju bencao'' (''Šinšu honzo'') | author = Su Džing (glavni urednik) | country = [[Kitajska]] | language = [[kitajščina]] | genre = [[farmakopeja]] | publisher = | release_date = 659 | media_type = papir | pages = 53 ali 54 zvezkov | isbn = }} '''''Šinšju bencao''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 新修本草; [[pinjin]]: Xīnxiū běncǎo), znan tudi kot '''''Tang bencao''''' (kitajsko: 唐本草; pinjin: Táng běncǎo),{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}}{{Sfn|Teoh|2019|p=89}} je kitajska [[farmakopeja]], ki jo je v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] napisala skupina uradnikov in zdravnikov pod vodstvom glavnega urednika Su Džinga. Farmakopeja si je veliko izposodila iz starejše Tao Hongdžingove farmakopeje ''[[Bencao džing džidžu]]'' in jo znatno razširila. Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 659. Na [[Kitajska|Kitajskem]] se šteje za izgubljeno, obstaja pa vsaj en izvod na [[Japonska|Japonskem]], kamor je bilo besedilo prineseno leta 721. ==Vsebina== Besedilo obsega triinpetdeset ali štiriinpetdeset poglavij.{{Sfn|Despeaux|2019|p=766}}{{Sfn|Buell|2022|p=329}} Domnevno je vsebovalo tudi ilustrirane opise ali samo slike,{{Sfn|Ming|2018|p=310}} ki so se izgubili.{{Sfn|Sterckx|2018|p=140}} V besedilu je naštetih skupno približno 850 zdravil,{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}} vključno s tridesetimi tujimi sestavinami, ki so se uvažale na Kitajsko po svilni poti. Med slednje so spadali [[Benzoinska smola|benzoinska smola]], [[Hrastove šiške|hrastove šiške]] in [[črni poper]].{{Sfn|Nappi|2010|p=29}} ==Zgodovina knjige== Zamisel o farmakopeji, ki bi kopirala in razširila Tao Hongdžinovo delo ''Bencao džing džidžu'', je prvič leta 657 predlagal Su Džing, dvorni svetovalec dinastije [[Dinastija Tang|Tang]].<ref>''Tang huiyao'', zv. 82.</ref>{{Sfn|Ming|2018|p=309}} Projekt je sčasoma odobril cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]], nakar je ekipa približno dvaindvajsetih uradnikov in zdravnikov,{{Sfn|Marcon|2015|p=30}} vključno s Šu Džingdzongom, Lu Caijem, Li Čunfengom, Kong Džijuejem in Šu Šjaočongom,<ref>''Tang huiyao'', zv. 26.</ref> začela pisati osnutek. Končno različico je pregledal in odobril Li Šidži.<ref>''Tang huiyao'', zv. 26.</ref> Po ''[[Tang huijao|Tang huijau]]'' je bil ''Šinšju bencao'' končan 17. dan prvega lunarnega meseca četrtega leta obdobja Šjančing (656–661).<ref>''Tang huiyao'', zv. 82.</ref>{{Sfn|Ming|2018|p=310}} Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 659, s čimer je postalo prva državno sponzorirana farmakopeja na Kitajskem{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}}{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}}{{Sfn|Benn|2015|p=24}} in hkrati eno najzgodnejših znanih ilustriranih farmacevtskih besedil.{{Sfn|Ming|2018|p=309}} ''Šinšju bencao'' je bil eno najobsežnejših del svojega časa.{{Sfn|Buell|2022|p=329}} Vlada dinastije Tang ga je določila za uradni standard za uporabo zdravil, čeprav ni jasno, kako razširjeno je bilo bralstvo, saj takrat še ni bilo [[tisk]]a.{{Sfn|Goldschmidt|2022|p=137}} Do obdobja dinastije [[Dinastija Song|Song]]{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}} se je besedilo na Kitajskem izgubilo. Vsaj en izvod je ohranjen na Japonskem, kamor je prišel leta 721.{{Sfn|Teoh|2019|p=89}} Slednjega je dvorni zdravnik Fukane no Sukehito leta 1918 v celoti prevedel v [[Japonščina|japonščino]] in objavil pod naslovom ''Honzo vamjo''.{{Sfn|Marcon|2015|p=30}} V zadnjem času so bili v skladišču knjig v neki jami v [[Dunhuang]]u, provinca [[Gansu]], odkriti fragmenti dela ''Šinšju bencao''.{{Sfn|Lo|Cullen|2004|p=295}}{{Sfn|Rong|2022|p=555}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{cite book |author=Wang Pu |script-title=zh:唐會要 |title=[[s:zh:唐會要|''Tang huiyao'']] |trans-title=Tang Huiyao |language=zh |ref={{sfnRef|''Tang huiyao''}} }} * {{cite book|last=Benn|first=James A.|title=Tea in China: A Religious and Cultural History|publisher=University of Hawaii Press|year=2015|isbn=9780824853983|doi=10.21313/hawaii/9780824839635.001.0001}} * {{cite book|last=Buell|first=Paul D.|chapter=Food and dietary medicine in Chinese herbal literature and beyond|pages=328–336|title=Routledge Handbook of Chinese Medicine|year=2022|isbn=9780415830645|doi=10.4324/9780203740262-25|editor-first1=Vivienne |editor-last1=Lo|editor-first2= Dolly|editor-last2= Yang|editor-first3= Michael|editor-last3= Stanley-Baker}} * {{cite book|last=Despeaux|first=Catherine|chapter=''Tujing yanyi bencao'' 圖經衍義本草|pages=765–769|title=The Taoist Canon: A Historical Companion to the Daozang|publisher=University of Chicago Press|year=2019|isbn=9780226721064|editor-first2=Franciscus|editor-last2= Verellen|editor-first1=Kristofer|editor-last1= Schipper|volume=2}} * {{cite book|last=Goldschmidt|first=Asaf|chapter=Pre-standardised pharmacology: Han through Song|pages=133–145|title=Routledge Handbook of Chinese Medicine|year=2022|isbn=9780415830645|doi=10.4324/9780203740262-10|editor-first1=Vivienne |editor-last1=Lo|editor-first2= Dolly|editor-last2= Yang|editor-first3= Michael|editor-last3= Stanley-Baker}} * {{cite book|last1=Lo|first1=Vivienne|last2=Cullen|first2=Christopher|title=Medieval Chinese Medicine: The Dunhuang Medical Manuscripts|publisher=Taylor & Francis|year=2004|isbn=9781134291311}} * {{cite book|last=Marcon|first=Federico|title=The Knowledge of Nature and the Nature of Knowledge in Early Modern Japan|publisher=University of Chicago Press|year=2015|isbn=9780226251905|doi=10.7208/chicago/9780226252063.001.0001}} * {{cite book|last=Ming|first=Chen|chapter=Fanciful Images from Abroad: Picturing the Other in ''Bencao Pinhui Jingyao'' 本草品彙精要|title=Imagining Chinese Medicine|pages=305–314|publisher=Brill Publishers|year=2018|volume=18 |jstor=10.1163/j.ctvbqs6ph.27|doi=10.1163/9789004366183|isbn=9789004362161 |editor-first1=Vivienne |editor-last1=Lo |editor-first2=Penelope|editor-last2= Barrett}} * {{cite book|last=Nappi|first=Carla Suzan|title=The Monkey and the Inkpot: Natural History and Its Transformations in Early Modern China|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=9780674054356|doi=10.4159/9780674054356}} * {{cite book|last=Rong|first=Xinjiang|title=The Silk Road and Cultural Exchanges Between East and West|publisher=Brill Publishers|year=2022|isbn=9789004512597|doi=10.1163/9789004512597|s2cid=245832841 }} * {{cite book|last=Sterckx|first=Roel|author-link=|chapter=The Limits of Illustration: ''Animalia'' and Pharmacopeia from Guo Pu to Bencao Gangmu 本草綱目|year=2018|title=Imagining Chinese Medicine|pages=133–150 |doi=10.1163/9789004366183_009|isbn=9789004366183|publisher=Brill|editor-last1= Lo|editor-first1=Vivienne|editor-last2=Barrett|editor-first2=Penelope}} * {{cite book|last=Teoh|first=Eng Soon|title=Orchids as Aphrodisiac, Medicine or Food|publisher=Springer International Publishing|year=2019|isbn=9783030182557|doi=10.1007/978-3-030-18255-7|s2cid=198190783}} * {{cite book|last=Unschuld|first=Paul U.|title=Medicine in China: A History of Pharmaceutics|publisher=University of California Press|year=1986|isbn=9780520050259}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 7. stoletja]] [[Kategorija:Farmacija]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 3n55y42mahsg9cq13zej8vt171jha2g Šidzong (dinastija Tang) 0 610416 6771345 2026-10-28T07:48:11Z Octopus 13285 vladar 6771345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šidzong <br/> {{nobold|唐僖宗}} | image = 唐僖宗帝（殘唐五代史演義傳）.jpg | image_size = | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | successor = [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | birth_date = 8. junij 862<ref name=AS>Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=BT19-2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 19, 2.</ref> | death_date = 20. april 888 (star 25 let)<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> | burial_place = Mavzolej Džing (靖陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = ob rojstvu Jan (儼), od leta 873 Šuan (儇) | reign = 16. avgust 873<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> – 20. april 888 | house = [[Dinastija Tang|Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Čjanfu (乾符) 874–879<br>Guangming (廣明) 880–881<br>Džonghe (中和) 881–885<br>Guangči (光啟) 885–888<br>Vende (文德) 888 | era_name = | temple_name = Šidzong (僖宗) | posthumous_name = Cesar Gongding (恭定皇帝) (kratko) <br/> Cesar Huišeng Gongding Šjao (惠聖恭定孝皇帝) (celo) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Huian | issue = Li Džen<br>Li Šeng<br>princesa Tangšing <br>princesa Jongping }} {{Infobox Chinese |title='''Tang Šidzong''' |c={{linktext|唐僖宗}} |l="Previdni prednik Tanga" |p=Tang Šidzong |altname=Li Yan |c2={{linktext|李儼}} |l2=(osebno ime) |p2=Li Jan }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 862]] [[Kategorija:Umrli leta 888]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] es9jxe9nohogwtmkd82v2i6x5dsvc7f 6771364 6771345 2026-10-28T08:41:45Z Octopus 13285 uvod 6771364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šidzong <br/> {{nobold|唐僖宗}} | image = 唐僖宗帝（殘唐五代史演義傳）.jpg | image_size = | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | successor = [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | birth_date = [[8. junij]] [[862]]<ref name=AS>Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=BT19-2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 19, 2.</ref> | death_date = [[20. april]] [[888]] (star 25 let)<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> | burial_place = Mavzolej Džing (靖陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = ob rojstvu Jan (儼), od leta 873 Šuan (儇) | reign = 16. avgust 873<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> – 20. april 888 | house = [[Dinastija Tang|Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Čjanfu (乾符) 874–879<br>Guangming (廣明) 880–881<br>Džonghe (中和) 881–885<br>Guangči (光啟) 885–888<br>Vende (文德) 888 | era_name = | temple_name = Šidzong (僖宗) | posthumous_name = Cesar Gongding (恭定皇帝) (kratko) <br/> Cesar Huišeng Gongding Šjao (惠聖恭定孝皇帝) (celo) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Huijan | issue = Li Džen<br>Li Šeng<br>princesa Tangšing <br>princesa Jongping }} {{Infobox Chinese |title='''Tang Šidzong''' |c={{linktext|唐僖宗}} |l="Previdni prednik Tanga" |p=Tang Šidzong |altname=Li Yan |c2={{linktext|李儼}} |l2=(osebno ime) |p2=Li Jan }} '''Šidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 僖宗, Xī zōng) je bil 21. cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 873 do 888, * [[8. junij]] [[862]], † [[20. april]] [[888]]. ==Biografija== Rojen 8. junija 862 kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Huijan. Ob rojstvu so mu dali ime Li Jan. Leta 865 je postal princ Puja, leta 873 pa je bil po zaslugi evnuhov razglašen za prestolonaslednika in spremenil svoje ime v Li Šuan. Istega leta je bil po očetovi smrti razglašen za cesarja z imenom Šidzong. Bil je še mlad in se je bolj kot z državnimi zadevami ukvarjal z užitki. Oblast je dejansko prevzel evnuh Tjan Lingdži. Vlada je nekaj časa precej uspešno delovala pod kanclerjem Lu Šijem, ki je to mesto prevzel leta 874. Korupcija se je med vladavino cesarja Šidzonga nekoliko zmanjšala. Vedno šibkejše gospodarstvo cesarstva, hude suše in posledična lakota so sprožile številne vstaje in upore, ki so dosegli vrhunec v velikem uporu pod vodstvom [[Vang Šjandži]]ja leta 874. Uporniki so najprej zavzeli polotok [[Šandong]] in nato začeli prodirati v osrednje regije. Poskus upornikov, da bi zavzeli [[Luojang]], ni bil uspešen, zato se je Vang Šjandži premaknil proti jugu, kjer je dobil podporo kmetov. Vladne sile so uspele upor zatreti šele leta 878, potem pa je še isto leto izbruhnil nov upor, ki ga je sprožil [[Huang Čao]], nekdanji Vang Šjandžijev tovariš. Huang Čao je zbral novo vojsko v prefekturah ob srednjem toku reke [[Jangce]]. Tudi njemu ni uspelo zavzeti Luojanga in je svoje čete premaknil v južne prefekture cesarstva. Leta 879 se je blizu Kantona neuspešno pogajal z vlado o predaji, nakar je oblegal in zavzel Kanton, izropal mesto in se nato premaknil proti cesarski prestolnici [[Čangan]]. Vladne sile se niso več mogle upirati upornikom. Huang Čao je leta 880 zavzel prestolnico Čangan, cesar Šidzong pa je pobegnil v zahodne prefekture, kjer je začel zbirati nove sile in zaprosil za pomoč svojega zaveznika Li Guočanga, vodjo turškega plemena [[Šatuoji|Šatuo]]. Huang Čaova brutalnost je odtujila prebivalstvo Čangana in cesar Šidzong je leta 883 ponovno zavzel prestolnico. Naslednje leto je uničil Huang Čaovo vojsko, Huang Čao pa je storil samomor. Cesar Šidzong se je vrnil v prestolnico šele leta 885. V zahvalo za pomoč je Šidzong Li Guočangu podelil oblast nad več prefekturami v zahodnem delu cesarstva. Po obnovi cesarske oblasti je na politiko države ponovno vplival evnuh Tjan Lingdži. Spor med njim in Li Guojunom, ki je bil prav tako blizu dvoru, je privedel do nove vojne in Šidzong je bil leta 886 ponovno prisiljen pobegniti iz prestolnice. Naslednje leto je izgubil evnuha Tjan Lingdžija, se pomiril z uporniki in se vrnil v Čangan. Umrl je 20. aprila 888. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 862]] [[Kategorija:Umrli leta 888]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] ogarmeaanh86b09u58duksj7yunztfl 6771370 6771364 2026-10-28T09:04:47Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6771370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šidzong <br/> {{nobold|唐僖宗}} | image = 唐僖宗帝（殘唐五代史演義傳）.jpg | image_size = | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | successor = [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | birth_date = [[8. junij]] [[862]]<ref name=AS>Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=BT19-2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 19, 2.</ref> | death_date = [[20. april]] [[888]] (star 25 let)<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> | burial_place = Mavzolej Džing (靖陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = ob rojstvu Jan (儼), od leta 873 Šuan (儇) | reign = 16. avgust 873<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> – 20. april 888 | house = [[Dinastija Tang|Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Čjanfu (乾符) 874–879<br>Guangming (廣明) 880–881<br>Džonghe (中和) 881–885<br>Guangči (光啟) 885–888<br>Vende (文德) 888 | era_name = | temple_name = Šidzong (僖宗) | posthumous_name = Cesar Gongding (恭定皇帝) (kratko) <br/> Cesar Huišeng Gongding Šjao (惠聖恭定孝皇帝) (celo) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Huijan | issue = Li Džen<br>Li Šeng<br>princesa Tangšing <br>princesa Jongping }} {{Infobox Chinese |title='''Tang Šidzong''' |c={{linktext|唐僖宗}} |l="Previdni prednik Tanga" |p=Tang Šidzong |altname=Li Yan |c2={{linktext|李儼}} |l2=(osebno ime) |p2=Li Jan }} '''Šidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 僖宗, Xī zōng) je bil 21. cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 873 do 888, * [[8. junij]] [[862]], † [[20. april]] [[888]]. ==Biografija== Rojen 8. junija 862 kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Huijan. Ob rojstvu so mu dali ime Li Jan. Leta 865 je postal princ Puja, leta 873 pa je bil po zaslugi evnuhov razglašen za prestolonaslednika in spremenil svoje ime v Li Šuan. Istega leta je bil po očetovi smrti razglašen za cesarja z imenom Šidzong. Bil je še mlad in se je bolj kot z državnimi zadevami ukvarjal z užitki. Oblast je dejansko prevzel evnuh Tjan Lingdži. Vlada je nekaj časa precej uspešno delovala pod kanclerjem Lu Šijem, ki je to mesto prevzel leta 874. Korupcija se je med vladavino cesarja Šidzonga nekoliko zmanjšala. Vedno šibkejše gospodarstvo cesarstva, hude suše in posledična lakota so sprožile številne vstaje in upore, ki so dosegli vrhunec v velikem uporu pod vodstvom [[Vang Šjandži]]ja leta 874. Uporniki so najprej zavzeli polotok [[Šandong]] in nato začeli prodirati v osrednje regije. Poskus upornikov, da bi zavzeli [[Luojang]], ni bil uspešen, zato se je Vang Šjandži premaknil proti jugu, kjer je dobil podporo kmetov. Vladne sile so uspele upor zatreti šele leta 878, potem pa je še isto leto izbruhnil nov upor, ki ga je sprožil [[Huang Čao]], nekdanji Vang Šjandžijev tovariš. Huang Čao je zbral novo vojsko v prefekturah ob srednjem toku reke [[Jangce]]. Tudi njemu ni uspelo zavzeti Luojanga in je svoje čete premaknil v južne prefekture cesarstva. Leta 879 se je blizu Kantona neuspešno pogajal z vlado o predaji, nakar je oblegal in zavzel Kanton, izropal mesto in se nato premaknil proti cesarski prestolnici [[Čangan]]. Vladne sile se niso več mogle upirati upornikom. Huang Čao je leta 880 zavzel prestolnico Čangan, cesar Šidzong pa je pobegnil v zahodne prefekture, kjer je začel zbirati nove sile in zaprosil za pomoč svojega zaveznika Li Guočanga, vodjo turškega plemena [[Šatuoji|Šatuo]]. Huang Čaova brutalnost je odtujila prebivalstvo Čangana in cesar Šidzong je leta 883 ponovno zavzel prestolnico. Naslednje leto je uničil Huang Čaovo vojsko, Huang Čao pa je storil samomor. Cesar Šidzong se je vrnil v prestolnico šele leta 885. V zahvalo za pomoč je Šidzong Li Guočangu podelil oblast nad več prefekturami v zahodnem delu cesarstva. Po obnovi cesarske oblasti je na politiko države ponovno vplival evnuh Tjan Lingdži. Spor med njim in Li Guojunom, ki je bil prav tako blizu dvoru, je privedel do nove vojne in Šidzong je bil leta 886 ponovno prisiljen pobegniti iz prestolnice. Naslednje leto je izgubil evnuha Tjan Lingdžija, se pomiril z uporniki in se vrnil v Čangan. Umrl je 20. aprila 888. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А.Г., Третьяк И.Р. ''«Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века)''. Научный диалог. 2020. № 11. str. 436—447. doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. * Graff D.A. (2002). ''Medieval Chinese Warfare''. Routledge. ISBN 0-415-23955-9. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 862]] [[Kategorija:Umrli leta 888]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] shfbvv24u0adwcyxezt81utpfc0n48d 6771373 6771370 2026-10-28T09:16:20Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6771373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šidzong <br/> {{nobold|唐僖宗}} | image = 唐僖宗帝（殘唐五代史演義傳）.jpg | image_size = | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | successor = [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]] | birth_date = [[8. junij]] [[862]]<ref name=AS>Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=BT19-2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 19, 2.</ref> | death_date = [[20. april]] [[888]] (star 25 let)<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> | burial_place = Mavzolej Džing (靖陵) | family_name = Li (李) | clan_name = | given_name = ob rojstvu Jan (儼), od leta 873 Šuan (儇) | reign = 16. avgust 873<ref name=AS/><ref name=BT19-2/> – 20. april 888 | house = [[Dinastija Tang|Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = Čjanfu (乾符) 874–879<br>Guangming (廣明) 880–881<br>Džonghe (中和) 881–885<br>Guangči (光啟) 885–888<br>Vende (文德) 888 | era_name = | temple_name = Šidzong (僖宗) | posthumous_name = Cesar Gongding (恭定皇帝) (kratko) <br/> Cesar Huišeng Gongding Šjao (惠聖恭定孝皇帝) (celo) | father = cesar [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] | mother = cesarica Huijan | issue = Li Džen<br>Li Šeng<br>princesa Tangšing <br>princesa Jongping }} {{Infobox Chinese |title='''Tang Šidzong''' |c={{linktext|唐僖宗}} |l="Previdni prednik Tanga" |p=Tang Šidzong |altname=Li Yan |c2={{linktext|李儼}} |l2=(osebno ime) |p2=Li Jan }} '''Šidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 僖宗, Xī zōng) je bil 21. cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 873 do 888, * [[8. junij]] [[862]], † [[20. april]] [[888]]. ==Biografija== Rojen 8. junija 862 kot sin cesarja [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzonga]] in cesarice Huijan. Ob rojstvu so mu dali ime Li Jan. Leta 865 je postal princ Puja, leta 873 pa je bil po zaslugi evnuhov razglašen za prestolonaslednika in spremenil svoje ime v Li Šuan. Istega leta je bil po očetovi smrti razglašen za cesarja z imenom Šidzong. Bil je še mlad in se je bolj kot z državnimi zadevami ukvarjal z užitki. Oblast je dejansko prevzel evnuh Tjan Lingdži. Vlada je nekaj časa precej uspešno delovala pod kanclerjem Lu Šijem, ki je to mesto prevzel leta 874. Korupcija se je med vladavino cesarja Šidzonga nekoliko zmanjšala. Vedno šibkejše gospodarstvo cesarstva, hude suše in posledična lakota so sprožile številne vstaje in upore, ki so dosegli vrhunec v velikem uporu pod vodstvom [[Vang Šjandži]]ja leta 874. Uporniki so najprej zavzeli polotok [[Šandong]] in nato začeli prodirati v osrednje regije. Poskus upornikov, da bi zavzeli [[Luojang]], ni bil uspešen, zato se je Vang Šjandži premaknil proti jugu, kjer je dobil podporo kmetov. Vladne sile so uspele upor zatreti šele leta 878, potem pa je še isto leto izbruhnil nov upor, ki ga je sprožil [[Huang Čao]], nekdanji Vang Šjandžijev tovariš. Huang Čao je zbral novo vojsko v prefekturah ob srednjem toku reke [[Jangce]]. Tudi njemu ni uspelo zavzeti Luojanga in je svoje čete premaknil v južne prefekture cesarstva. Leta 879 se je blizu Kantona neuspešno pogajal z vlado o predaji, nakar je oblegal in zavzel Kanton, izropal mesto in se nato premaknil proti cesarski prestolnici [[Čangan]]. Vladne sile se niso več mogle upirati upornikom. Huang Čao je leta 880 zavzel prestolnico Čangan, cesar Šidzong pa je pobegnil v zahodne prefekture, kjer je začel zbirati nove sile in zaprosil za pomoč svojega zaveznika Li Guočanga, vodjo turškega plemena [[Šatuoji|Šatuo]]. Huang Čaova brutalnost je odtujila prebivalstvo Čangana in cesar Šidzong je leta 883 ponovno zavzel prestolnico. Naslednje leto je uničil Huang Čaovo vojsko, Huang Čao pa je storil samomor. Cesar Šidzong se je vrnil v prestolnico šele leta 885. V zahvalo za pomoč je Šidzong Li Guočangu podelil oblast nad več prefekturami v zahodnem delu cesarstva. Po obnovi cesarske oblasti je na politiko države ponovno vplival evnuh Tjan Lingdži. Spor med njim in Li Guojunom, ki je bil prav tako blizu dvoru, je privedel do nove vojne in Šidzong je bil leta 886 ponovno prisiljen pobegniti iz prestolnice. Naslednje leto je izgubil evnuha Tjan Lingdžija, se pomiril z uporniki in se vrnil v Čangan. Umrl je 20. aprila 888. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3. * Нестеров А.Г., Третьяк И.Р. ''«Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века)''. Научный диалог. 2020. № 11. str. 436—447. doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447. * Graff D.A. (2002). ''Medieval Chinese Warfare''. Routledge. ISBN 0-415-23955-9. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Dinastija Tang]]|8. junij|862|20. april |888|name=Šidzong}} {{s-reg}} {{s-bef|rows=3|before = [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]]}} {{s-ttl|title = Cesar dinastije Tang|years=873–888}} {{s-aft|rows=2|after=[[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong ]]}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (večine regij)|years=873–888}} |- {{s-ttl|title=Cesar Kitajske <br>([[Henan]])|years=873–885}} {{s-aft|after=Čin Dzongčuan}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 862]] [[Kategorija:Umrli leta 888]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] h9t43uvwmy085hspwlh2wy0lckvayp5 Lula da Silva 0 610417 6771357 2026-10-28T08:20:46Z Upwinxp 126544 ->[[Luiz Inácio Lula da Silva]] 6771357 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Luiz Inácio Lula da Silva]] 8apacccxjqpxevesh1g11bz0piodpv5 Cabañas Raras 0 610418 6771360 2026-10-28T08:23:36Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Cabañas Raras */ 6771360 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cabañas Raras | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Cabañas Raras Spain.svg | image_shield = Escudo de Cabañas Raras.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Juan Marcos López Gutiérrez (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 19,11 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1286 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|37|12|N|6|38|25|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 557 | website = https://www.cabanasraras.org | footnotes = }} '''Cabañas Raras''' je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 110 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 212 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Sancedo]], na vzhodu na [[Cubillos del Sil]], na jugu na [[Ponferrada|Ponferrado]], na jugozahodu na [[Camponaraya|Camponarayo]] in na severozahodu na [[Arganza|Arganzo]]. V občini govorijo [[leonščina|leoneški jezik]].<ref>{{navedi novice|title=Ayuntamiento de Cabañas Raras |work=Ayuntamiento |url=https://www.ayuntamiento.es/cabanas-raras/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V [[stari vek|starem veku]] se je peljala skozi Cabañas Raras [[Rimsko cesarstvo|rimska]] cesta Via Nova, ki je bila zgrajena morda med letoma 70 in 80 in je povezovala mesti Bracara Augusta (danes [[Braga]], [[Portugalska]]) in Asturica Augusta (danes [[Astorga, Španija|Astorga]]). V Cabañasu je ohranjen tudi rimljanski most. Današnji Cabañas so ustanovili v [[srednji vek|srednjem veku]] okrog 910, v [[kraljevina Leon|kraljevini Leon]]. Takrat se je imenovalo ozemlje ''Cabañas del Portiel de Don Fernando'' in so se nahajale pastirske skupnosti v okolici.<ref>{{navedi knjigo|last=González Ramos |first=José Ignacio |title=Historia de el Bierzo: Repoblacion y organizacion del territorio (1) |url=https://ieb.org.es/images/elBierzo/HistoriaDelBierzo/PoblacionOrganizacionTerritorioI.pdf |publisher=Diario de León & Instituto de Estudios Bercianos |isbn= |location=León |cobiss= |language=es}}</ref> V poznem srednjem veku je Cabañas pripadal graščini Arganze pod oblastjo grofa Lemosa, pozneje okoli 15. stoletja ga je dobil markiz Villafrance.<ref>{{navedi novice|work=Ayuntamiento de Arganza |title=Información General |url=https://web.archive.org/web/20180707045458/http://arganza.ccbierzo.net/portalBierzo/p_20_contenedor1.jsp?seccion=s_fdes_d4_v2.jsp&codbusqueda=232&language=es&codResi=3&codMenuPN=418&codMenuSN=390&codMenu=353&layout=p_20_contenedor1.jsp |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}</ref> 1495 [[Nemci|nemški]] romar in pisec Hermann Künig Von Vach tudi omeni Cabañas kot alternativno pot romarskega svetišča v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Compostela]].<ref>{{navedi novice|title=Cabañas Raras |work=Que ver en Ponferrada |url=https://queverenponferrada.com/cabanas-raras/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}</ref> Prva listina, ki omeni občino kot ''Cabañas Raras'', je nastala 20. julija 1774, čeprav ime ''Cabañas del Portiel de Don Fernando'' se še pojavlja tudi v poznejših uradnih dokumentih. Cabañas Raras se je 5. maja 1860 osamosvojil od Arganze, ker so prebivalci odkupili svojo samostojnost.<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cabañas Raras |url=https://www.cabanasraras.org/historia |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}</ref> Cabañas Raras je ena redkih občin v provinci Leon, ki v zadnjih desetletjih ni drastično izgubila svojega prebivalstva. == Gospodarstvo == Število zaposlenih v kmetijstvu se je v zadnjih 25 letih zmanjšalo z 70 %, medtem ko se je zaposlenost v storitvenem in industrijskem sektorju povečala, pri čemer ima ključno vlogo industrijski park v Cabañasu. Kmetijstvo prideluje vino, papriko, jabolko, hruško in mesne izdelke. == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] nw3aj2vp1h9qvgpdj3irkw6hz2ozgb5 Cabanas Raras 0 610419 6771362 2026-10-28T08:24:21Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Cabañas Raras]] 6771362 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cabañas Raras]] 81v509t6g8hsp8hzcc6dtv5h0jc7f12 862 0 610420 6771374 2026-10-28T09:22:05Z Octopus 13285 leto 862 6771374 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 862''' ('''[[rimske številke|DCCCLXII]]''') je bilo navadno leto, ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == == Rojstva == == Smrti == == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 862|*]] g6q90c5jccb3t5bmmlre3nbqjsr611b 6771376 6771374 2026-10-28T09:26:35Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Šidzong 6771376 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 862''' ('''[[rimske številke|DCCCLXII]]''') je bilo navadno leto, ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == == Rojstva == * [[8. junij]] - [[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]], cesar dinastije Tang († [[888]]) == Smrti == == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 862|*]] e8m9i7u7y4ewqeduth5v9wrzxhjwe2h Andrej Gogala 0 610421 6771384 2026-10-28T09:33:00Z Yerpo 8417 in memoriam 6771384 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |alma_mater = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] |doctoral_advisor = [[Kazimir Tarman]] |parents = [[Matija Gogala]], [[Nada Gogala]] |work_institution = [[Prirodoslovni muzej Slovenije]] }} '''Andrej Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog]], * [[30. november]] [[1962]], [[Ljubljana]], † [[26. oktober]] [[2026]].<ref name="ars">{{navedi epizodo |date=2013-06-21 |title=Dr. Andrej Gogala |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/podobe-znanja/526/170304910?page=12 |series=Podobe znanja |publisher=[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program Ars]] |station=[[Radio Slovenija]] |access-date=2026-10-27}}</ref><ref name="Scopolia">{{cite journal |first1=Tomi |last1=Trilar |first2=Andrej |last2=Gogala |first3=Tea |last3=Knapič |year=2022 |title=Kustodiat za nevretenčarje |journal=Scopolia |issue=103 |pages=5–88 |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2023/07/Scopolia_103_web.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1495 |title=V spomin Dr. Andrej Gogala |publisher=Pogrebne storitve Vrhovec |accessdate=2026-10-28}}</ref> Kot kustos v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] je opravil obsežno delo na področju sistematike in ekologije [[žuželke|žuželk]] Slovenije, zlasti [[stenice|stenic]] in [[kožekrilci|kožekrilcev]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini biologov; njegov oče je bil entomolog in zoofiziolog [[Matija Gogala]], mati pa rastlinska fiziologinja [[Nada Gogala]]. Od zgodnjega otroštva je trpel za izrazito [[skolioza|skoliozo]], ki so mu jo začeli zdraviti z opornicami in stezniki, vendar je bila terapija prekinjena, ko je pri enajstih doživel [[Akutna ledvična okvara|akutno odpoved ledvic]] zaradi zastrupitve s hrano. Šele v odraslosti je nadaljeval s [[samozdravljenje]]m in je proces izčrpno dokumentiral, [[Ledvična dializa|dializo]] pa je potreboval vse življenje.<ref>{{navedi splet |url=https://www2.pms-lj.si/bibliag/skolioza.pdf |last=Gogala |first=Andrej |year=2014 |title=Korekcija skolioze v odrasli dobi brez operacije}}</ref> Kljub zahtevnemu zdravljenju ga je po zgledu staršev prevzelo raziskovanje narave, predvsem žuželk. Med študijem biologije se je posvečal zlasti taksonomiji slovenskih [[stenice|stenic]], nato pa je po diplomi leta 1987 razširil področje zanimanja še na [[kožekrilci|kožekrilce]] in s favnistično, biogeografsko ter ekološko analizo divjih [[čebele|čebel]] Slovenije doktoriral na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Kazimir Tarman|Kazimirja Tarmana]].<ref name="Scopolia"/><ref name="Trdoziv-int">{{navedi revijo |last=Polak |first=Slavko |year=2017 |title=Intervju: Andrej Gogala |journal=Trdoživ |volume=6 |issue=2 |pages=20–22}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:doc-260792BB}}</ref> Med doktorskim študijem je bil zaposlen kot mladi raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je tudi po doktoratu nadaljeval z delom na področju favnistike žuželk in sčasoma napredoval do položaja muzejskega svetovalca na oddelku za nevretenčarje.<ref name="Trdoziv-int"/> V muzeju je med drugim ustvaril študijsko zbirko čebel in drugih kožekrilcev z več kot 10.000 prepariranimi primerki<ref>{{navedi knjigo |first1=Ladeja |last1=Fajfar |first2=Blaž |last2=Koderman |first3=Danijel |last3=Kablar |first4=Gregor |last4=Domanjko |first5=Sara |last5=Srša |first6=Mihaela |last6=Mesarić |year=2026 |title=Mala enciklopedija o opraševalcih |location=Lendava |publisher=Galerija - Muzej Lendava |url=https://www.park-goricko.org/data/attachment/17cc4efa7bf7d9e63c99683dd9d8f53590b8fbf5/1776319363Mala_enciklopedija_o_opra_evalcih.pdf |isbn=978-961669543-5 |cobiss=268078851}}</ref> ter več razstav, predvsem fotografskih, tri desetletja pa je deloval tudi kot urednik [[znanstvena revija|revije]] ''Acta Entomologica Slovenica''.<ref name="Trdoziv-int"/> Sam ali v soavtorstvu je napisal več poljudnih in strokovnih monografij o naravi ter številne strokovne članke.<ref name="ars"/> == Izbor del == * ''Duševnost in zdravje : psihonevroendokrinoimunologija'' (1989) {{cobiss|id=188692}} * ''Žuželke : uspešnost množičnosti'' (z več soavtorji, 1992) {{cobiss|id=32071936}} * ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'' (2003) {{cobiss|id=124590336}} * ''Krajinski park Sečoveljske soline'' (2004) {{cobiss|id=216614144}} * ''Spoznajmo soline'' (z [[Iztok Škornik|Iztokom Škornikom]], 2008) {{cobiss|id=242137344}} * ''Čebele Slovenije'' (2014) {{cobiss|id=293612800}} * ''Pomembni in ogroženi opraševalci : čmrlji v Sloveniji'' (z več soavtorji, 2014) {{cobiss|id=249756416}} * ''Čebele iz družine Colletidae v Sloveniji (Hymenoptera: Apoidea: Colletidae)'' (2023) {{cobiss|id=153991683}} == Priznanja == Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija ga je imenovalo za častnega člana.<ref name="Trdoziv-int"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www2.pms-lj.si/bibliag/ Bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gogala, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski entomologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] 1x47js9kmqo6n60w4akv5ejr4t9v0j5 6771387 6771384 2026-10-28T09:33:59Z Yerpo 8417 dp 6771387 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Andrej Gogala |alma_mater = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] |doctoral_advisor = [[Kazimir Tarman]] |parents = [[Matija Gogala]], [[Nada Gogala]] |work_institution = [[Prirodoslovni muzej Slovenije]] }} '''Andrej Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog]], * [[30. november]] [[1962]], [[Ljubljana]], † [[26. oktober]] [[2026]].<ref name="ars">{{navedi epizodo |date=2013-06-21 |title=Dr. Andrej Gogala |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/podobe-znanja/526/170304910?page=12 |series=Podobe znanja |publisher=[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program Ars]] |station=[[Radio Slovenija]] |access-date=2026-10-27}}</ref><ref name="Scopolia">{{cite journal |first1=Tomi |last1=Trilar |first2=Andrej |last2=Gogala |first3=Tea |last3=Knapič |year=2022 |title=Kustodiat za nevretenčarje |journal=Scopolia |issue=103 |pages=5–88 |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2023/07/Scopolia_103_web.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1495 |title=V spomin Dr. Andrej Gogala |publisher=Pogrebne storitve Vrhovec |accessdate=2026-10-28}}</ref> Kot kustos v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] je opravil obsežno delo na področju sistematike in ekologije [[žuželke|žuželk]] Slovenije, zlasti [[stenice|stenic]] in [[kožekrilci|kožekrilcev]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini biologov; njegov oče je bil entomolog in zoofiziolog [[Matija Gogala]], mati pa rastlinska fiziologinja [[Nada Gogala]]. Od zgodnjega otroštva je trpel za izrazito [[skolioza|skoliozo]], ki so mu jo začeli zdraviti z opornicami in stezniki, vendar je bila terapija prekinjena, ko je pri enajstih doživel [[Akutna ledvična okvara|akutno odpoved ledvic]] zaradi zastrupitve s hrano. Šele v odraslosti je nadaljeval s [[samozdravljenje]]m in je proces izčrpno dokumentiral, [[Ledvična dializa|dializo]] pa je potreboval vse življenje.<ref>{{navedi splet |url=https://www2.pms-lj.si/bibliag/skolioza.pdf |last=Gogala |first=Andrej |year=2014 |title=Korekcija skolioze v odrasli dobi brez operacije}}</ref> Kljub zahtevnemu zdravljenju ga je po zgledu staršev prevzelo raziskovanje narave, predvsem žuželk. Med študijem biologije se je posvečal zlasti taksonomiji slovenskih [[stenice|stenic]], nato pa je po diplomi leta 1987 razširil področje zanimanja še na [[kožekrilci|kožekrilce]] in s favnistično, biogeografsko ter ekološko analizo divjih [[čebele|čebel]] Slovenije doktoriral na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Kazimir Tarman|Kazimirja Tarmana]].<ref name="Scopolia"/><ref name="Trdoziv-int">{{navedi revijo |last=Polak |first=Slavko |year=2017 |title=Intervju: Andrej Gogala |journal=Trdoživ |volume=6 |issue=2 |pages=20–22}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:doc-260792BB}}</ref> Med doktorskim študijem je bil zaposlen kot mladi raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je tudi po doktoratu nadaljeval z delom na področju favnistike žuželk in sčasoma napredoval do položaja muzejskega svetovalca na oddelku za nevretenčarje.<ref name="Trdoziv-int"/> V muzeju je med drugim ustvaril študijsko zbirko čebel in drugih kožekrilcev z več kot 10.000 prepariranimi primerki<ref>{{navedi knjigo |first1=Ladeja |last1=Fajfar |first2=Blaž |last2=Koderman |first3=Danijel |last3=Kablar |first4=Gregor |last4=Domanjko |first5=Sara |last5=Srša |first6=Mihaela |last6=Mesarić |year=2026 |title=Mala enciklopedija o opraševalcih |location=Lendava |publisher=Galerija - Muzej Lendava |url=https://www.park-goricko.org/data/attachment/17cc4efa7bf7d9e63c99683dd9d8f53590b8fbf5/1776319363Mala_enciklopedija_o_opra_evalcih.pdf |isbn=978-961669543-5 |cobiss=268078851}}</ref> ter več razstav, predvsem fotografskih, tri desetletja pa je deloval tudi kot urednik [[znanstvena revija|revije]] ''Acta Entomologica Slovenica''.<ref name="Trdoziv-int"/> Sam ali v soavtorstvu je napisal več poljudnih in strokovnih monografij o naravi ter številne strokovne članke.<ref name="ars"/> == Izbor del == * ''Duševnost in zdravje : psihonevroendokrinoimunologija'' (1989) {{cobiss|id=188692}} * ''Žuželke : uspešnost množičnosti'' (z več soavtorji, 1992) {{cobiss|id=32071936}} * ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'' (2003) {{cobiss|id=124590336}} * ''Krajinski park Sečoveljske soline'' (2004) {{cobiss|id=216614144}} * ''Spoznajmo soline'' (z [[Iztok Škornik|Iztokom Škornikom]], 2008) {{cobiss|id=242137344}} * ''Čebele Slovenije'' (2014) {{cobiss|id=293612800}} * ''Pomembni in ogroženi opraševalci : čmrlji v Sloveniji'' (z več soavtorji, 2014) {{cobiss|id=249756416}} * ''Čebele iz družine Colletidae v Sloveniji (Hymenoptera: Apoidea: Colletidae)'' (2023) {{cobiss|id=153991683}} == Priznanja == Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija ga je imenovalo za častnega člana.<ref name="Trdoziv-int"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www2.pms-lj.si/bibliag/ Bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gogala, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski entomologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] 8ego1e8n5h3alfy019txd5nw5hb0sl1 689 0 610422 6771392 2026-10-28T09:37:48Z Octopus 13285 leto 6771392 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 689''' ('''[[rimske številke|DCLXXXIX]]''') je bilo navadno leto, ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == == Rojstva == == Smrti == == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 689|*]] ahkjy3lgilcyn1q0dqmfnytawh9zxz8 6771398 6771392 2026-10-28T09:40:10Z Octopus 13285 /* Smrti */ Caedwalla 6771398 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 689''' ('''[[rimske številke|DCLXXXIX]]''') je bilo navadno leto, ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == == Rojstva == == Smrti == * [[20. april]] – [[Caedwalla]], saksonski kralj (* [[659]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 689|*]] he15c50y1h0og5v30vfiqg05e5k3p77 Lucerna 0 610423 6771400 2026-10-28T09:40:47Z AmazingFood 245846 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1381006594|Alfalfa]]« 6771400 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Lucerna | image = Medicago sativa flowerhead2 (10603854763).jpg | image_width = 240px | regnum = [[rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[semenke|Spermatophyta]] (semenke) | classis = [[dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[stročnice|Fabales]] (stročnice) | familia = [[metuljnice|Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[meteljka (rod)|Medicago]]'' (meteljka) | species = '''''M. sativa''''' | binomial = ''Medicago sativa'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''''Medicago sativa''''', slovensko '''lucerna''', tako imenovana tudi v Združenem kraljestvu, Južni Afriki in Avstraliji, <ref name="M-W lucerne">{{Cite Merriam-Webster|lucerne}}</ref> <ref>{{Navedi splet |last=ALA Staff |title=Species: ''Medicago sativa'' (Lucerne) |url=https://bie.ala.org.au/species/https://id.biodiversity.org.au/node/apni/2896123#names |access-date=1 December 2025 |website=Atlas of Living Australia |language=en-AU}}</ref> ali '''alfalfa''' v Severni Ameriki je [[trajnica]] iz družine stročnic, [[Metuljnice|Fabaceae]]. Lucerna, ki izvira iz toplejših [[Zmerno podnebje|zmernih podnebij]], se že dolgo goji po vsem svetu kot [[Krma (hrana)|krma]] za živino, že od [[Antika|antike]] dalje. V mnogih državah po svetu je pomembna krmna rastlina in se uporablja za pašo, seno in silažo. == Opis == Lucerna je [[trajnica]], z življenjsko dobo od štiri do osem let, lahko pa doseže tudi več kot 20 let, odvisno od sorte in [[Podnebje|podnebja]]. <ref name="eb">{{Navedi enciklopedijo |title=alfalfa (plant) – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/14595/alfalfa |access-date=29 June 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607052509/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/14595/alfalfa |archive-date=7 June 2011}}</ref> Rastlina zraste do višine 1 meter. Njen koreninski sistem običajno raste do globine 2-3 m, odvisno od omejitev podlage <ref name="eb" />.. Listi so trifoliatni. <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Alfalfa |url=https://ag.purdue.edu/department/agry/agry-extension/forages/forage-id/legumes/alfalfa.html |access-date=2026-04-06 |website=Purdue University - College of Agriculture |language=en}}{{Mrtva povezava|date=August 2026|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Rastlina ima socvetja s 5–20 cvetovi, ki so običajno vijolični, lahko pa so tudi modri, rumeni ali kremni. Majhna semena so rumenkasta. <ref name=":0" /> {{Galerija|Lucerne flowers.jpg|Rastlina|Medicago sativa Alfals006.jpg|Cvetovi|YellowPrairieFlower.jpg|Rumeni cvetovi|Alfalfa frutos-1.JPG|Zreli plodovi|Mesa 002 lhp.jpg|Semena (velikost ≈ 2mm)|mode=packed}}{{Sklici}} [[Kategorija:Zelenjava]] [[Kategorija:Strani, ki prikazujejo WikiMiniAtlas]] e0lp2hryisb2vxr3d23ktjcsdxoyqva 6771402 6771400 2026-10-28T09:55:35Z AmazingFood 245846 dodano bogatenje tal z dušikom 6771402 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Lucerna | image = Medicago sativa flowerhead2 (10603854763).jpg | image_width = 240px | regnum = [[rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[semenke|Spermatophyta]] (semenke) | classis = [[dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[stročnice|Fabales]] (stročnice) | familia = [[metuljnice|Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[meteljka (rod)|Medicago]]'' (meteljka) | species = '''''M. sativa''''' | binomial = ''Medicago sativa'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''''Medicago sativa''''', slovensko '''lucerna''', tako imenovana tudi v Združenem kraljestvu, Južni Afriki in Avstraliji, <ref name="M-W lucerne">{{Cite Merriam-Webster|lucerne}}</ref> <ref>{{Navedi splet |last=ALA Staff |title=Species: ''Medicago sativa'' (Lucerne) |url=https://bie.ala.org.au/species/https://id.biodiversity.org.au/node/apni/2896123#names |access-date=1 December 2025 |website=Atlas of Living Australia |language=en-AU}}</ref> ali '''alfalfa''' v Severni Ameriki je [[trajnica]] iz družine stročnic, [[Metuljnice|Fabaceae]]. Lucerna, ki izvira iz toplejših [[Zmerno podnebje|zmernih podnebij]], se že dolgo goji po vsem svetu kot [[Krma (hrana)|krma]] za živino, že od [[Antika|antike]] dalje. V mnogih državah po svetu je pomembna krmna rastlina in se uporablja za pašo, seno in silažo. Kot vse metuljnice tudi bogati tla z dušikom. == Opis == Lucerna je [[trajnica]], z življenjsko dobo od štiri do osem let, lahko pa doseže tudi več kot 20 let, odvisno od sorte in [[Podnebje|podnebja]]. <ref name="eb">{{Navedi enciklopedijo |title=alfalfa (plant) – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/14595/alfalfa |access-date=29 June 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607052509/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/14595/alfalfa |archive-date=7 June 2011}}</ref> Rastlina zraste do višine 1 meter. Njen koreninski sistem običajno raste do globine 2-3 m, odvisno od omejitev podlage <ref name="eb" />.. Listi so trifoliatni. <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Alfalfa |url=https://ag.purdue.edu/department/agry/agry-extension/forages/forage-id/legumes/alfalfa.html |access-date=2026-04-06 |website=Purdue University - College of Agriculture |language=en}}{{Mrtva povezava|date=August 2026|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Rastlina ima socvetja s 5–20 cvetovi, ki so običajno vijolični, lahko pa so tudi modri, rumeni ali kremni. Majhna semena so rumenkasta. <ref name=":0" /> {{Galerija|Lucerne flowers.jpg|Rastlina|Medicago sativa Alfals006.jpg|Cvetovi|YellowPrairieFlower.jpg|Rumeni cvetovi|Alfalfa frutos-1.JPG|Zreli plodovi|Mesa 002 lhp.jpg|Semena (velikost ≈ 2mm)|mode=packed}}{{Sklici}} [[Kategorija:Zelenjava]] [[Kategorija:Strani, ki prikazujejo WikiMiniAtlas]] 20e7pa2tcyb6rw27ifdady2gxe3kiu0 Pogovor:1042 1 610425 6771410 2026-10-28T10:44:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6771410 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j I'm from Barcelona 0 610426 6771414 2026-10-28T10:48:26Z ~2026-57598-53 268034 nova stran z vsebino: »{{Infobox musical artist |name = I'm from Barcelona |image = I'm from Barcelona SOS4.8 Murcia SRN.jpg |background = group_or_band |origin = Jönköping, [[Švedska]] |genre = [[Pop|Indie pop]], [[Folk]] |years_active = 2005 &ndash; danes |label = [[EMI]], Dolores, Mute |current_members = Emanuel Lundgren<br/>Frida Öhnell<br/>Cornelia Norgren<br/>Philip Erixon<br/>Micke Larsson<br/>Johan Mårtensson<br/>Anna Fröderberg<br/>Johan Aineland<br/>Martin Alfredsson<br/>...« 6771414 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist |name = I'm from Barcelona |image = I'm from Barcelona SOS4.8 Murcia SRN.jpg |background = group_or_band |origin = Jönköping, [[Švedska]] |genre = [[Pop|Indie pop]], [[Folk]] |years_active = 2005 &ndash; danes |label = [[EMI]], Dolores, Mute |current_members = Emanuel Lundgren<br/>Frida Öhnell<br/>Cornelia Norgren<br/>Philip Erixon<br/>Micke Larsson<br/>Johan Mårtensson<br/>Anna Fröderberg<br/>Johan Aineland<br/>Martin Alfredsson<br/>Erik Ottosson<br/>Tina Gardestrand<br/>David Ljung<br/>Christofer Olofsson<br/>Daniel Lindlöf<br/>Mattias Johansson<br/>Tobias Granstrand<br/>Emma Öhnell<br/>Mathias Alriksson<br/>Jonas Tjäder<br/>David Ottosson<br/>Olof Gardestrand<br/>Marcus Carlholt<br/>Julie Witwicki Carlsson<br/>Rikard Ljung<br/>Henrik Olofsson<br/>Jacob Sollenberg<br/>Fredrik Karp<br/>Johan Viking }} '''I'm from Barcelona''' je [[pop|indie pop]] glasbena skupina iz [[Švedska|Švedske]]. Skupina je znana po tem, da ima 29 članov in uporablja različne instrumente. ==Diskografija== ===Albumi=== * Let Me Introduce My Friends (2006) * Who Killed Harry Houdini? (2008) * 27 Songs From Barcelona (2010) * Forever Today (2011) * Growing Up Is For Trees (2015) ===Singli in EP=== * Sing!! (2005) * Don't Give Up On Your Dreams, Buddy! (2006) * We're from Barcelona (2006) * Collection of Stamps (2006) * Treehouse (2006) * Britney (2006) * Paper Planes (2008) * The Painter (2009) * Get in Line (2011) * Come On (2011) * Always Spring (2011) * Oversleeping (2011) * Headphones (2011) * Battleships (2012) * Violins (2015) ==Zunanje povezave== {{commonscat}} *[https://www.imfrombarcelona.com/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]] rcdi9js0h05ibanf0le9sjquknoq95t Benzoinska smola 0 610427 6771417 2026-10-28T10:51:58Z Octopus 13285 uvod 6771417 wikitext text/x-wiki {{distinguish|Benzoin}} [[Slika:Kemenyan 110112-11054 tdp.jpg|thumb|Benzoin, znan kot ''kemenjan'', iz Gombonga, osrednja [[Java]]]] [[Slika:COLLECTIE TROPENMUSEUM Drie soorten benzoë te Tapanoeli TMnr 10012872.jpg|thumb|Ulični prodajalec benzoina v Tapanoeli, severna [[Sumatra]]]] '''Benzoinska smola''' ali '''benzoin''', v popačeni obliki tudi '''bendžamin''',<ref>{{cite journal|last=Wedgwood|first=Hensleigh|author-link=|title=On False Etymologies|journal=Transactions of the Philological Society|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|year=1855|issue=6|pages=67|access-date=2018-09-22|archive-date=2020-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200626191250/https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|url-status=live}}</ref> je aromatična smola, ki se pridobiva iz skorje več vrst dreves iz rodu ''Styrax''. Uporablja se v parfumih in nekaterih vrstah kadil ter kot aroma in zdravilo (benzojska tinktura). Smola vsebuje benzoin, ki se pridobiva ravno iz te smole. Glavna učinkovina benzoinske smole je [[Benzojeva kislina|benzojeva kislina]] in ne benzoin. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Smole]] [[Kategorija:Eterična olja]] 6tdk7woqpymvhj8tszl0uddyrem4wky Uporabnik:Alenkoooo/peskovnik 2 610428 6771419 2026-10-28T10:52:17Z Alenkoooo 267984 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Podjetje | name = Taktik d.o.o. | former_name = Futura PR | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = odnosi z javnostmi, korporativno komuniciranje | founded = 2003 | hq_location = Cvetkova ulica 25 | hq_location_city = [[Ljubljana]] | hq_location_country = [[Slovenija]] | owner = Matjaž Klipšteter (100 %) | key_people = Matjaž Klipšteter (direktor)<br />Marijana Kanduti (izvršna direktorica) | website = [https://www.taktik.si taktik.si]...« 6771419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Taktik d.o.o. | former_name = Futura PR | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = odnosi z javnostmi, korporativno komuniciranje | founded = 2003 | hq_location = Cvetkova ulica 25 | hq_location_city = [[Ljubljana]] | hq_location_country = [[Slovenija]] | owner = Matjaž Klipšteter (100 %) | key_people = Matjaž Klipšteter (direktor)<br />Marijana Kanduti (izvršna direktorica) | website = [https://www.taktik.si taktik.si] }} '''Taktik d.o.o.''' (do leta 2013 '''Futura PR''') je slovenska agencija za [[odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in korporativno komuniciranje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ustanovljena je bila leta 2003.[vir?] Ukvarja se s korporativnim, kriznim in internim komuniciranjem, z odnosi z mediji, javnimi zadevami ter digitalnim komuniciranjem.<ref name="taktik-o-nas">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/about-us/ |title=About us |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> Projekti agencije so prejeli mednarodne nagrade Gold Quill združenja [[International Association of Business Communicators|IABC]], med njimi naziv ''Best of the Best'' (2024), Veliko nagrado SOF (2017) ter domače nagrade Prizma, SOF in WEBSI. == Zgodovina == Agencijo so leta 2003 kot Futura PR ustanovili Matjaž Klipšteter ter oglaševalska agencija [[Futura DDB]] in komunikacijska agencija [[Pristop (agencija)|Pristop]]; leta 2013 se je preimenovala v Taktik.[vir?] Danes je Klipšteter edini lastnik družbe.[vir: AJPES] Futura PR je bila prva slovenska agencija, ki se je včlanila v mednarodno mrežo neodvisnih agencij [[IPREX]].[vir?] Danes je Taktik pridružena agencija mreže Chapter 4, ki pokriva trge srednje in jugovzhodne Evrope,<ref name="taktik-o-nas" /> ter članica mreže CCNE (Crisis Communications Network Europe).[vir?] == Dejavnost == Agencija svetuje podjetjem, javnim ustanovam in nevladnim organizacijam na področjih:<ref name="taktik-o-nas" /> * korporativno komuniciranje (pozicioniranje, upravljanje tem, družbena odgovornost, letna in trajnostna poročila), * krizno komuniciranje (ocena tveganj, krizne simulacije, medijski trening), * javne zadeve (spremljanje politik, stališča, ozaveščevalne kampanje), * odnosi z mediji in digitalno komuniciranje. == Nagrade == Projekti, ki jih je agencija vodila ali pri njih sodelovala, so prejeli naslednje nagrade: {| class="wikitable sortable" ! Leto !! Nagrada !! Podeljevalec !! Raven / kategorija |- | 2015 || Prizma || [[Slovensko društvo za odnose z javnostmi]] || nagrada v posamični kategoriji<ref>{{navedi splet |url=https://www.surovina.si/en/news/prizma-2015-awarded-to-the-cisto-veselje-campaign-en |title=Prizma 2015 awarded |website=Surovina |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2017 || '''Velika nagrada SOF''' || [[Slovenska oglaševalska zbornica]] || najvišja nagrada v skupini Oznamčene ali ustvarjene vsebine (projekt Triglav)<ref name="sof26">{{navedi splet |url=https://sof.si/medijsko-sredisce/26-sof-razglasil-zmagovalce |title=26. SOF razglasil zmagovalce |website=SOF |date=2017-04-07 |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2018, 2019 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || kampanja za zmanjševanje zavržene hrane<ref>{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/hrana-ni-za-tjavendan/ |title=Food is not to waste |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2019, 2020, 2021 || Gold Quill || [[International Association of Business Communicators|IABC]] || platforma zvočnih pravljic (Taktik kot sodelujoča agencija); 2021 Award of Excellence<ref name="lahko">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/lahkonocnice/ |title=Lahkonočnice bedtime stories |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref><ref name="a1zgod">{{navedi splet |url=https://www.a1.si/predstavitev/zgodovina |title=Zgodovina |website=A1 Slovenija |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2019 || zlata nagrada SOF || [[Slovenska oglaševalska zbornica]] || upravljanje družbenih omrežij (Taktik kot partnerska agencija)<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/katalog-del/Z2.1004S19-lahkonocnice |title=Lahkonočnice |website=SOF – katalog del |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2021 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || celoviti komunikacijski programi<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podelili-nagrade-za-odlicnost-komuniciranja-prizma-2021.html |title=Podelili nagrade za odličnost komuniciranja Prizma 2021 |website=24ur.com |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2023 || WEBSI – Digitalni presežki Slovenije || WEBSI || 2. mesto (telekomunikacije), 3. mesto (posebni digitalni projekti)<ref>{{navedi splet |url=https://websi.si/news/znani-so-websi-prvaki-2023/ |title=Znani so WEBSI prvaki 2023 |website=WEBSI |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || Gold Quill ''Best of the Best'' in Award of Excellence || IABC || družbena odgovornost; spletni kviz o digitalni pismenosti<ref>{{navedi splet |url=https://www.iabc.com/awards-and-recognition/gold-quill/best-of-the-best |title=Best of the Best |website=IABC |access-date=2026-10-26}}</ref><ref name="brihte">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/online-braniacs-the-largest-online-quiz/ |title=Online Braniacs – the largest online quiz in the world |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || 3 srebrne nagrade SOF || Slovenska oglaševalska zbornica || zunanje oglaševanje, kreativna uporaba medijev, dobro za okolje<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/en/medijsko-sredisce/press-znani-so-zmagovalci-33-sof |title=Znani so zmagovalci 33. SOF |website=SOF |date=2024-06-07 |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || trajnostni akcijski programi<ref>{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/collecting-plastic-bottles-for-the-heroes-of-the-3rd-floor/ |title=Collecting plastic bottles for the Heroes of the 3rd Floor |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2026 || WEBSI – Digitalni presežki Slovenije || WEBSI || 1. in 2. mesto (telekomunikacije)<ref>{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/podeljene-so-websi-nagrade-2026/ |title=Podeljene so WEBSI nagrade 2026 |website=Metropolitan.si |access-date=2026-10-26}}</ref> |} Isti projekt spletnega kviza je leta 2023 prejel še zlato nagrado Digital Communication Awards in dve nagradi Diggit.<ref name="brihte" /> Izvršna direktorica Marijana Kanduti je bila dvakrat izbrana za PR strokovnjakinjo leta.<ref name="taktik-o-nas" /> Direktor Matjaž Klipšteter je za svoje delo prejel Veliko nagrado SOF in Zlati MM.<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/tekma/zirija/matjaz-klipsteter |title=Matjaž Klipšteter |website=SOF – žirija |access-date=2026-10-26}}</ref> Septembra 2026 je bil imenovan med prejemnike mednarodnega priznanja PRO PR Globe People Achievement Awards, ki bo podeljeno 8. aprila 2027 v Ljubljani v okviru 24. mednarodne konference PRO PR.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/nagrade/12084/pet-slovenskih-komunikatorjev-med-prejemniki-priznanja-pro-pr-globe-awards/novice |title=Pet slovenskih komunikatorjev med prejemniki priznanja PRO PR Globe Awards |website=Marketing magazin |date=2026-09-16 |access-date=2026-10-26}}</ref> == Druge dejavnosti == Ustanovitelj agencije Matjaž Klipšteter je pobudnik umetniškega gibanja [[Recesionizem]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.taktik.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2003]] [[Kategorija:Podjetja v Ljubljani]] [[Kategorija:Odnosi z javnostmi]] 54xyakdth1fpu4jw4vl2gsn00ekhoph Osnutek:Taktik 118 610429 6771421 2026-10-28T11:02:22Z Alenkoooo 267984 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6771421 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261028120222|u=Alenkoooo|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Podjetje | name = Taktik d.o.o. | former_name = Futura PR | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = odnosi z javnostmi, korporativno komuniciranje | founded = 2003 | hq_location = Cvetkova ulica 25 | hq_location_city = [[Ljubljana]] | hq_location_country = [[Slovenija]] | owner = Matjaž Klipšteter (100 %) | key_people = Matjaž Klipšteter (direktor)<br />Marijana Kanduti (izvršna direktorica) | website = [https://www.taktik.si taktik.si] }} '''Taktik d.o.o.''' (do leta 2013 '''Futura PR''') je slovenska agencija za [[odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in korporativno komuniciranje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ustanovljena je bila leta 2003.[vir?] Ukvarja se s korporativnim, kriznim in internim komuniciranjem, z odnosi z mediji, javnimi zadevami ter digitalnim komuniciranjem.<ref name="taktik-o-nas">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/about-us/ |title=About us |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> Projekti agencije so prejeli mednarodne nagrade Gold Quill združenja [[International Association of Business Communicators|IABC]], med njimi naziv ''Best of the Best'' (2024), Veliko nagrado SOF (2017) ter domače nagrade Prizma, SOF in WEBSI. == Zgodovina == Agencijo so leta 2003 kot Futura PR ustanovili Matjaž Klipšteter ter oglaševalska agencija [[Futura DDB]] in komunikacijska agencija [[Pristop (agencija)|Pristop]]; leta 2013 se je preimenovala v Taktik.[vir?] Danes je Klipšteter edini lastnik družbe.[vir: AJPES] Futura PR je bila prva slovenska agencija, ki se je včlanila v mednarodno mrežo neodvisnih agencij [[IPREX]].[vir?] Danes je Taktik pridružena agencija mreže Chapter 4, ki pokriva trge srednje in jugovzhodne Evrope,<ref name="taktik-o-nas" /> ter članica mreže CCNE (Crisis Communications Network Europe).[vir?] == Dejavnost == Agencija svetuje podjetjem, javnim ustanovam in nevladnim organizacijam na področjih:<ref name="taktik-o-nas" /> * korporativno komuniciranje (pozicioniranje, upravljanje tem, družbena odgovornost, letna in trajnostna poročila), * krizno komuniciranje (ocena tveganj, krizne simulacije, medijski trening), * javne zadeve (spremljanje politik, stališča, ozaveščevalne kampanje), * odnosi z mediji in digitalno komuniciranje. == Nagrade == Projekti, ki jih je agencija vodila ali pri njih sodelovala, so prejeli naslednje nagrade: {| class="wikitable sortable" ! Leto !! Nagrada !! Podeljevalec !! Raven / kategorija |- | 2015 || Prizma || [[Slovensko društvo za odnose z javnostmi]] || nagrada v posamični kategoriji<ref>{{navedi splet |url=https://www.surovina.si/en/news/prizma-2015-awarded-to-the-cisto-veselje-campaign-en |title=Prizma 2015 awarded |website=Surovina |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2017 || '''Velika nagrada SOF''' || [[Slovenska oglaševalska zbornica]] || najvišja nagrada v skupini Oznamčene ali ustvarjene vsebine (projekt Triglav)<ref name="sof26">{{navedi splet |url=https://sof.si/medijsko-sredisce/26-sof-razglasil-zmagovalce |title=26. SOF razglasil zmagovalce |website=SOF |date=2017-04-07 |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2018, 2019 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || kampanja za zmanjševanje zavržene hrane<ref>{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/hrana-ni-za-tjavendan/ |title=Food is not to waste |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2019, 2020, 2021 || Gold Quill || [[International Association of Business Communicators|IABC]] || platforma zvočnih pravljic (Taktik kot sodelujoča agencija); 2021 Award of Excellence<ref name="lahko">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/lahkonocnice/ |title=Lahkonočnice bedtime stories |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref><ref name="a1zgod">{{navedi splet |url=https://www.a1.si/predstavitev/zgodovina |title=Zgodovina |website=A1 Slovenija |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2019 || zlata nagrada SOF || [[Slovenska oglaševalska zbornica]] || upravljanje družbenih omrežij (Taktik kot partnerska agencija)<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/katalog-del/Z2.1004S19-lahkonocnice |title=Lahkonočnice |website=SOF – katalog del |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2021 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || celoviti komunikacijski programi<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podelili-nagrade-za-odlicnost-komuniciranja-prizma-2021.html |title=Podelili nagrade za odličnost komuniciranja Prizma 2021 |website=24ur.com |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2023 || WEBSI – Digitalni presežki Slovenije || WEBSI || 2. mesto (telekomunikacije), 3. mesto (posebni digitalni projekti)<ref>{{navedi splet |url=https://websi.si/news/znani-so-websi-prvaki-2023/ |title=Znani so WEBSI prvaki 2023 |website=WEBSI |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || Gold Quill ''Best of the Best'' in Award of Excellence || IABC || družbena odgovornost; spletni kviz o digitalni pismenosti<ref>{{navedi splet |url=https://www.iabc.com/awards-and-recognition/gold-quill/best-of-the-best |title=Best of the Best |website=IABC |access-date=2026-10-26}}</ref><ref name="brihte">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/online-braniacs-the-largest-online-quiz/ |title=Online Braniacs – the largest online quiz in the world |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || 3 srebrne nagrade SOF || Slovenska oglaševalska zbornica || zunanje oglaševanje, kreativna uporaba medijev, dobro za okolje<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/en/medijsko-sredisce/press-znani-so-zmagovalci-33-sof |title=Znani so zmagovalci 33. SOF |website=SOF |date=2024-06-07 |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || trajnostni akcijski programi<ref>{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/collecting-plastic-bottles-for-the-heroes-of-the-3rd-floor/ |title=Collecting plastic bottles for the Heroes of the 3rd Floor |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2026 || WEBSI – Digitalni presežki Slovenije || WEBSI || 1. in 2. mesto (telekomunikacije)<ref>{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/podeljene-so-websi-nagrade-2026/ |title=Podeljene so WEBSI nagrade 2026 |website=Metropolitan.si |access-date=2026-10-26}}</ref> |} Isti projekt spletnega kviza je leta 2023 prejel še zlato nagrado Digital Communication Awards in dve nagradi Diggit.<ref name="brihte" /> Izvršna direktorica Marijana Kanduti je bila dvakrat izbrana za PR strokovnjakinjo leta.<ref name="taktik-o-nas" /> Direktor Matjaž Klipšteter je za svoje delo prejel Veliko nagrado SOF in Zlati MM.<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/tekma/zirija/matjaz-klipsteter |title=Matjaž Klipšteter |website=SOF – žirija |access-date=2026-10-26}}</ref> Septembra 2026 je bil imenovan med prejemnike mednarodnega priznanja PRO PR Globe People Achievement Awards, ki bo podeljeno 8. aprila 2027 v Ljubljani v okviru 24. mednarodne konference PRO PR.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/nagrade/12084/pet-slovenskih-komunikatorjev-med-prejemniki-priznanja-pro-pr-globe-awards/novice |title=Pet slovenskih komunikatorjev med prejemniki priznanja PRO PR Globe Awards |website=Marketing magazin |date=2026-09-16 |access-date=2026-10-26}}</ref> == Druge dejavnosti == Ustanovitelj agencije Matjaž Klipšteter je pobudnik umetniškega gibanja [[Recesionizem]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.taktik.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2003]] [[Kategorija:Podjetja v Ljubljani]] [[Kategorija:Odnosi z javnostmi]] 4ml7817vy9kkepdl0n9xwq63pf8nuxt 6771423 6771421 2026-10-28T11:03:57Z Alenkoooo 267984 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6771423 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenska agencija za odnose z javnostmi}} {{Teme osnutkov|biography|south-america}} {{AfC topic|org}} {{Predložitev ČU|||ts=20261028120357|u=Alenkoooo|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261028120222|u=Alenkoooo|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Podjetje | name = Taktik d.o.o. | former_name = Futura PR | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = odnosi z javnostmi, korporativno komuniciranje | founded = 2003 | hq_location = Cvetkova ulica 25 | hq_location_city = [[Ljubljana]] | hq_location_country = [[Slovenija]] | owner = Matjaž Klipšteter (100 %) | key_people = Matjaž Klipšteter (direktor)<br />Marijana Kanduti (izvršna direktorica) | website = [https://www.taktik.si taktik.si] }} '''Taktik d.o.o.''' (do leta 2013 '''Futura PR''') je slovenska agencija za [[odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in korporativno komuniciranje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ustanovljena je bila leta 2003.[vir?] Ukvarja se s korporativnim, kriznim in internim komuniciranjem, z odnosi z mediji, javnimi zadevami ter digitalnim komuniciranjem.<ref name="taktik-o-nas">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/about-us/ |title=About us |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> Projekti agencije so prejeli mednarodne nagrade Gold Quill združenja [[International Association of Business Communicators|IABC]], med njimi naziv ''Best of the Best'' (2024), Veliko nagrado SOF (2017) ter domače nagrade Prizma, SOF in WEBSI. == Zgodovina == Agencijo so leta 2003 kot Futura PR ustanovili Matjaž Klipšteter ter oglaševalska agencija [[Futura DDB]] in komunikacijska agencija [[Pristop (agencija)|Pristop]]; leta 2013 se je preimenovala v Taktik.[vir?] Danes je Klipšteter edini lastnik družbe.[vir: AJPES] Futura PR je bila prva slovenska agencija, ki se je včlanila v mednarodno mrežo neodvisnih agencij [[IPREX]].[vir?] Danes je Taktik pridružena agencija mreže Chapter 4, ki pokriva trge srednje in jugovzhodne Evrope,<ref name="taktik-o-nas" /> ter članica mreže CCNE (Crisis Communications Network Europe).[vir?] == Dejavnost == Agencija svetuje podjetjem, javnim ustanovam in nevladnim organizacijam na področjih:<ref name="taktik-o-nas" /> * korporativno komuniciranje (pozicioniranje, upravljanje tem, družbena odgovornost, letna in trajnostna poročila), * krizno komuniciranje (ocena tveganj, krizne simulacije, medijski trening), * javne zadeve (spremljanje politik, stališča, ozaveščevalne kampanje), * odnosi z mediji in digitalno komuniciranje. == Nagrade == Projekti, ki jih je agencija vodila ali pri njih sodelovala, so prejeli naslednje nagrade: {| class="wikitable sortable" ! Leto !! Nagrada !! Podeljevalec !! Raven / kategorija |- | 2015 || Prizma || [[Slovensko društvo za odnose z javnostmi]] || nagrada v posamični kategoriji<ref>{{navedi splet |url=https://www.surovina.si/en/news/prizma-2015-awarded-to-the-cisto-veselje-campaign-en |title=Prizma 2015 awarded |website=Surovina |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2017 || '''Velika nagrada SOF''' || [[Slovenska oglaševalska zbornica]] || najvišja nagrada v skupini Oznamčene ali ustvarjene vsebine (projekt Triglav)<ref name="sof26">{{navedi splet |url=https://sof.si/medijsko-sredisce/26-sof-razglasil-zmagovalce |title=26. SOF razglasil zmagovalce |website=SOF |date=2017-04-07 |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2018, 2019 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || kampanja za zmanjševanje zavržene hrane<ref>{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/hrana-ni-za-tjavendan/ |title=Food is not to waste |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2019, 2020, 2021 || Gold Quill || [[International Association of Business Communicators|IABC]] || platforma zvočnih pravljic (Taktik kot sodelujoča agencija); 2021 Award of Excellence<ref name="lahko">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/lahkonocnice/ |title=Lahkonočnice bedtime stories |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref><ref name="a1zgod">{{navedi splet |url=https://www.a1.si/predstavitev/zgodovina |title=Zgodovina |website=A1 Slovenija |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2019 || zlata nagrada SOF || [[Slovenska oglaševalska zbornica]] || upravljanje družbenih omrežij (Taktik kot partnerska agencija)<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/katalog-del/Z2.1004S19-lahkonocnice |title=Lahkonočnice |website=SOF – katalog del |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2021 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || celoviti komunikacijski programi<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podelili-nagrade-za-odlicnost-komuniciranja-prizma-2021.html |title=Podelili nagrade za odličnost komuniciranja Prizma 2021 |website=24ur.com |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2023 || WEBSI – Digitalni presežki Slovenije || WEBSI || 2. mesto (telekomunikacije), 3. mesto (posebni digitalni projekti)<ref>{{navedi splet |url=https://websi.si/news/znani-so-websi-prvaki-2023/ |title=Znani so WEBSI prvaki 2023 |website=WEBSI |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || Gold Quill ''Best of the Best'' in Award of Excellence || IABC || družbena odgovornost; spletni kviz o digitalni pismenosti<ref>{{navedi splet |url=https://www.iabc.com/awards-and-recognition/gold-quill/best-of-the-best |title=Best of the Best |website=IABC |access-date=2026-10-26}}</ref><ref name="brihte">{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/online-braniacs-the-largest-online-quiz/ |title=Online Braniacs – the largest online quiz in the world |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || 3 srebrne nagrade SOF || Slovenska oglaševalska zbornica || zunanje oglaševanje, kreativna uporaba medijev, dobro za okolje<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/en/medijsko-sredisce/press-znani-so-zmagovalci-33-sof |title=Znani so zmagovalci 33. SOF |website=SOF |date=2024-06-07 |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2024 || Prizma || Slovensko društvo za odnose z javnostmi || trajnostni akcijski programi<ref>{{navedi splet |url=https://www.taktik.si/en/collecting-plastic-bottles-for-the-heroes-of-the-3rd-floor/ |title=Collecting plastic bottles for the Heroes of the 3rd Floor |website=Taktik d.o.o. |access-date=2026-10-26}}</ref> |- | 2026 || WEBSI – Digitalni presežki Slovenije || WEBSI || 1. in 2. mesto (telekomunikacije)<ref>{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/podeljene-so-websi-nagrade-2026/ |title=Podeljene so WEBSI nagrade 2026 |website=Metropolitan.si |access-date=2026-10-26}}</ref> |} Isti projekt spletnega kviza je leta 2023 prejel še zlato nagrado Digital Communication Awards in dve nagradi Diggit.<ref name="brihte" /> Izvršna direktorica Marijana Kanduti je bila dvakrat izbrana za PR strokovnjakinjo leta.<ref name="taktik-o-nas" /> Direktor Matjaž Klipšteter je za svoje delo prejel Veliko nagrado SOF in Zlati MM.<ref>{{navedi splet |url=https://sof.si/tekma/zirija/matjaz-klipsteter |title=Matjaž Klipšteter |website=SOF – žirija |access-date=2026-10-26}}</ref> Septembra 2026 je bil imenovan med prejemnike mednarodnega priznanja PRO PR Globe People Achievement Awards, ki bo podeljeno 8. aprila 2027 v Ljubljani v okviru 24. mednarodne konference PRO PR.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/nagrade/12084/pet-slovenskih-komunikatorjev-med-prejemniki-priznanja-pro-pr-globe-awards/novice |title=Pet slovenskih komunikatorjev med prejemniki priznanja PRO PR Globe Awards |website=Marketing magazin |date=2026-09-16 |access-date=2026-10-26}}</ref> == Druge dejavnosti == Ustanovitelj agencije Matjaž Klipšteter je pobudnik umetniškega gibanja [[Recesionizem]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.taktik.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2003]] [[Kategorija:Podjetja v Ljubljani]] [[Kategorija:Odnosi z javnostmi]] j90ld3v6up3qam1v7cz5uw4tp519lds Pogovor o osnutku:Taktik 119 610430 6771422 2026-10-28T11:03:57Z Alenkoooo 267984 Dodajanje oznak wikiprojektov z uporabo [[WP:AFCSW|AfC-submit-wizard]] 6771422 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Kronologija}} 85y5wxhk2m68n62s11vk50d9pp9c0nm Lambergi (plemiška rodbina) 0 610431 6771432 2026-10-28T11:41:35Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/266411745|Lamberg (Adelsgeschlecht)]]« 6771432 wikitext text/x-wiki [[Datei:Lamberg-Wappen.png|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]] '''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo Črnelskih (Rosenbühl)'' in ''linijo Ortneških''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov. == Zgodovina == === Izvor in posest === Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. Od 13.&nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]]. Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[Imperator|cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je [[Kapelle St.Erasmus|bila kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov. Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Schloss Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940. [[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946). Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942). Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja. Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''<gallery> Datei:Ottenstein_Burg_2.jpg|alt=Burg Ottenstein, Niederösterreich, Österreich| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija Datei:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija Datei:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija Datei:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija Datei:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija Datei:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel Datei:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija Datei:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija Datei:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska Datei:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem Datei:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem Datei:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska </gallery> == Nosilci imena == === Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov === Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]]. ==== Glavna linija Baltazarja ==== * Baltazar Lamberg ** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja). ** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli. ==== Glavna linija Jurija ==== * Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo. ** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem. ** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom. ** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom. ==== Glavna linija Jakoba ==== * Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689. === Knezi Lamberški === [[Datei:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]] Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških: * Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56 ** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540). ==== Dedni knezi cesarstva ==== Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.): * Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690). ** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637 ; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727). *** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg. *** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); **** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797. Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi: * Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije ** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]). ==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ==== * Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725). === Drugi posamezni družinski člani === * Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava * Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630 * Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga * Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof * Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga * Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu * Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711 * Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega * Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster * Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal * Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem * Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor * [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu <ref>{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA343&dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}</ref> * Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu * Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730 * Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof * Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal * Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič * Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga * Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl * Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta * Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica == Plemenitosti in dinastične poroke == Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil . == Grb == <gallery> Datei:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba Datei:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom. Datei:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških </gallery> == Literatura == * Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284. * {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}} * {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}} * Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&pg=PA2&dq#v=onepage&q&f=false Google Buch]). * Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&id=0s4EAAAAIAAJ&q=Lamberg#v=snippet&q=Lamberg&f=false Google Buch]). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat). * Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat). * ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}. ** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257. ** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362. * ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136. == Zunanje povezave == * [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg] * Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&nbsp;MB) * [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz] * Constantin von Wurzbach == Reference == <references /> {{SORTIERUNG:Lamberg}} [[Kategorija:Nemški plemiči]] hf1rm67eifck7k4u627eh6ohjms6xqb 6771434 6771432 2026-10-28T11:43:20Z JozefD 5744 /* Grb */ 6771434 wikitext text/x-wiki [[Datei:Lamberg-Wappen.png|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]] '''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo Črnelskih (Rosenbühl)'' in ''linijo Ortneških''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov. == Zgodovina == === Izvor in posest === Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. Od 13.&nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]]. Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[Imperator|cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je [[Kapelle St.Erasmus|bila kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov. Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Schloss Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940. [[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946). Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942). Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja. Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''<gallery> Datei:Ottenstein_Burg_2.jpg|alt=Burg Ottenstein, Niederösterreich, Österreich| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija Datei:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija Datei:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija Datei:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija Datei:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija Datei:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel Datei:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija Datei:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija Datei:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska Datei:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem Datei:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem Datei:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska </gallery> == Nosilci imena == === Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov === Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]]. ==== Glavna linija Baltazarja ==== * Baltazar Lamberg ** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja). ** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli. ==== Glavna linija Jurija ==== * Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo. ** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem. ** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom. ** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom. ==== Glavna linija Jakoba ==== * Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689. === Knezi Lamberški === [[Datei:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]] Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških: * Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56 ** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540). ==== Dedni knezi cesarstva ==== Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.): * Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690). ** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637 ; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727). *** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg. *** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); **** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797. Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi: * Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije ** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]). ==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ==== * Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725). === Drugi posamezni družinski člani === * Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava * Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630 * Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga * Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof * Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga * Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu * Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711 * Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega * Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster * Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal * Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem * Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor * [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu <ref>{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA343&dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}</ref> * Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu * Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730 * Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof * Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal * Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič * Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga * Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl * Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta * Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica == Plemenitosti in dinastične poroke == Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil . == Grb == <gallery> Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom. Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških </gallery> == Literatura == * Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284. * {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}} * {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}} * Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&pg=PA2&dq#v=onepage&q&f=false Google Buch]). * Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&id=0s4EAAAAIAAJ&q=Lamberg#v=snippet&q=Lamberg&f=false Google Buch]). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat). * Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat). * ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}. ** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257. ** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362. * ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136. == Zunanje povezave == * [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg] * Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&nbsp;MB) * [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz] * Constantin von Wurzbach == Reference == <references /> {{SORTIERUNG:Lamberg}} [[Kategorija:Nemški plemiči]] bgfrjsyzvszdw7kj13uvvundmmp8da5 6771441 6771434 2026-10-28T11:49:44Z JozefD 5744 6771441 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lamberg-Wappen.png|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]] '''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo Črnelskih (Rosenbühl)'' in ''linijo Ortneških''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov. == Zgodovina == === Izvor in posest === Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. Od 13.&nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]]. Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov. Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940. [[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946). Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942). Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja. Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''<gallery> Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska </gallery> == Nosilci imena == === Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov === Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]]. ==== Glavna linija Baltazarja ==== * Baltazar Lamberg ** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja). ** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli. ==== Glavna linija Jurija ==== * Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo. ** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem. ** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom. ** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom. ==== Glavna linija Jakoba ==== * Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689. === Knezi Lamberški === [[Datei:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]] Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških: * Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56 ** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540). ==== Dedni knezi cesarstva ==== Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.): * Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690). ** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637 ; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727). *** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg. *** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); **** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797. Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi: * Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije ** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]). ==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ==== * Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725). === Drugi posamezni družinski člani === * Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava * Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630 * Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga * Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof * Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga * Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu * Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711 * Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega * Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster * Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal * Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem * Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor * [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu <ref>{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA343&dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}</ref> * Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu * Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730 * Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof * Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal * Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič * Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga * Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl * Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta * Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica == Plemenitosti in dinastične poroke == Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil . == Grb == <gallery> Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom. Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških </gallery> == Literatura == * Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284. * {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}} * {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}} * Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&pg=PA2&dq#v=onepage&q&f=false Google Buch]). * Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&id=0s4EAAAAIAAJ&q=Lamberg#v=snippet&q=Lamberg&f=false Google Buch]). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat). * Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat). * ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}. ** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257. ** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362. * ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136. == Zunanje povezave == * [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg] * Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&nbsp;MB) * [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz] * Constantin von Wurzbach == Reference == <references /> {{SORTIERUNG:Lamberg}} [[Kategorija:Nemški plemiči]] 501yzmf9bh8udwzya0n3wv0ffk6hh9x 6771443 6771441 2026-10-28T11:52:07Z JozefD 5744 /* Knezi Lamberški */ 6771443 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lamberg-Wappen.png|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]] '''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo Črnelskih (Rosenbühl)'' in ''linijo Ortneških''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov. == Zgodovina == === Izvor in posest === Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. Od 13.&nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]]. Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov. Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940. [[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946). Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942). Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja. Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''<gallery> Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska </gallery> == Nosilci imena == === Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov === Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]]. ==== Glavna linija Baltazarja ==== * Baltazar Lamberg ** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja). ** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli. ==== Glavna linija Jurija ==== * Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo. ** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem. ** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom. ** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom. ==== Glavna linija Jakoba ==== * Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689. === Knezi Lamberški === [[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]] Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških: * Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56 ** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540). ==== Dedni knezi cesarstva ==== Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.): * Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690). ** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637 ; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727). *** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg. *** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); **** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797. Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi: * Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije ** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]). ==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ==== * Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725). === Drugi posamezni družinski člani === * Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava * Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630 * Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga * Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof * Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga * Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu * Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711 * Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega * Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster * Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal * Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem * Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor * [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu <ref>{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA343&dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}</ref> * Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu * Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730 * Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof * Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal * Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič * Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga * Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl * Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta * Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica == Plemenitosti in dinastične poroke == Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil . == Grb == <gallery> Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom. Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških </gallery> == Literatura == * Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284. * {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}} * {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}} * Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&pg=PA2&dq#v=onepage&q&f=false Google Buch]). * Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&id=0s4EAAAAIAAJ&q=Lamberg#v=snippet&q=Lamberg&f=false Google Buch]). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat). * Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat). * Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat). * ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}. ** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257. ** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362. * ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II. * Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136. == Zunanje povezave == * [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg] * Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&nbsp;MB) * [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz] * Constantin von Wurzbach == Reference == <references /> {{SORTIERUNG:Lamberg}} [[Kategorija:Nemški plemiči]] 4wocc6g6n6cese6nzf35330kmaifxlb Kategorija:Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih 14 610432 6771438 2026-10-28T11:46:14Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kategorija:Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih]] na [[Kategorija:Zdravstvenega stanja ni v Wikipodatkih]]: poenotenje z infopoljem 6771438 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Zdravstvenega stanja ni v Wikipodatkih]] 6tgmpw31omnvcqxrawbqzfzcahgkvni